Na vsebino
EN

018-061/2015 Dom starejših občanov Preddvor

Številka: 018-061/2015-4
Datum sprejema: 17. 4. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okolju prijazne storitve pranja perila«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja BISTRA, kemična čistilnica in pralnica, d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva cesta 55, Škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper odločitev naročnika Dom starejših občanov Preddvor, Potoče 2, Preddvor (v nadaljevanju: naročnik) 17. 4. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za opravljanje okolju prijazne storitve pranja perila v skladu z drugim odstavkom 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je 9. 3. 2015 sprejel Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je javno naročilo oddal ponudniku Salesianer Miettex Periteks, negovanje in izposoja tekstila, d.o.o., Blatnica 2, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve še izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena, ker ni bila primerna.

Vlagatelj je 13. 3. 2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da krši načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ker je naročilo oddal ponudniku, ki je oddal najdražjo ponudbo. Dalje naročniku očita, da izvaja postopek javnega naročila nepregledno zaradi navajanja nedoslednih meril v razpisni dokumentaciji, ker je časovno omejil dostopnost do razpisne dokumentacije in ker je naročnik v razpisni dokumentaciji navajal, da gre za izvajanje javnega naročila za storitve B, potem pa v odločitvi o oddaji naročila navajal, da gre za javno naročilo male vrednosti, s čimer je kršil tudi prvi odstavek 24. člena ZJN-2. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik kršil zakonsko obveznost objavljanja javnih naročil male vrednosti na portalu javnih naročil, saj je javno naročilo objavil le na svoji spletni strani, ter da je naročnik kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2, ker svoje odločitve o označitvi vlagateljeve ponudbe za neprimerno ni obrazložil. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil brez pravne podlage, saj je inštrument zavrnitve ponudb po poteku roka za odpiranje ponudb mogoč le, če so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 80. člena ZJN-2. Vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroška plačane takse.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 19. 3. 2015, s katero je odgovoril na naročnikovo zahtevo za izjasnitev o navedbah vlagatelja (27. člen ZPVPJN), zatrjeval, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev razpisa.

Naročnik je 31. 3. 2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil kot neutemeljena. Naročnik navaja, da so predmet naročila storitve pranja perila, ki sodijo med storitve iz Seznama storitev B, kot ga določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba). Ker je za storitve, ki so v skladu z ZJN-2 uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z ZJN-2, slednji pa za javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, določa, da se oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, je pravno varstvo vlagatelja zagotovljeno v tem obsegu. Naročnik ugotavlja, da se kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ne nanašajo na kršitve določb, ki se pri storitvah iz Seznama storitev B uporabljajo v skladu z ZJN-2, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki so povezane z objavo obvestila, izločitvijo njegove ponudbe in naročnikovo izbiro, zato naročnik navaja, da vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil katerokoli od določb ZJN-2, ki jih je bil dolžan upoštevati. Naročnik kljub temu v nadaljevanju iz previdnosti pojasni, zakaj bi bilo treba zahtevek za revizijo zavrniti ne glede na to, ali gre za storitve iz Seznama storitev A ali iz Seznama storitev B.

Naročnik je z vlogo z dne 1. 4. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je 2. 4. 2015 naročniku poslal vlogo, v kateri se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v času od prejema zahtevka za revizijo dopustil izbranemu ponudniku vpogled v vlagateljevo ponudbo, s čimer je zlorabil inštrument vpogleda v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeli do vsake od naročnikovih navedb in jih zavrne kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN je pravno varstvo za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.

ZJN-2 v tretjem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, oddajo v skladu s ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2), lahko pa tudi objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Iz določbe 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Medtem ko za storitve iz Seznama storitev A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev iz Seznama storitev B zgolj omejen del zakonskih določb.

Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004, po kateri so storitve iz seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Enako velja tudi za mešana naročila, ki vključujejo storitve iz Seznama storitev v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B, vrednost slednjih pa je večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev v Prilogi II B (22. člen Direktive 2004/18/ES). Vendar tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive. Zato so te storitve v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da gre pri storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, nedvomno pretežno za storitve iz Seznama storitev B. Med strankama ni spora, da pretežni del naročila predstavljajo storitve pranja perila, poleg tega je to razvidno iz predmeta javnega naročila, kot ga je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji, kakor tudi iz celotne vsebine razpisne dokumentacije. Čeprav je naročnik celotno javno naročilo, skladno z Enotnim besednjakom javnih naročil (CPV), označil z referenčno številko CPV 9831000-9 (vpogled v Prilogo I Uredbe 213/2008 pod to številko CPV pokaže, da gre za »Storitve pralnic in kemičnih čistilnic«), Državna revizijska komisija glede na opis naročila, ki poleg pranja perila zajema tudi odvoz umazanega perila in dostavo čistega perila, likanje in zlaganje perila in vzdrževalno šivanje, ugotavlja, da so del predmetnega javnega naročila tudi storitve, ki spadajo v referenčno številko CPV 98311000-6 »Storitve zbiranja in dostave perila«, referenčno številko CPV 98315000-4 »Storitve likanja« in referenčno številko 50830000-2 »Storitve popravila oblačil in tekstila«. Medtem, ko so med storitve iz Seznama storitev A uvrščene le storitve vzdrževalnega šivanja (kategorija št. 1 Seznama storitev A), se ostale storitve, ki so predmet javnega naročila (s pripadajočimi referenčnimi št. CPV 9831000-9, CPV 98311000-6 in CPV 98315000-4) nanašajo na storitve iz Seznama storitev B, kategorija 27 (druge storitve). Ker je glede na opis predmeta javnega naročila, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, mogoče z gotovostjo trditi, da vsaj nadpolovična vrednost razpisanih storitev sodi med storitve iz Seznama storitev B, je treba zaključiti, da so pri oddaji konkretnega naročila naročnika zavezovale zgolj določbe ZJN-2 glede tehničnih specifikacij in objave obvestila o oddaji naročila.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da se vlagateljeve kršitve, ki jih je zatrjeval v revizijskem zahtevku, ne nanašajo na določbe ZJN-2, ki jih mora naročnik na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZJN-2 uporabiti pri izvedbi konkretnega javnega naročila. Vlagateljeve navedbe se nanašajo na kršitev določb ZJN-2 zaradi domnevno spornega ravnanja naročnika pri postavitvi nedoslednih meril v razpisni dokumentaciji, zaradi časovno omejene dostopnosti do razpisne dokumentacije, zaradi domnevne spremembe postopka oddaje javnega naročila tekom njegovega izvajanja, vprašanja pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika, zadostne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in zavrnitve vlagateljeve ponudbe ter vprašanja zakonitosti vpogleda izbranega ponudnika v vlagateljevo ponudbo. Nobena od naštetih zatrjevanih kršitev se ne nanaša na določbe, ki se v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila uporabljajo (tj. določbe, ki določajo tehnične specifikacije ali pravila za objavo obvestil o oddaji naročila). Tudi vlagatelju sporno naročnikovo ravnanje, ker na portalu javnih naročil ni objavil obvestila o javnem naročilu, ne predstavlja kršitve ZJN-2, saj je naročnik dolžan upoštevati le pravila za objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2), ne pa tudi pravil o objavi obvestil o naročilu (61. člen ZJN-2). Na obseg zagotovljenega pravnega varstva, glede na jasno določbo drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne more v ničemer vplivati niti s strani vlagatelja zatrjevano dejstvo, da se je naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila skliceval tudi na določbe ZJN-2, ki niso navedene v tretjem odstavku 20. člena tega zakona.

Ker se kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, nanašajo na določbe ZJN-2, ki se v skladu z določbo 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo, Državna revizijska komisija vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne more zagotoviti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku ni očital kršitev določb ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 17. 4. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- BISTRA, kemična čistilnica in pralnica, d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva cesta 55, Škofja Loka
- Dom starejših občanov Preddvor, Potoče 2, Preddvor
- Salesianer Miettex Periteks, negovanje in izposoja tekstila, d.o.o., Blatnica 2, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran