018-030/2015 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »48 - VREČKE ZA KRI 2014-2017« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDINOVA, d. o. o., Ukmarjeva ulica 6, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d. o. o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 3. 2015

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. 1. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »OBVESTILO O ZAVRNITVI VSEH PONUDB« številka MG-21/15, z dne 7. 1. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.422,35 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12. 8. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo vrečk za kri (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo tega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 29. 8. 2014 (s številko objave JN8815/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 2. 9. 2014 pa (s številko dokumenta 297543) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 167.

Naročnik je dne 12. 11. 2014 sprejel »OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« številka DS-985/14 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se okvirni sporazum sklene s ponudnikom Probo, d. o. o., Škofja vas, ne pa tudi z vlagateljem in preostalim ponudnikom.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 11. 2011 (očitna pomota v datumu – pravilno: 19. 11. 2014; opomba Državne revizijske komisije) naročniku (med drugim) podal predlog za spremembo odločitve, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila, kateremu naročnik ni sledil. Vlagatelj je v posledici vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2014), kateremu je naročnik s sklepom številka MG-1162/14, z dne 11. 12. 2014 (v nadaljevanju: sklep z dne 11. 12. 2014), v 1. točki izreka ugodil in razveljavil obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je namreč ugotovil, da »so navedbe vlagatelja utemeljene«, prav tako pa je napovedal, da »bo opravil ponoven pregled in ocenjevanje ponudb ter izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila«.

Naročnik je dne 7. 1. 2015 sprejel »OBVESTILO O ZAVRNITVI VSEH PONUDB« številka MG-21/15 (v nadaljevanju: obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb), iz katerega izhaja, da se vse tri ponudbe zavrnejo, naročnik pa bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila za dobavo vrečk za kri.

Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj prejel dne 8. 1. 2015, dne 20. 1. 2015 pa je na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 20. 1. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb (zadeva pa se naročniku vrne v ponovno odločanje). Vlagatelj obenem zahteva, da mu naročnik »izplač[a] priglašene odvetniške stroške«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da razlog, kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, ne more biti razlog za zavrnitev vseh ponudb (saj »so bile ponudbe« glede na zahteve razpisne dokumentacije »med seboj primerljive«), odločitev naročnika pa je »v celoti nezakonita in očitno dejansko prirejena za to, da bo naročnik poskušal v novem postopku ponovno izbrati kot ponudnika, ki ga je že izbral z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 12. 11. 2014 št.: DS-985/2014 kot izbranega ponudnika«. Po stališču vlagatelja je naročnik z »opustitvijo navedbe , ali želi« pri tehnični zahtevi za artikel s šifro 622214 »trombocite pridobivati iz PRP ali pa iz Buffy coata«, […] »ponudnikom sporočal, da mu to ni pomembno«, v utemeljitev svojih navedb pa se vlagatelj sklicuje med drugim tudi na naročnikov postopek oddaje javnega naročila s številko objave 11904/2012 (na Portalu javnih naročil) in na mnenje prof. dr. P. R., ki ga navaja med dokazi v postopku pravnega varstva. Vlagatelj v posledici svojih zatrjevanj zaključuje, da bi moral naročnik prejete ponudbe obravnavati enakopravno (v skladu »z 9. členom ZJN – 2«), da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, pa tudi, da je naročnik »nesporno kršil 3. odstavek 80. člena ZJN – 2«.

Naročnik je dne 30. 1. 2015 sprejel sklep številka MG-117/15, v katerem je sklenil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne, obenem pa se zavrne tudi vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi omenjenega sklepa naročnik ponovno navaja razlog, zaradi katerega je zavrnil vse ponudbe, opozarja, da sta mu ostala ponudnika (za razliko od vlagatelja) ponudila »ustrezen sistem vrečk T/T«, obenem pa izpostavlja, da mu izdelek, ki mu ga je vlagatelj ponudil »pod sporno številko artikla 622214«, ne ustreza. V nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je artikel s šifro 622214 »namenjen samo za pripravo trombocitov oziroma trombocitne plazme (PRP) za lokalno uporabo, ki jih občasno zahtevajo klinike glede na indikacijo«, prav tako pa (sklicujoč na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-371/2013-4) poudarja, da »mu javno naročniška zakonodaja omogoča različne zaključke postopka oddaje javnega naročila«.

Naročnik je z dopisom z dne 3. 2. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 2. 2. 2015, dne 6. 2. 2015 pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo »NADALJEVANJE ZAHTEVKA ZA REVIZIJO in OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA« z dne 5. 2. 2015. V zadevni vlogi vlagatelj v celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo, ponavlja nekatera dejstva, razvidna iz zahtevka za revizijo, poleg tega pa se (dodatno) opredeljuje do navedb naročnika, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom z dne 11. 2. 2015 pozvala na plačilo takse, dne 19. 2. 2015 pa je prejela vlagateljevo vlogo »DOSTAVA POTRDILA DOPLAČILA TAKSE« z dne 18. 2. 2015, skupaj s prilogo, to je dokumentom »Informacija o plačilu« (v nadaljevanju: vloga z dne 18. 2. 2015).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel tri ponudbe (glej »REGISTER PRISPELIH PONUDB« in zadnji odstavek na prvi strani Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka DS-851/14, z dne 9. 10. 2014; v nadaljevanju: zapisnik o odpiranju ponudb), pri čemer so bile vse pravočasne (glej prvi odstavek na strani 2 zapisnika o odpiranju ponudb).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na četrti strani) najprej zatrjuje, da »ne gre spregledati odločilnega dejstva, da je naročnik v« sklepu z dne 11. 12. 2014, s katerim je njegovemu zahtevku za revizijo z dne 27. 11. 2014 ugodil, navedel, da bo »opravil ponoven pregled in ocenjevanje ponudb ter izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovega zaključka, kot izhaja iz sklepa z dne 11. 12. 2014, po katerem bo »izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila«, ni razumeti zgolj po njegovi besedni razlagi, torej na način, da po opravljenem ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb ne bi mogel ravnati po tretjem odstavku 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Šele potem, ko naročnik opravi (ponoven) pregled in ocenjevanje ponudb, se namreč lahko odloči, ali bo sprejel odločitev o oddaji naročila na podlagi 79. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), ali pa bo ravnal (na primer) na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija dodaja, da je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer sodba zadeve številka C-27/98, Metalmeccanica Fracasso SpA, z dne 16. 9. 1999, točki 23 in 25, pa tudi sodba zadeve številka C-244/02, Kauppatalo Hansel Oy, z dne 16. 10. 2003, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja razen dolžnosti obveščanja ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (glej na primer sodbo zadeve številka C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs - GmbH (HI), z dne 18. 6. 2002, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (že omenjena sodba zadeve številka C-244/02, točka 36).

Ne ZJN-2 ne drugi predpisi torej ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal diskriminatorno, oziroma ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojo zakonitosti odločitve naročnika, kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, opravila zgolj v smislu odločanja o tem, ali je naročnik pri sprejemu te odločitve morebiti ravnal diskriminatorno, oziroma, ali je ponudnike obravnaval (ne)enakopravno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na četrti strani) namreč zatrjuje, da »je odločitev naročnika v celoti nezakonita in očitno dejansko prirejena za to, da bo naročnik poskušal v novem postopku ponovno izbrati kot ponudnika, ki ga je že izbral z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 12. 11. 2014 št.: DS-985/2014 kot izbranega ponudnika«. Citirano zatrjevanje vlagatelja je (v navezavi na preostalo vsebino zahtevka za revizijo) razumeti na način, da vlagatelj z njim naročniku očita, da je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb navedel navidezen razlog za zavrnitev vseh ponudb.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v določbah razpisne dokumentacije med drugim zapisal, da je ponudbo treba izdelati v skladu z navodili razpisne dokumentacije (glej Povabilo k predložitvi ponudbe), pri čemer so vrste blaga podane v specifikaciji zahtev naročnika (točka 1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudba je morala ustrezati vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga, te pa so opredeljene v točki 2.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v »Specifikaciji zahtev naročnika« in v prilogi 4.a k »Specifikaciji zahtev naročnika« (točka 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V obrazcih OBR-4 in OBR-5 je naročnik v relevantnem delu v navezavi na artikel s šifro 622214 v rubriki »Naziv artikla« zapisal: »Vrečka za kri a 450 ml trojna/četverna z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM.«.

Na podlagi slednje citiranega besedila gre zaključiti, da so ponudniki pri artiklu s šifro 622214 lahko ponudili vrečke za kri (z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM) za pripravo trombocitov (ali) iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem) ali iz buffy-coata (T/B sistem). Naročnik namreč v predstavljeni postavki (za razliko od postavke z artiklom šifra 720348) v stolpcu »Naziv artikla« za obstoječim besedilom ni zapisal na primer besedila »za pripravo trombocitov iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem)« (oziroma vsebinsko primerljivega besedila) ali besedila »za pripravo trombocitov iz buffy-coata (T/B sistem)« (oziroma vsebinsko primerljivega besedila), pač pa je omenjeni postavki v stolpcu »Naziv artikla« ločil v naslednjih vsebinah:
- pri artiklu s šifro 720348 je zahteval vrečko za kri, ki je »četverna«, pri artiklu s šifro 622214 pa je zahteval vrečko za kri, ki je »trojna/četverna«;
- pri artiklu s šifro 720348 je zahteval vrečke za kri »za pripravo koncentriranih trombocitov iz buffy-coata (T/B sistem) in in-line filtriranih eritrocitov«, pri artiklu s šifro 622214 pa citiranega ni zahteval.

Naročnik naziva artikla s šifro 622214 (po vsebini) tudi ni zapisal tako, kot ga je zapisal v postopku oddaje javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo (s številko objave JN11904/2012) na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 11. 2012. V postopku oddaje takratnega javnega naročila je naročnik namreč na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (»Pojasnilop razpisne dokumentacije, Datum objave: 28.11.2012, 07:44«), ki se je glasilo
»Prosimo za natančnejšo opredelitev ene od zahtevanih konfiguracij vrečk za kri.
Zahteva razpisne dokumentacije: "Vrečke za kri 450 ml trojna/četverna z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekocino SAGM. (Fresenius T2767ali enakovredno). Šifra UKC MB: 622214"
Lahko ponudimo vrečko za kri 450 ml, trojna, T/T, antikoagulant CPD in ohranitvena raztopina SAGM, (Fresenius T2374 ali enakvredno)?«,
odgovoril:
»Ponudniki lahko ponudijo tudi navedeno vrečko. Primernost ponujenega blaga se bo ugotavljala v fazi analize ponudb.
Naročnik bo objavil popravek razpisne dokumentacije«.

Dejstvo, da so ponudniki pri »identu 622214« v omenjenem preteklem javnem naročilu lahko ponudili »vrečko za kri 450 ml, trojna, T/T, antikoagulant CPD in ohranitvena raztopina SAGM, (Fresenius T2374 ali enakovredno)«, izhaja tudi iz Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, na Portalu javnih naročil (s številko objave JN13086/2012) objavljenega dne 4. 12. 2012, ter iz objave dodatnih informacij v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 237 (številka dokumenta 389417). V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek 1. točke na strani 2) sam ugotavlja, da je v preteklosti »v razpisni dokumentaciji« […] »pri sporni vrečki navedel v oklepaju tip vrečke (npr. Fresenius T2374 ali enakovredno)«. Vendar pa naročnik tega v postopku oddaje tokratnega javnega naročila (v razpisni dokumentaciji) ni zapisal.

Tudi zadevna razlaga tokratnih zahtev naročnika glede artikla s šifro 622214 v primerjavi s predstavljenim preteklim postopkom oddaje javnega naročila torej potrjuje zaključek, da so ponudniki pri artiklu s šifro 622214 v postopku oddaje tokratnega javnega naročila lahko ponudili vrečke za kri (z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM) za pripravo trombocitov (ali) iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem) ali iz buffy-coata (T/B sistem). Naročnik namreč v tokratni vsebini zahteve artikla s šifro 622214 v stolpcu »Naziv artikla« za obstoječim besedilom ni dodal na primer besedila »(Fresenius T2374 ali enakovredno)«, niti v istem stolpcu za obstoječim besedilom ni zapisal na primer besedila »T/T« (oziroma vsebinsko primerljivega besedila). Naročnik je torej v tehnični zahtevi za artikel s šifro 622214 predstavil, da ima potrebo po vrečkah za kri (z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM) za pripravo trombocitov (ali) iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem) ali iz buffy-coata (T/B sistem). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v tehnični zahtevi za artikel s šifro 622214 »dopustil oba načina pridobivanja trombocitov« (drugi odstavek na šesti strani), pa tudi, da je naročnik »v preteklih javnih naročilih, to svojo sprejemljivost obeh načinov tudi jasno izrazil« (prvi odstavek na peti strani).

V posledici predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je iz določb razpisne dokumentacije (vsebine tehnične zahteve) za artikel s šifro 622214 razbrati namen naročnika, da od ponudnikov pridobi vrečke za kri (z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM) za pripravo trombocitov (ali) iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem) ali iz buffy-coata (T/B sistem), ne pa zgolj iz platelet rich plasme (PRP – T/T sistem). V predstavljenem smislu tako ni slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (sedmi odstavek 1. točke na strani 2) zatrjuje, da v tehnični zahtevi za artikel s šifro 622214 »ni zahteval T/B sistema, temveč T/T« (naročnik ob tem sicer sam priznava, da to »v opisu ni bilo navedeno«), niti ni slediti naročniku v njegovem zaključku, da je v tej tehnični zahtevi razpisna dokumentacija določena nejasno (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), pač pa je v predstavljenem smislu slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik z »opustitvijo navedbe , ali želi trombocite pridobivati iz PRP ali pa iz Buffy coata«, […] »ponudnikom sporočal, da mu to ni pomembno« (prvi odstavek na peti strani), da je »z neopredelitvijo načina pridobivanja trombocitov, le-ta za« naročnika »nepomemben« (drugi odstavek na šesti strani), oziroma, da bi naročnik »sicer lahko način pridelave trombocitov opredelil pa tega ni storil,-kar je bilo moč kot nesporno razumeti, da gre za dejstvo, ki naročniku ni pomembno« (zadnji odstavek na četrti strani). Glede na navedeno Državna revizijska komisija na podlagi opravljene dokazne ocene ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo prepričljivo izkazal, da je naročnik s tem, ko je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb zaključil, da »na podlagi pripravljene razpisne dokumentacije ni bilo mogoče oddati primerljivih ponudb«, pa tudi, da v »specifikaciji zahtev naročnika in v dodatnih tehničnih opisih specifikacije zahtev naročnika opis vrečke, ki je bila predmet zahtevka za revizijo, ni bil dovolj natančno oz. nedvoumno definiran«, podal navidezen razlog za zavrnitev vseh ponudb. Ponudbe ponudnikov so namreč ob upoštevanju dejstva, da je razpisna dokumentacija v vsebini tehnične zahteve za artikel s šifro 622214 jasna, medsebojno primerljive, iz vsebine tehnične zahteve za artikel s šifro 622214 pa tudi ne izhaja, da bi »opis vrečke, ki je bila predmet zahtevka za revizijo,« ne bil »dovolj natančno oz. nedvoumno definiran«. V konkretnem primeru tako ni prepričljivo izkazano niti, da bi šlo za napako naročnika pri določanju vsebine tehnične zahteve za artikel s šifro 622214, naročnik pa ni navedel nobenega drugega razloga, iz katerega bi izhajalo, zakaj ni izbral (sodeč po merilu za izbiro) najugodnejše ponudbe (vlagatelja).

Ob dosedanjih ugotovitvah in zaključkih ne gre prezreti niti dejstva, da vrednost (cena) 75 kosov artikla s šifro 622214 (sodeč po podatkih z vlagateljeve ponudbe) predstavlja zgolj približno 0,01115 % skupne vrednosti (cene) brez davka na dodano vrednost oziroma (sodeč po podatkih naročnika glede »MDC brez DDV« za en kos omenjenega artikla) zgolj približno 0,04360 % skupne vrednosti »MDV BREZ DDV (za 3 leta)«, podane v razpisni dokumentaciji (glej obrazec »SPECIFIKACIJA PONUDBE S CENAMI«). Zdi se torej, da bodo (neposredni in posredni) stroški naročnika, ki naj bi jih imel z nameravano izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila, vsekakor presegli vrednost (ceno) 75 kosov artikla s šifro 622214 (75,00 EUR oziroma 293,25 EUR), kar vzbuja le dodatni dvom, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb, ki ga je naročnik navedel v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb, zgolj navidezen.

Upoštevaje predstavljeno dejansko stanje se predmetna zadeva pomembno oziroma bistveno razlikuje od dosedanjih, o katerih je Državna revizijska komisija odločala (tudi sklep Državne revizijske komisije številka 018-371/2013-4, na katerega se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje naročnik). Naročniku je tako sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (zadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), po katerem »mu javno naročniška zakonodaja omogoča različne zaključke postopka oddaje javnega naročila«, vendar ob tem poudarja, da mora naročnik pri tem ravnati v skladu s temeljnimi pravili prava Evropske Unije o javnem naročanju (načelo supremacije evropskega prava nad nacionalnim pravom držav članic), predvsem pa nediskriminatorno (naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno) in ob spoštovanju načel, na katerih temelji javno naročanje (podpoglajve 1.3 prvega poglavja prvega dela ZJN-2).

Na dosedanje zaključke ne vpliva mnenje prof. dr. P. R., na katerega se v dokaz svojih navedb (zadnji odstavek na peti strani in zadnji odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo) sklicuje vlagatelj, saj vsak naročnik sam najbolje pozna svoje potrebe in ni (splošnega) pravila, po katerem bi moral nek naročnik uporabljati enako metodo oziroma artikel, kot jo oziroma ga uporablja drug naročnik, zgolj zato, ker to metodo oziroma ta artikel uporablja slednji. Pri tem je potrebno (kot bistveno) upoštevati vse okoliščine vsakokratnega dejanskega stanja, predvsem pa dejavnosti, ki jih opravlja določen naročnik (vključno z nalogami in odgovornostmi, kot iz teh dejavnosti izhajajo), ter namen uporabe določenega artikla.

V posledici dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik z navedbo (navideznega) razloga za zavrnitev vseh ponudb v vsebini, kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, kršil tretji odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi z 8. členom ZJN-2), saj ni navedel pravega razloga, zaradi katerega ni izbral nobene ponudbe. Navedeni razlog namreč ni razlog, zaradi katerega »ni bilo mogoče oddati primerljivih ponudb«, prav tako pa ni zaključiti, da v »specifikaciji zahtev naročnika in v dodatnih tehničnih opisih specifikacije zahtev naročnika opis vrečke, ki je bila predmet zahtevka za revizijo, ni bil dovolj natančno oz. nedvoumno definiran«. V posledici ni mogoče prepričljivo zaključiti, da je naročnik s predstavljenim ravnanjem, kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (8. člen ZJN-2).

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. 1. 2015 ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »OBVESTILO O ZAVRNITVI VSEH PONUDB« številka MG-21/15, z dne 7. 1. 2015.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v postopku oddaje tega javnega naročila sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja (tretji odstavek na osmi strani zahtevka za revizijo), po katerih »v novem postopku, ki ga napoveduje naročnik v svojem obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb, ni moč ugotoviti, da se bodo bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ta preuranjena, saj bi bila lahko podlaga morebitnega odločanja o zakonitosti naročnikovega ravnanja zgolj in šele v primeru, če bi naročnik ob sklicevanju na četrti odstavek 80. člena ZJN-2 dejansko izvedel za isti predmet nov postopek javnega naročanja, izvedbo novega postopka javnega naročanja za isti predmet pa bi utemeljeval s tem, da so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V posledici navedenega in v posledici dosedanje obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v predstavljenem delu (v predstavljeni vsebini tretjega odstavka na osmi strani) ni vsebinsko obravnavala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik »izplač[a] priglašene odvetniške stroške za sestavo zahtevek za revizijo v višini 1.147,50 EUR«, […] »materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22% DDV na skupni znesek«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.147,50 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in ob upoštevanju višine zneska stroška, kot jo je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj,
- izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (20 točk + 20 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju (tretjega odstavka) 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih »materialnih stroškov« oziroma izdatkov v dejanski višini – glej tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife – je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku),
- 22 % davek na dodano vrednost v znesku 256,49 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 1.422,35 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).

Ker vlagatelj povrnitve oziroma povračila dolžne plačane takse v znesku 1.000,00 EUR (v rokih, kot izhajajo iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) ni zahteval (v vlogi z dne 18. 2. 2015 je vlagatelj tako navedel zgolj, da »dostavlja dokazilo o vplačilu takse v znesku 1.000,00 EUR«, ne pa tudi, da zahteva povračilo zneska omenjene takse), Državna revizijska komisija o povrnitvi oziroma povračilu dolžne plačane takse ni odločala.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.422,35 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9. 3. 2015


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
– UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
– Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d. o. o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran