018-035/2015 Sodo, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila »Priključni kablovod 2x110 kV za RTP 110/20 kV Žalec in 20kV kabelska kanalizacija« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj C & G, d. o. o., Ljubljana, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SODO, d. o. o., Minařikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 3. 2015

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 1. 2015 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 10. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za priključni kablovod 2x110 kV za RTP 110/20 kV Žalec in 20kV kabelsko kanalizacijo (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 23. 10. 2014 (s številko objave JN10288/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 28. 10. 2014 pa (s številko dokumenta 367528) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 207.

Naročnik je dne 19. 1. 2015 sprejel »ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB«, znak naročnika SODO-45/15-IK (v nadaljevanju: odločitev z dne 19. 1. 2015), iz katere izhaja, da se »izločijo vse ponudbe ponudnikov«.

Zadevno odločitev z dne 19. 1. 2015 je vlagatelj prejel dne 20. 1. 2015, naročnik pa je dne 2. 2. 2015 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 1. 2015 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev z dne 19. 1. 2015, obenem pa predlaga tudi, da mu naročnik povrne »vse morebitno dodatno nastale stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da niso podani razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, ki jih je naročnik navedel v svoji odločitvi. Vlagatelj ob tem zatrjuje, da je oddal popolno ponudbo, oziroma, da bi ga naročnik moral pozvati vsaj k pojasnitvi ali dopolnitvi ponudbe, naročnik pa je s tem, ko ga k dopolnitvi ponudbe ni pozval, očitno kršil vsaj 82. člen ZJNVETPS, saj nobena od pomanjkljivosti ni takšne narave, da ponudbe ne bi mogel dopolniti.

Naročnik je dne 11. 2. 2015 sprejel sklep (znak naročnika: SODO-106/15-IK), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da bi bil poziv vlagatelju na dopolnitev njegove ponudbe v nasprotju z 82. členom ZJNVETPS, saj ponudba vlagatelja ni formalno nepopolna, ampak je neprimerna in v posledici nepopolna, kot takšno pa jo je dolžan skladno z določilom 84. člena ZJNVETPS in upoštevaje prakso Državne revizijske komisije (brez poziva na njeno dopolnitev) izločiti.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 13. 2. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 12. 2. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom z dne 19. 2. 2015 pozvala na plačilo takse, dne 23. 2. 2015 pa je s strani vlagatelja prejela vlogo, poimenovano »Potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek«, številka 76-113/2015, z dne 20. 2. 2015, skupaj s prilogo, poimenovano »POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU«.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 24. 2. 2015 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 2. 3. 2015 pa je prejela naročnikov dopis, poimenovan »Odstop dokumentacije«, z dne 26. 2. 2015, skupaj s prilogami.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi po proučitvi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik dne 19. 1. 2015 sicer sprejel odločitev, poimenovano »ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB«, znak SODO-45/15-IK, iz katere bi se dalo, sodeč zgolj po poimenovanju, sklepati, da je z njo zavrnil vse ponudbe, vendar pa iz vsebine omenjene odločitve jasno izhaja, da se z njo »izločijo vse ponudbe ponudnikov«. Naročnik je namreč v tej odločitvi zapisal, da je v navezavi na vse tri prejete ponudbe po njihovi preveritvi in ocenjevanju ugotovil, da so nepopolne (17. točka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), pri čemer sta dve (med njimi tudi ponudba vlagatelja) neprimerni (21. točka 2. člena ZJNVETPS), ena pa je nesprejemljiva (22. točka 2. člena ZJNVETPS).

Ker je bistvena vsebina dokumenta, ne pa njegovo poimenovanje (smiselno primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IV Cp 1810/2009, z dne 27. 5. 2009, ter opravilna številka II Cp 2679/2011, z dne 24. 8. 2011), je Državna revizijska komisija štela, da ima omenjena odločitev z dne 19. 1. 2015 pravno naravo odločitve, sprejete na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS (ne pa pravno naravo odločitve, sprejete na podlagi tretjega odstavka istega člena). Iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS namreč izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS (upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena ZJNVETPS) naročnik ponudbe, ki niso popolne, izločiti.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz odločitve z dne 19. 1. 2015 med drugim izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno iz treh razlogov. Eden od razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne je, da je v »točki 4.1.7. razpisne dokumentacije« […] »zahteval najvišjo trajno obratovalno napetost Uc po IEC v višini 78kV rms,« vlagatelj pa »je v ponudbi navedel le 86kV rms« (v nadaljevanju: obravnavani razlog).

Državna revizijska komisija je odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJNVETPS s tem, ko je ugotovil, da je ponudba vlagatelja iz obravnavanega razloga neprimerna. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5) zatrjuje, da je oddal popolno ponudbo, oziroma, da bi ga naročnik moral pozvati vsaj k pojasnitvi ali dopolnitvi ponudbe, naročnik pa je s tem, ko ga k dopolnitvi ponudbe ni pozval, očitno kršil vsaj 82. člen ZJNVETPS, saj nobena od pomanjkljivosti ni takšne narave, da ponudbe ne bi mogel dopolniti.

Naročnik je zainteresirane subjekte povabil, da predložijo pisne ponudbe »na podlagi Dokumentacije za razpis št. K-4372« in v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije (točka 1.1. Povabila k oddaji ponudb), prav tako pa je določil, da bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev iz razpisne dokumentacije, izločene, razen če je taka ponudba po ZJNVETPS formalno nepopolna oziroma če razpisna dokumentacija ne določa drugače (prvi odstavek točke 2.8. Navodil za izdelavo ponudbe).

V točki 4.1.7 Tabele tehničnih zahtev za dobavo in montažo 110 kV kabelskih sistemov je naročnik v navezavi na odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo postavil sledečo zahtevo: »Najvišja trajna obratovalna napetost Uc po IEC« 78 kV rms.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v petem stolpcu točke 4.1.7 Tabele tehničnih zahtev za dobavo in montažo 110 kV kabelskih sistemov v navezavi na odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo zapisal podatek (številko) 86, kar pomeni, da je ponudil odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 86 kV rms.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni sledil izrecni zahtevi naročnika po najvišji trajni obratovalni napetosti Uc po IEC zgolj 78 kV rms (ne pa 86 kV rms), kar pomeni, da vlagateljeva ponudba v izpostavljeni vsebini (v izpostavljeni tehnični zahtevi) ni v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo (primerjaj prvi odstavek točke 2.8. Navodil za izdelavo ponudbe).

Glede na navedeno ni slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 7) zatrjuje, da je »sklepanje naročnika«, po katerem njegova ponudba ne izpolnjuje zahteve, vezane na odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo, kot je zapisana v točki 4.1.7 Tabele tehničnih zahtev za dobavo in montažo 110 kV kabelskih sistemov, »nepravilno, njegovi zaključki pa so nezakoniti«, niti vlagatelju ni slediti v njegovem zaključku, da je »naročnik vlagatelja« iz omenjenega razloga »neupravičeno izločil«. Čeprav je naročnik v (tehnični) zahtevi točke 4.1.7 Tabele tehničnih zahtev za dobavo in montažo 110 kV kabelskih sistemov v navezavi na odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo jasno zahteval najvišjo trajno obratovalno napetost Uc po IEC zgolj 78 kV rms, je namreč vlagatelj v svoji ponudbi ponudil odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 86 kV rms (torej več, kot je v zahtevah razpisne dokumentacije dopustil naročnik).

Vlagatelju pri tem ne gre slediti v njegovem zatrjevanju (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), da bi ga »naročnik upoštevajoč 82. Člen ZJNVETPS« […] »v tem delu lahko pozval k spremembi ali dopolnitvi ponudbe«. Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je vlagateljeva ponudba v predstavljenem delu resnično formalno nepopolna, bi namreč (v nasprotju s stališčem vlagatelja) v konkretnem primeru tudi, če bi to res bila, »šlo za spremembo prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja« (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), ki jo tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS izrecno prepoveduje s tem, ko določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi ponudil odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 86 kV rms, ni pa ponudil odvodnikov prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 78 kV rms. Če bi torej vlagatelj spremenil svojo ponudbo, bi jo spremenil prav v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (kar pa tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS izrecno prepoveduje). Iz ponudbe vlagatelja tudi jasno izhaja, da v njej ponuja odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 86 kV rms, zato je razumljivo, da naročnik vlagatelja ni pozival na pojasnilo ponudbe v tem delu. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, tudi sicer pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Že iz navedenih razlogov naročnik ni kršil določb ZJNVETPS s tem, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), ne da bi vlagatelja na podlagi 82. člena ZJNVETPS (v povezavi z 18. točko 2. člena ZJNVETPS) pozival na spremembo ponudbe. V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 2) navaja, da je bilo iz vlagateljeve ponudbe »v trenutku poteka roka za predložitev ponudb jasno razvidno, da« omenjene tehnične zahteve iz točke 4.1.7 Tabele tehničnih zahtev za dobavo in montažo 110 kV kabelskih sistemov »razpisne dokumentacije ne izpolnjuje«.

Neodvisno od navedenega vlagatelj tudi sicer (v mejah zahtevka za revizijo – prvi odstavek 38. člena ZPVPJN; primerjaj tudi deseti odstavek 41. člena ZJNVETPS) ni dokazal navedbe, da je »ponudil odvodnike prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno« napetostjo, ki »nedvomno pomeni, da je ponudil boljšo opremo« (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo). Četudi je vlagatelj ponudil (sodeč zgolj po številčnem podatku!) »več kot je zahteval naročnik« (četrti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), to samo po sebi še ne »pomeni, da je ponudil boljšo opremo« (vlagatelj tega, kot že navedeno, ni dokazal), pač pa pomeni, da je ponudil drugače, kot je to zahtevala jasno zapisana zahteva naročnika po najvišji trajni obratovalni napetosti Uc po IEC zgolj 78 kV rms (ne pa več od tega). Vlagatelj v posledici omenjene zahteve naročnika ni izpolnil na ustrezen način. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika (prvi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), da je vlagatelj »ponudil sicer res višjo vrednost, kot je bila zahtevana in sicer 86kV rms, vendar je prepričanje vlagatelja, da je ponudil boljši prenapetostni odvodnik zmotna in hkrati zavajajoča. Prednapetostni odvodnik namreč ščiti oziroma varuje opremo pred atmosferskimi prednapetostmi (udari strele) in s tem, ko je vlagatelj ponudil prednapetostni odvodnik z višjim Uc (86kV rms), bi bila oprema naročnika manj zaščitena, kar je za naročnika nesprejemljivo, saj bi mu takšna (ne)zaščita, ob morebitnem udaru strele, povzročila znatno materialno škodo«. Vlagatelj se do citiranih zatrjevanj naročnika, čeprav je na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN to možnost imel, ni opredelil (na način, da bi jim nasprotoval).

Že vsaj zato, ker je iz vlagateljeve ponudbe jasno razbrati, da v njej ni ponudil odvodnikov prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC 78 kV rms, je dejansko stanje v postopku oddaje tokratnega naročila tudi bistveno drugačno od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-278/2014-4, z dne 15. 12. 2014. V slednje omenjenem sklepu, na katerega se v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 7) sklicuje vlagatelj, je namreč jasno zapisano, da je bilo (za razliko od dejanskega stanja v tokratni zadevi) z vpogledom v ponudbo takratnega izbranega ponudnika ugotovljeno, da
- »v njej ni dokazil, iz katerih bi izhajalo, ali ponujeni produkt izpolnjuje vse tehnične zahteve« (v postopku oddaje zadevnega naročila je za razliko od navedenega jasno, da vlagatelj ni ponudil odvodnikov prenapetosti za zunanjo montažo z najvišjo trajno obratovalno napetostjo Uc po IEC, kot jo je v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije zahteval naročnik),
- gre »za odsotnost dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev razpisne dokumentacije« (v postopku oddaje zadevnega naročila je za razliko od navedenega jasno, da je bilo iz vlagateljeve ponudbe mogoče nedvoumno ugotoviti neizpolnjevanje tehnične zahteve glede najvišje trajne obratovalne napetosti odvodnikov prenapetosti za zunanjo montažo – Uc po IEC),
- »ne bi šlo za popravek v ponudbi že podanih tehničnih lastnosti« (v postopku oddaje zadevnega naročila je za razliko od navedenega jasno, da bi šlo prav za »popravek v ponudbi že podanih tehničnih lastnosti«).
Glede na zgoraj navedeno (zaradi bistveno drugačnega dejanskega stanja v tokratni zadevi v primerjavi s takratno zadevo) zaključki, kot jih je Državna revizijska komisija napravila v sklepu številka 018-278/2014-4, z dne 15. 12. 2014, niso (pravno) relevantni za odločanje o tokratni zadevi.

V posledici vsega doslej navedenega vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da bi ga moral naročnik »upoštevajoč 82. Člen ZJNVETPS in prakso Dkom pozvati k dopolnitvi ponudbe«, niti ni dokazal, da »je odločitev naročnika v nasprotju z določili ZJNVETPS, posledično nezakonita« (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, prav tako ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba v izpostavljenem delu neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS) ter jo v posledici (ne da bi zahteval njeno dopolnitev ali spremembo v delu, v katerem ni popolna) izločil (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS), kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila (zlasti prvi odstavek točke 2.8. Navodil za izdelavo ponudbe).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v navezavi na uvodno poved istega odstavka) vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 1. 2015 kot neutemeljen zavrnila.

V posledici navedenega zaključka Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko odločala o zahtevku za revizijo v tistih delih, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna (oziroma bi ga »bil naročnik v primeru njene pomanjkljivosti v zvezi z njegovimi navedbami pod alinejo 1 in alineejo 2, upoštevajoč 82. Člen ZJNVETPS in prakso Dkom« […] »dolžan pozvati vsaj k dopolnitvi njegove ponudbe«) tudi v navezavi na oba preostala razloga, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno. Odločanje o omenjenih vsebinah zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da mu naročnik povrne »vse morebitno dodatno nastale stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj stroškov, glede katerih zahteva povračilo, v rokih, ki izhajajo iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN, ni opredeljeno navedel, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povračilo stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila (vlagatelj tudi sicer z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9. 3. 2015


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
– SODO, d. o. o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor
– C & G, d. o. o., Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran