018-074/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »storitve servisiranja in popravila vozil blagovne znamke Škoda« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Autodelta, d. o. o., Dunajska cesta 122, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 4. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 10, kot izhaja iz dokumenta »Sklepi o izidu naročila« št. 430-1306/2014/65 (15131-06) z dne 6. 3. 2015 (za sklop 1 sklep št. 430-1306/2014-1 in za sklop 10 sklep št. 430-1306/2014-10).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 9.574 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 25. 11. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11121/2014, in 27. 11. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 229-404557) z dokumentom »Sklepi o izidu naročila« št. 430-1306/2014/65 (15131-06) z dne 6. 3. 2015 ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 1 (sklep št. 430-1306/2014-1) in sklop 10 (sklep št. 430-1306/2014-10) izbral ponudbo skupine subjektov Porsche Inter Auto, d. o. o., PE Verovškova, Verovškova ulica 78, Ljubljana, Joras center, d. o. o., Ob železnici 7, Ribnica in Malgaj, d. o. o., Gabrsko 30, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 3. 2015 in (povzeto) predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 10, zahteval pa je tudi povrnitev takse. Vlagatelj se je skliceval na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-237/2007, 018-317/2010, 018-168/2011, 018-250/2012, 018-320/2012 in 018-036/2013 ter navedel, da:
- je naročnik kršil 17. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), tretji odstavek 78. člena ZJN-2 in prvi odstavek 80. člena ZJN-2, saj bi moral upoštevati, da je določil merilo oddaljenost lokacije servisa od lokacije naročnika, napake v razdalji pa ni mogoče popraviti zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 in je niti ni mogoče šteti za očitno računsko napako po četrtem odstavku 78. člena ZJN-2,
- gre pri razdalji za element, ki vpliva na drugačno razvrstitev ponudbe, saj neposredno vpliva na izračun najugodnejše ponudbe,
- je nepomembno, ali je razlika v izračunu taka, da bi pravi podatek tudi dejansko spremenil vrstni red obeh ponudb, saj napačnega podatka ni mogoče popraviti, zaradi napačnega podatka pa ponudbi ni mogoče dati nič točk,
- so kot formalne nepopolnosti upoštevne le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov,
- izbrani ponudnik ni ravnal skrbno,
- tudi v primeru, če bi ne sprejeli takšnega tolmačenja, je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik podal drugačno traso od tiste, ki jo je naročnik določil v navodilih za pripravo ponudbe, zato ne gre niti za napačen izračun, kot je navedel naročnik.

Naročnik je z dokumentom št. 430-1306/2014/71 (15131-06) z dne 10. 4. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je povzel, kaj je zapisal v sklepih št. 430-1306/2014-1 in št. 430-1306/2014-10, in navedel, da:
- ne gre za to, da je izbrani ponudnik ponudil krajšo ali daljšo pot, saj je z uporabo orodja, ki ga je določil naročnik, možna le ena in edina pot, zato je oddaljenost najbližje servisne delavnice ponudnika od lokacije naročnika dejstvo,
- izbrani ponudnik ni spreminjal lokacije in dejanske oddaljenosti, saj je soglašal le k popravku napačno izračunane oddaljenosti,
- izbrani ponudnik ni pravilno uporabil orodja za izračun oddaljenosti, kar se pogosto dogaja tudi pri drugih ponudnikih in se je v preteklih postopkih javnega naročanja zgodilo tudi vlagatelju,
- so se ponudniki zavedali, da ponujajo lokacijo servisne delavnice in da bo naročnik preveril njihove izračune s pomočjo vnaprej določenega spletnega orodja, zato ponudniki z napačno navedbo oddaljenosti niso mogli ničesar pridobiti ali špekulirati, da jih bo naročnik lahko bolje ocenil, če bi spregledal napačen izračun oddaljenosti,
- je pri izbranem ponudniku situacija celo taka, da je za sklop 1 oddaljenost izračunal v svojo škodo, kar dodatno potrjuje, da ni šlo za špekulacijo,
- je zahteval izračun oddaljenosti iz praktičnega razloga, da podatke, ki se nanašajo na merila, prebere in zapiše že na odpiranju ponudb, hkrati pa se s tem manjša verjetnost, da bi napačno izračunal oddaljenost, sicer pa mu tega podatka ne bi bilo treba zahtevati od ponudnikov, ker je že v razpisni dokumentaciji določil orodje za izračun oddaljenosti,
- nepravilnega izračuna oddaljenosti ni označil za računsko napako, saj je to opredelil v drugem delu razpisne dokumentacije, v ponudbi pa ni ugotovil računskih napak v smislu te določbe razpisne dokumentacije, sicer pa morebitno drugačno poimenovanje napačnega izračuna oddaljenosti najbližje servisne delavnice bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila,
- so neprimerljive zadeve Državne revizijske komisije, na katere se je skliceval vlagatelj,
- je ponudba izbranega ponudnika popolna, naročnik pa z njeno izbiro ni kršil ZJN-2.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-1306/2014/72 (15131-06) z dne 15. 4. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je navedel, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, saj je izbranemu ponudniku dovolil poseg v tisti del ponudbe, ki se nanaša na merila, izbrani ponudnik pa zaradi omejitev iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ponudbe ne bi smel spremeniti. Naročnik je zavrnil vlagateljeve očitke in navedel, zakaj v tem primeru ne gre za ravnanje, ki ga ZJN-2 ne dovoli. Vendar Državna revizijska komisija kljub smiselnosti ali življenjskosti nekaterih naročnikovih argumentov ne more pritrditi naročniku, saj so določbe ZJN-2, ki urejajo možnost posega v ponudbo v dele, ki se nanašajo na merila, izrazito restriktivne, uporaba možnosti poprave očitne računske napake (četrti odstavek 78. člena ZJN-2), ki omiljuje to zakonsko strogost, pa ni uporabljiva v tem primeru.

Naročnik je kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo (točka IV.2.1 objav in 13. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 17–20 razpisne dokumentacije; alinea a prvega odstavka 48. člena ZJN-2), ki ga sestavljata dve merili »povprečni servisni poseg na vozilu« (starosti v dveh različni razponih: »starosti do 4 let« (ponder 10) in »starosti 4 leta ali več«) (ponder 90). Naročnik je določil, da se »vrednost povprečnega servisnega posega na vozilu« »izračuna na podlagi« štirih elementov, med drugim »oddaljenosti najbližje servisne delavnice od lokacije uporabnika v kilometrih (zaokroženo na eno decimalko) (KM (x))«. Naročnik je »izračun oddaljenosti servisne delavnice« pojasnil oziroma predstavil v točki 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije):
»Oddaljenost v kilometrih (zaokroženo na 1 decimalko) od lokacije (naslova) uporabnika iz VI. dela razpisne dokumentacije do lokacije (naslova) servisne delavnice, se izračuna s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja na naslovu http://zemljevid.najdi.si, funkcija iskanje poti, izbira najkrajša pot z avtom.
Ponudnik mora obvezno upoštevati oddaljenost v smeri od lokacije (naslova) uporabnika do lokacije (naslova) servisne delavnice in ne v nasprotno smer.
Za oddaljenost servisne delavnice ponudnika se uporablja najkrajša možna pot od lokacije uporabnika. Za lokacijo servisne delavnice ponudnika se upošteva ulica in hišna številka, ki pripada lokaciji servisne delavnice. V primeru, da se servisna delavnica nahaja v okviru kompleksa poslovnih objektov ponudnika – izvajalca, se za izračun razdalje uporabi naslov kompleksa poslovnih stavb ponudnika – izvajalca.
Uporabnik si pridržuje pravico, da prosto oziroma po lastni presoji izbere servisno delavnico ponudnika – izvajalca oziroma podizvajalca glede na stroške, ki jih ima uporabnik z dostavo vozila v servisno delavnico.
Maksimalna oddaljenost lokacije servisne delavnice ponudnika od lokacije uporabnika je 35 km. Naročnik omejuje oddaljenost lokacije servisne delavnice ponudnika do lokacije uporabnika na 35 km zaradi stroškov, ki nastajajo pri prevozu na servis ter iz servisa in predvidenih ogledov popravil s strani uporabnika in občasne kontrole izvajanja pogodbenih obveznosti.
Oddaljenost najbližje servisne delavnice je tudi del meril KM(x) (podroben opis meril v 13. točki razpisne dokumentacije). Ponudnik v obrazcu ponudbenega predračuna (priloga št. VII/1) poda oddaljenost najbližje izmed servisnih delavnic, ki jih je navedel v obrazcu Seznam servisnih delavnic ter izjava o usposobljenosti strokovnega osebja- delavcev oz. serviserjev, ki bodo izvajali storitve po predmetnem javnem naročilu (priloga št. VII/4 [pravilno II/4; opomba Državne revizijske komisije]), ponudnika oz. njegovega podizvajalca, v primeru, da ponudnik – izvajalec nastopa s podizvajalcem oz. podizvajalci.«.
Naročnik je vsebino prvega in drugega odstavka točke 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) povzel v tretji alinei priloge št. VII/1 (str. 58–59 razpisne dokumentacije) in hkrati ponudnike opozoril na to, da bo preveril podatke o oddaljenosti na isti način, kot je zahteval določitev oddaljenosti od ponudnikov:
»Naročnik bo za preverjanje oddaljenosti servisne delavnice od lokacije uporabnika uporabljal javno dostopno spletno orodje na naslovu http://zemljevid.najdi.si, funkcija iskanje poti, izbira najkrajša pot z avtom. Ponudnik mora obvezno upoštevati oddaljenost v smeri od lokacije uporabnika do lokacije ponudnika in ne v nasprotno smer.«

Pri pregledovanju ponudbe izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik navedel napačne podatke o oddaljenosti (med drugim) za sklopa 1 in 10, zato ga je z dopisom št. 430-1306/2014/20 (15131-06) z dne 15. 1. 2015 pozval, da poda soglasje k pravilnim(a) podatkom(a) o oddaljenosti, kar je izbrani ponudnik tudi storil (dokument »Soglasje« z dne 20. 1. 2015).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo kot enega izmed elementov za izračun ugodnosti ponudbe po merilu »vrednost povprečnega servisnega posega na vozilu« upošteval oddaljenost [najbližje servisne delavnice od lokacije uporabnika v kilometrih (zaokroženo na eno decimalko)], ki jo morajo navesti že ponudniki. Naročnik se torej ni odločil, da ponudniki zgolj navedejo, v kateri delavnici bodo servisirali vozila (da torej določijo le lokacijo), in bi sam določil oddaljenost z uporabo vnaprej določenega načina uporabe konkretnega spletnega orodja. Naročnik zato ne more relativizirati pomena določbe razpisne dokumentacije (drugi odstavek na str. 4 sklepa št. 430-1306/2014/71 (15131-06) z dne 10. 4. 2015), saj ga omejuje že tretji odstavek 71. člena ZJN-2. Ta določa, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Hkrati ne more biti niti bistven argument z branjem podatkov na zapisnik o javnem odpiranju ponudb, saj med obveznimi podatki na zapisnik o odpiranju ponudb niso določeni vsi podatki iz ponudbe, pač pa le nekateri (prvi pododstavek drugega odstavka 76. člena ZJN-2), podatka o »oddaljenosti« (element merila ali pa celo kot merilo) pa med temi podatki ni. Sploh pa ne more biti bistven naročnikov argument, da je v preteklih postopkih javnega naročanja tudi vlagatelj napačno določil oddaljenost, naročnik pa mu je omogočil, da predloži soglasje k ugotovljeni pravilni oddaljenosti, po predloženem soglasju pa je postal izbrani ponudnik. Ali je bilo naročnikovo ravnanje v preteklih postopkih javnega naročanja skladno z ZJN-2, ni predmet tega postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija sicer lahko pritrdi, da je oddaljenost, ki se jo ugotovi z uporabo vnaprej določenega načina uporabe konkretnega spletnega orodja, dejstvo, vendar to v ničemer ne spremeni tega, da je oddaljenost vključena v tisti del ponudbe, ki se nanaša tudi na merila. Že definicija formalno nepopolne ponudbe (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ne omogoča, da bi obravnavali ponudbo izbranega ponudnika za formalno nepopolno, saj vsebuje napake v delih, ki vplivajo na razvrstitev glede na merila (prim. tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – »ZJN-2E«, št. 007-20/2014/50, 17. 2. 2014, EVA 2013-1611-0175, str. 24, komentar k 2. členu: »S tem členom se zaradi uvedbe dopustnosti sprememb ponudb 2. člena ZJN-2 spreminja tako, da se ustrezno popravi definicija formalno nepopolne ponudbe. Doslej je bilo že predložene ponudbe mogoče le dopolniti z manjkajočimi listinami oziroma dokumentacijo, zaradi večje učinkovitosti in gospodarnosti javnega naročanja pa bo mogoče pomanjkljive ponudbe oziroma ponudbe z napakami v delu, ki ne vpliva na ceno, druga merila in tehnične specifikacije, dopolniti oziroma spremeniti.«). Vendar tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da gre zaradi napačne navedbe oddaljenosti v ponudbi izbranega ponudnika za formalno nepopolno ponudbo, pomanjkljivost ponudbe pa za formalno, ta ne bi bila nebistvena (prim. druga poved iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj se ocenjevanje po merilu, da se lahko zagotovi primerljivost z vlagateljevo ponudbo, opravi na podlagi pravilnega podatka. Zato tudi v primeru, če bi šteli, da bi bilo mogoče ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo, je izbrani ponudnik ne bi smel dopolnjevati ali spreminjati, saj mu to preprečuje že prva alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. V prvi alinei tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 je namreč določeno, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati ponudbe v okviru meril. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja, da se ne glede na podatek o oddaljenosti, ki ga je izbrani ponudnik vpisal v ponudbi, lokacija servisne delavnice ne spremeni, je kot ključno treba upoštevati, da se z navedbo pravilne oddaljenosti spremeni že podani podatek o oddaljenosti, ta (in ne lokacija) pa je bil določen kot merilo in naročnik je navedel, kako ga bo uporabil. To pa mora naročnik upoštevati (peti odstavek 48. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ravnanje po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, saj je z dopisom št. 430-1306/2014/20 (15131-06) z dne 15. 1. 2015 od izbranega ponudnika zahteval, da poda soglasje, čeprav njegovo soglasje pomeni dopolnjevanje oziroma spreminjanje ponudbe v okviru meril, kar pa mu onemogoča prva alinea prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Enak zaključek je treba upoštevati kljub dejstvu, da je naročnik določil, da bo podatek o oddaljenosti preveril, saj to ne spremeni napačnosti podatka o oddaljenosti, ki ga je izbrani ponudnik navedel v ponudbi.

V obravnavani zadevi se tudi ni mogoče opreti na četrti odstavek 78. člena ZJN-2, saj v tem primeru ne gre za računsko napako že vsaj zato ne, ker iz ponudbe ne izhaja noben številčni podatek, ki bi kazal pot, kako je izbrani ponudnik prišel do rezultata, temveč je naveden le rezultat (»oddaljenost«). Državni revizijski komisiji se zato ni treba izrekati še o »očitnosti«.

Državna revizijska komisija je zato morala zaključiti, da je naročnik kršil prvo poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 10, kot izhaja iz dokumenta »Sklepi o izidu naročila« št. 430-1306/2014/65 (15131-06) z dne 6. 3. 2015 (za sklop 1 sklep št. 430-1306/2014-1 in za sklop 10 sklep št. 430-1306/2014-10).

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-2 in izbrati ponudbo, ki je popolna, pri tem pa spoštovati tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija pri tem naročnika opozarja, naj bo tudi pozoren na to, kateri subjekti, ki so bili označeni kot izbrani ponudnik, so tisti, ki so predložili ponudbo. Iz ponudbe, in sicer »III. del: obrazec ponudbe«, je za podatkom za sklop 10 naveden le podatek »Porsche Inter Auto d.o.o.« in ne tako kot za podatkom za sklop 1, kjer je navedeno »Porsche Inter Auto d.o.o., Malgaj d.o.o., Joras center d.o.o.«. Podobno izhaja iz prilog VII/1 – ponudbeni predračun za sklopa 1 in 10, saj so vsi trije gospodarski subjekti navedeni le v ponudbenem predračunu za sklop 1 (gl. točka 7), ne pa tudi v ponudbenem predračunu za sklop 10, kjer so navedeni podatki le za subjekt »Porsche Inter Auto d.o.o.«. Da vsi trije gospodarski subjekti sodelujejo s ponudbo v skupnem nastopu le za sklop 1, izhaja tudi iz 4. člena sporazuma z dne 5. 1. 2015, ki je predložen v ponudbi. Glede na spor med vlagateljem in naročnikom ta pripomba Državne revizijske komisije sicer tudi ni bila ključna za njegovo rešitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava stroške takse v višini 9.574 eurov, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 20. 4. 2015

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
- Autodelta, d. o. o., Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana,
- Porsche Inter Auto, d. o. o., PE Verovškova, Verovškova ulica 78, 1000 Ljubljana,
- Joras center, d. o. o., Ob železnici 7, 1310 Ribnica,
- Malgaj, d. o. o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran