Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-054/2015 Splošna bolnišnica Novo mesto

    Številka: 018-054/2015 -5
    Datum sprejema: 20. 4. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pralna sredstva« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor, ki ga zastopa odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.04.2015

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 02.02.2015 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave NMV 540/2015. Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila št. 16-03/15, z dne 23.02.2015, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Ecolab d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je izbrana ponudba popolna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja skupna končna ponudbena vrednost) najugodnejša. Naročnik zato popolnosti ostalih, manj ugodnih ponudb (naročnik je poleg vlagateljeve prejel še ponudbo družbe TKI Hrastnik d.d.), ni presojal.

    Zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj (dne 03.03.2015) pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Navaja, da je naročnik za blago »Specialno granulirano pralno sredstvo, namenjeno za pranje bolnišničnega perila« zahteval (v točki 5 Predračuna), da ponudniki predložijo potrdilo RKI ali enakovredno potrdilo. Vlagatelj pojasnjuje, da RKI potrdilo pomeni Certifikat Robert Koch Institutte (certifikat instituta Robert Koch). Splošne tehnične zahteve za razpisano blago so navedene tudi v Prilogi 1 (Specifikacija strokovnih zahtev naročnika). Te specifikacije so razdeljene na točko A (Splošno) in točko B (Strokovne zahteve naročnika), v okviru katerih je naročnik v 13. točki navedel, da v kolikor se ponujajo sredstva, ki se uvrščajo med biocidne pripravke (dezinfekcijski učinek pranja), morajo biti sredstva v skladu z Zakonom o biocidih in vpisana v Register biocidnih proizvodov. Dne 26.04.2014 je začel veljati Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 25/2014), pri čemer je v drugem odstavku 2. člena določeno, da se do 31. decembra 2024 za izvajanje postopka priglasitve biocidnih proizvodov uporabljajo Register biocidnih proizvodov (Uradni list RS, št. 102/10), Pravilnik o posebnih pogojih za dajanje biocidnih proizvodov v promet in merilih za določitev biocidnih proizvodov, ki se prodajajo le na določenih mestih prodaje (Uradni list RS št. 70/07 s spremembami) in Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za preizkušanje biocidnih proizvodov za postopek priglasitve (Uradni list RS, št. 73/07). Z razveljavitvijo Zakona o biocidnih proizvodih v Sloveniji veljata Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 22.05.2012, o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov ter implemantacijska Uredba o izvajanju uredb (EU) o dostopnosti biocidnih proizvodov na trgu in njihovi uporabi (Uradni list RS, št. 20/14). Obe uredbi določata, da biocidni proizvod ne sme biti dostopen na trgu, preden ni vpisan v Register biocidnih proizvodov. Na podlagi 6. člena Uredbe o izvajanju uredb (EU) o dostopnosti biocidnih proizvodov na trgu in njihovi uporabi, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava v Republiki Sloveniji dati na trg biocidni proizvod, s pisno vlogo, naslovljeno na Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, zahtevati uvrstitev produkta v Register biocidnih proizvodov. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod točko 5 ponudil Dermasil perfect gran. Ponujeno blago je uvrščeno na RKI listo, ni pa vpisano v Register biocidnih proizvodov. V zvezi z vprašanjem, katero blago se uvršča med biocidne pripravke, je odgovor podal že naročnik, saj je v 13. točki navedel, da gre za biocidne pripravke v primeru, če ima blago dezinfekcijski učinek pranja. Iz Tehničnega lista za Dermasil perfect gran je razvidno, da ima navedeno blago dezinfekcijski učinek. Ali se ponujeno blago uvršča med biocidne pripravke, naj naročnik ali Državna revizijska komisija za mnenje zaprosita Urad RS za kemikalije. Iz razloga, ker Dermail perfect gran ni vpisan v Register biocidnih proizvodov, je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in bi morala biti izločena.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 09.03.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisano, kateri izdelki morajo biti biocidi, pri čemer je za njih izrecno zahtevana prijava in vpis v Register biocidnih proizvodov. Navedeno pomeni, da izdelek pod št. 5 (»Specialno granulirano pralno sredstvo, namenjeno za pranje bolnišničnega perila, kemotermična dezinfekcija po RKI postopku, kot Dermasl perfect gran«) ni zahtevan kot biocid. Za izdelek Dermasil perfect gran proizvajalec Ecolab v Varnostnem listu, Navodilih za uporabo ter v nobeni tehnični dokumentaciji ne navaja, da gre za izdelek z biocidnim delovanjem. V Navodilu za uporabo je navedeno, da je izdelek primeren za kemotermično dezinfekcijo po postopkih RKI v kombinaciji s paleto izdelkov Ozonit. Vsakdo, ki pozna RKI listo ve, da so nanjo lahko uvrščena tako sredstva, ki dezinficirajo samostojno, kakor tudi sredstva, ki zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo v kombinaciji. Navedeno pomeni, da je potrebno imeti pralno sredstvo, ki perilo opere (npr. Dermasil perfect gran ali Silex 3000) in hkrati sredstvo, ki perilo dezinficira (npr. Ozonit performance).
    Naročnik je dne 12.03.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v 5. postavki Predračuna zahteval »Specialno granulirano pralno sredstvo, namenjeno za pranje bolnišničnega perila, kemotermična dezinfekcija po RKI postopku, kot Dermasil perfect gran«, za katerega je bilo potrebno predložiti »potrdilo RKI ali enakovredno«. Iz Priloge 1 (Specifikacija strokovnih zahtev naročnika) izhaja zahteva, v skladu s katero morajo biti ponujena sredstva, v kolikor se uvrščajo med biocidne pripravke, vpisana v Register biocidnih proizvodov. Enaka zahteva izhaja tudi iz 16. točke (Obvezni pogoji) razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v 5. postavki ponudil blago Demasil perfect gran, ki izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, in sicer: 1.) iz RKI lestvice je razvidno, da se sredstvo Dermasil perfect v obliki granul uporablja v postopku kemotermične dezinfekcije skupaj s proizvodom Ozonit performance, pri čemer Dermasil perfect gran predstavlja komponento detergenta, Ozonit performance pa dezinfekcijsko komponento, 2.) iz v ponudbo predložene tehnične dokumentacije za proizvod Dermasil perfect gran, je razvidno, da gre za specialno granulirano pralno sredstvo, ki je namenjeno za pranje bolnišničnega perila, da je proizvod primeren za kemotermično dezinfekcijo po postopku RKI v kombinaciji z izdelki Ozonit ter da je proizvod certificiran po postopkih RKI, 3.) iz v ponudbi predložene tehnične dokumentacije za proizvod Ozonit performance je razvidno, da gre za proizvod, ki je primeren za kemotermično dezinfekcijo po postopkih RKI, oziroma za visoko koncentrirano belilno in dezinfekcijsko sredstvo, 4.) iz Varnostnega lista za Dermasil perfect gran je razvidno, da gre za univerzalni detergent, 5.) iz Varnostnega lista za sredstvo Ozonit performance je razvidno, da gre za biocid in 6.) izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi izpis iz Registra biocidnih proizvodov, iz katerega je razvidno, da je Ozonit performance uvrščen v Register biocidnih proizvodov. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je torej razvidno, da sredstvo Dermasil perfect v obliki granul zagotavlja komotermično dezinfekcijo po RKI postopku v kombinaciji s proizvodom Ozonit performance (ki ga je izbrani ponudnik ponudil v 2. postavki Predračuna), oziroma da samostojno nima dezinfekcijskega učinka in se zato ne uvršča med biocidne proizvode, zaradi česar uvrstitev v Register biocidnih proizvodov ni potrebna. Naročnik še ugotavlja, da se Tehnični list, ki ga je vlagatelj priložil kot dokazno gradivo o tem, da ima Dermasil perfect gran dezinfekcijski učinek, zaradi česar naj bi šlo za biocidni proizvod, nanaša na proizvod P3 - manodes, proizvajalca Ecolab, ki je izdan v Belgiji za gel za dezinfekcijo rok za živilsko industrijo. Naročnik pojasnjuje, da že vrsto let za postopek kemotermične dezinfekcije uporablja kombinacijo sredstev Dermasil perfect gran in Ozonit performance, zato je na osnovi izkušenj oblikoval tudi razpisne zahteve. Morda se je pri oblikovanju naziva za razpisano vrsto blaga pod zaporedno št. 5 res nerodno izrazil, vendar v zvezi s tem, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, ni prejel nobenega vprašanja. Ker navedene nejasnosti ni mogoče šteti v škodo ponudnikov, izbrani ponudnik pa je pod zaporedno št. 5 ponudil blago, ki ga je naročnik navedel kot referenčnega (»kot Dermasil perfect gran«) ter iz razloga, ker se ponujen proizvod Dermasil perfect gran ne uvršča med biocidne proizvode, je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

    Naročnik je dne 18.03.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo, z dne 19.03.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 20.03.2015), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je bilo razpisano blago pod pozicijo 5 opredeljeno kot samostojno blago. V razpisni dokumentaciji ni zahtevano, da mora artikel pod pozicijo 5 imeti dezinfekcijski učinek skupaj z nekim drugim produktom, ki se nahaja pod drugo pozicijo. Za razliko od takšnega, samostojno opredeljenega sredstva, je potrebno za primerjavo vzeti kombinacijo pralnih sredstev, ki so bila razpisana v pozicijah 1 in 2, ne pa tudi v poziciji 5, ki je samostojna, v njej pa je navedena jasna zahteva za kemotermično dezinfekcijo. Izbrani ponudnik je v tej poziciji ponudil artikel, ki ni skladen z zahtevami naročnika. Naročnik tako nima podlage za svoje navedbe o tem, da ponudniki lahko ponudijo kombinacijo pozicije 5 in 2, kajti že sama razpisana količina pod pozicijo 5 (250 kg) ne zadošča za zagotovitev pogojev odmerjanja. Poleg tega lahko dozirni sistem dozira samo eno vrsto praška, oziroma je količina praška pod točko 5 namenjena ročnemu doziranju, pri katerem je zaradi varnosti nemogoče ročno dozirati Ozonit performance. Naročnik je tako s sklepom, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, spremenil tehnične zahteve in opredelitev predmeta ter navedeno argumentiral z ugotovitvijo, da se je nerodno izrazil. Do oddaje ponudb v spornem delu razpisne dokumentacije ni bilo nejasnosti, zaradi česar se naročnik neupravičeno sklicuje na stališče o tem, da nejasnih delov ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Z navedenim je naročnik dejansko spremenil tehnične specifikacije, oziroma seznam zahtevanega blaga, ter svoje zahteve tolmačil na način, ki ne izhaja iz razpisne dokumentacije. Naročnikov tehnični opis je zavezujoč za vse ponudnike, zato bi moral tudi izbrani ponudnik ponuditi izključno sredstvo, ki bo zagotavljalo kemotermično dezinfekcijo. Pod pozicijo 5 tako izbrani ponudnik ne bi smel ponuditi univerzalnega detergenta, saj je naročnik zahteval »specialno granulirano pralno sredstvo, namenjeno za pranje bolnišničnega perila, kemotermična dezinfekcija po RKI postopku«. Vlagatelj zatrjuje, da mora biti izdelek, ki zagotavlja kemotermično dezinfekcijo, registriran kot biocid. Da je naročnik za izdelek pod pozicijo 5 zahteval dezinfekcijo, pa izhaja tudi iz dejstva, da zanj ni predvidel uporabe Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s spremembami).

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2).

    Neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba glede na definicijo iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni popolna, nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

    Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.).

    Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup pralnih sredstev. Naročnik je pralna sredstva (in strokovne zahteve zanje) podrobneje specificiral v obrazcu Predračuna (Seznam razpisanega blaga za Pralna sredstva), in sicer v 13 različnih postavkah. V njih je navedel tudi agregatno stanje razpisanega blaga, enoto mere, zahtevana pakiranja in (okvirne) enoletne količine, ponudniki pa so morali v obrazec vpisati še porabo pralnega sredstva na en kilogram opranega perila, ceno z in brez DDV za kilogram pralnega sredstva, DDV, skupno vrednost za razpisano količino z DDV, ceno pralnega sredstva za en kg opranega perila z DDV, proizvajalca, ponudnikov naziv blaga in kataloško številko.

    Naročnik v (sporni) 5. točki Predračuna naroča blago z naslednjim opisom:

    »Specialno granulirano pralno sredstvo, namenjeno za pranje bolnišničnega perila, kemotermična dezinfekcija po RKI postopku, kot Dermasil perfect gran.

    Sredstvo mora vsebovati encime in optična belila. Obvezna priloga: Potrdilo RKI ali enakovredno«.

    Agregatno stanje razpisanega pralnega sredstva je granulat, enota mere je kg, naročnik je zahteval pakiranje od 20 do 25 kg.

    Naročnik je strokovne zahteve v zvezi z razpisanim blagom navedel tudi v drugih delih razpisne dokumentacije, oziroma jih je zapisal zlasti v Prilogi 1 (Specifikacija strokovnih zahtev naročnika). V točki A (Splošno) je navedel pralne stroje, s katerimi razpolaga, letno in mesečno količino perila, ki ga bo potrebno oprati, ter pralne stroje in količine perila, ki bodo oprane v njih. V točki B (Strokovne zahteve naročnika) je naročnik navedel strokovne zahteve v 15 alinejah. V 13. alineji je zahteval, da …»v kolikor ponudnik ponuja sredstva, ki se uvrščajo med biocidne pripravke (dezinfekcijski učinek pranja), morajo biti le-ta v skladu z veljavnim Zakonom o biocidih, in vpisani v Register biocidnih proizvodov«. Enaka zahteva izhaja tudi iz 16. točke (Obvezni pogoji) točke 3 (Splošni podatki o naročilu) Navodila za izdelavo ponudbe.

    Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna in bi morala biti izločena. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v 5. postavki Predračuna ponudil blago (Dermasil perfect gran) z dezinfekcijskim učinkom. Ker navedeno blago ni vpisano v Register biocidnih proizvodov, bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik, tekom predrevizijskega postopka (oziroma s sklepom, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen), nezakonito spremenil tehnične zahteve iz 5. postavke Predračuna. Kot zatrjuje vlagatelj, je bilo blago v 5. postavki opredeljeno kot samostojno blago, oziroma je naročnik dezinfekcijski učinek vezal izključno na blago, ki je navedeno v okviru 5. postavke Predračuna. Iz navedenega razloga, poudarja vlagatelj, naročnik ne sme spreminjati prvotno postavljene zahteve in pralnega sredstva iz 5. pozicije obravnavati v kombinaciji s pralnim sredstvom, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v 2. postavki.

    Naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je izbrani ponudnik v 5. postavki ponudil blago Dermasil perfect gran, ki zagotavlja kemotermično dezinfekcijo po RKI postopku skupaj v kombinaciji s proizvodom Ozonit performance, ki ga je je izbrani ponudnik ponudil v 2. postavki. Kot pojasnjuje naročnik, ponujeno sredstvo Dermasil perfect gran samostojno nima dezinfekcijskega učinka in se zato ne uvršča med biocidne proizvode, zaradi česar uvrstitev v Register biocidnih izdelkov ni potrebna. Naročnik priznava, da se je pri oblikovanju zahtev za sporno vrsto blaga »morda nerodno izrazil«, vendar hkrati opozarja, da v zvezi s spornim opisom ni prejel nobenega vprašanja. Ker navedene nejasnosti ni mogoče šteti v škodo izbranega ponudnika, je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

    Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da je naročnikove strokovne zahteve (iz 5. postavke Predračuna in iz 13. alineje točke B) mogoče razumeti tudi na način, da je bilo potrebno ponuditi pralno sredstvo, ki samostojno zagotavlja dezinfekcijski učinek pranja. Ker dezinfekcijski učinek pranja, skladno s 13. alinejo točke B razpisne dokumentacije, zagotavljajo biocidni pripravki, morajo biti ti pripravki, kot pravilno zatrjuje vlagatelj, vpisani v Register biocidnih proizvodov. Ker pa je po drugi strani izbrani ponudnik v 5. postavki Predračuna ponudil točno tisto pralno sredstvo (izbrani ponudnik je ponudil Dermasil perfect gran), kot ga je primeroma navedel naročnik (»kot Dermasil perfect gran«), in ker je poleg tega naveden proizvod certificiran po postopku RKI (o čemer med vlagateljem in naročnikom ni spora), vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

    Državna revizijska komisija je namreč že večkrat zavzela stališče, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati zahtevam iz razpisne dokumentacije ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njih ne izhajajo na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Ker je naročnik tisti, ki opredeli predmet in njegove tehnične specifikacije, mora zato nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno in natančno pripravo. Če je zahteva zapisana tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, oziroma zapisala, da nejasnih zahtev (da gre v obravnavanem segmentu za nejasno razpisno dokumentacijo pa priznava tudi naročnik sam) ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj predstavlja predmet javnega naročila jedro ponudbe in tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki lahko namreč v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar pa naročnik (med drugim) ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

    V konkretnem primeru je naročnik, kot že navedeno, v razpisni dokumentaciji navedel, da kot blago, ki izpolnjuje postavljene tehnične zahteve (iz 5. postavke Predračuna), primeroma šteje Dermasil perfect gran. Razpisno dokumentacijo konkretnega postopka oddaje javnega naročila je zato upravičeno razlagati na način, da je v primeru, kadar je v ponudbi nekega ponudnika ponujeno prav navedeno (referenčno) blago, v tem delu ponudbo (ne glede na ostale postavljene strokovne zahteve) potrebno šteti za skladno z naročnikovimi zahtevami in tako primerno. Nevzdržna bi bila namreč razlaga, po kateri bi bile kot neprimerne označene ponudbe ponudnikov, ki so (zanašajoč se na vsebino razpisne dokumentacije) ponudili točno tisto blago, ki ga je naročnik navedel kot referenčnega.

    Ob opisanem gre opozoriti, da je vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 5. točki Navodila za izdelavo ponudbe - Izpolnitev dokumentacije in priprava ponudbe), oziroma bi lahko naročnika na navedeno neskladje predhodno opozoril (peti odstavek 5. člena ZPVPJN) in (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornih segmentih razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložil zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

    Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni presojala vseh ostalih vlagateljevih navedb v zvezi z (ne)primerno ponujenim pralnim sredstvom v sporni postavki ter tudi ni sledila vlagateljevemu predlogu, naj zaprosi Urad RS za kemikalije za mnenje o tem, ali se sporno blago (Dermasil perfect gran) uvršča med biocidne pripravke. Tudi v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, v okoliščinah konkretne razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija namreč ne bi mogla ugotoviti neskladnosti ponujenega blaga s postavljenimi tehničnimi zahtevami, ki so kot referenčno blago navajale prav blago, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Tudi sicer se vlagatelj (v vlogi, z dne 19.03.2015, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika) strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da ima ponujeno pralno sredstvo Dermasil perfect gran dezinfekcijski učinek izključno v kombinaciji s produktom Ozonit performance, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v 2. postavki Predračuna, kar je mogoče razumeti tudi kot potrditev stališča naročnika in izbranega ponudnika, da sredstvo Dermasil perfect gran (samostojno) ne predstavlja biocidnega sredstva, ki bi moralo biti vpisano Register biocidnih proizvodov.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, dne 20.04.2015
    predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
    predsednik Državne revizijske komisije










    Vročiti:

    - Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto
    - Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
    - Ecolab d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu




    Natisni stran