018-022/2015 Elektro Celje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »SN LOČILNIKI IN LOČILNA STIKALA ZA ZUNANJO MONTAŽO«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TSN tovarna stikalnih naprav d.o.o., Šentiljska cesta 49, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Martina Geč, Ulica heroja Bračiča, 14, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 2. 2015

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. 10. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 11. 2014, pod št. objave NMV4880/2014.

Naročnik je dne 15. 12. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal konzorciju ponudnikov ELEKTROSERVISI, d.d., Dobrave 6, Trzin in S.P.P. SAŠO SIEGL S.P., Ulica bratov Komel 30, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 16. 12. 2014.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu dne 23. 12. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da sta obe bolje uvrščeni ponudbi (tj. ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika TEHMAR d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor) nepopolni, zaradi česar je odločitev o oddaji naročila nezakonita. Uvodoma vlagatelj ugotavlja, da mu zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ni bil omogočen vpogled v tehnično dokumentacijo drugih ponudnikov, zato predlaga, naj naročnik in Državna revizijska komisija temu delu ponudbene dokumentacije namenita še posebno pozornost. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika navaja, da iz dokumentacije ni razvidno, katero od navedenih podjetij v konzorciju izbranega ponudnika dejansko proizvaja izdelke oz. njihove dele, ki so predmet javnega naročila, kar naj bi bilo nujno za presojo ustreznosti priloženih a-testov. Slednji morajo namreč pokrivati celotno proizvodnjo, tudi posameznih komponent izdelka, da se lahko ugotovi varnost in ustreznost izdelka kot celote. Vsi v ponudbi vsebovani a-testi naj bi se nanašali na proizvodnjo podjetja ELEKTROSERVISI d.d., ne pa tudi na partnerja, ki naj bi za ponudnika opravil 85 % pogodbene vrednosti naročila. Neustrezne naj bi bile tudi izjave o skladnosti za ponujeno blago, ker naj bi se sklicevale na neustrezne tipske a-teste – iz izjave o skladnosti naj bi bilo razvidno, da se nanaša le na testiranje ločilnika, ne pa tudi na testiranje ločilnega stikala kot celote. Še dodatno naj bi bili neustrezni predloženi a-testi za ponujene proizvode iz razloga, ker bi moralo biti testiranje izvedeno s pomočjo podpornih izolatorjev, katerih tehnične lastnosti so vnaprej določene z razpisno dokumentacijo. Vlagatelju je znano, da je ponudnik opravil testiranje z neustreznimi podpornimi izolatorji, ki nimajo zahtevanih tehničnih lastnosti. V zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika TEHMAR d.o.o. vlagatelj navaja, da je v ponudbi v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije vsebovana le ena izjava o skladnosti, katera naj bi veljala za oba proizvoda (ločilnik in ločilno stikalo). Naročnik je zahteval konkreten tip opreme, to je »NPS 24 TT«, ponudnik pa je predložil dokazila o testiranju opreme tipa »NPS 24« za ločilnike in tipa »NPS 24 KP« za ločilna stikala, kar je prav tako neustrezno, saj se predložene reference ne nanašajo na tip opreme, katera se zahteva v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še opozarja, da je v izjavi o skladnosti kot proizvajalec naveden TEHMAR/ABB, pri čemer vlagatelj ugotavlja, da se posamezni deli ločilnikov in ločilnih stikal izdelujejo na Finskem (družba ABB). Iz predloženih referenc in a-testov ni razvidno, katero podjetje izdeluje posamezne dele proizvodov, zato tudi preverljivost ustreznosti testov ni mogoča. Vlagatelj meni, da so tipski preizkusi iz izjave o skladnosti neustrezni, saj proizvajalec opreme ni pravilno naveden (kot v ponudbi), znano pa naj bi tudi bilo, da »Test report ABB Finland« ni ustrezen tipski preizkus, saj ga ne izvaja neodvisen laboratorij. Vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo, spremembo odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je na naročnika dne 5. 1. 2015 naslovil vlogo »Predlog za popravo očitnih pisnih pomot v zahtevi za revizijo«.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 6. 1. 2015. Glede varovanja poslovne skrivnosti meni, da je ravnal skladno s predpisi, ko je kot poslovno skrivnost označil tehnični del ponudbe, v katerem je večina podatkov takšne narave, da bi lahko povzročili veliko gospodarsko škodo. Enako so ravnali tudi drugi ponudniki. Meni še, da je izpolnil vse zahteve naročnika v zvezi s konzorcijem – ponudbi je priložena konzorcijska pogodba z zahtevano vsebino. Pristavlja, da naročnik ni zahteval opisa razmerja glede organizacije proizvodnje, zato tega ni navajal. Proizvajalec ločilnikov je poslovodeči partner podjetje ELEKTROSERVISI, d.d., sama organizacija posameznih faz proizvodnje in sestavljanja ter posledično deležev prevzetih pogodbenih vrednosti pa je stvar medsebojnega dogovora med konzorcialnima partnerjema. Poudarja, da so ponudbi priloženi vsi zahtevani tipski atesti (tudi za ločilna stikala kot celoto), ponujeni so bili tudi ustrezni izolatorji, katerih tehnične lastnosti so enake ali boljše, kot so tehnične lastnosti izolatorjev na testiranih ločilnikih, zato ni dvoma, da so rezultati tipskih testov ustrezni.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom z dne 20. 1. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Uvodoma ugotavlja, da vlagateljeva vloga z dne 5. 1. 2015 z vsebinskega vidika predstavlja dopolnitev oz. spremembo revizijskih navedb iz zahtevka za revizijo z dne 23. 12. 2014 in ne zgolj popravka očitnih pisnih pomot, zato se do teh navedb vsebinsko ne opredeljuje. Kot pavšalne in neutemeljene označuje navedbe vlagatelja v zvezi z nemožnostjo vpogleda v druge ponudbe; naročnik meni, da je ravnal skladno s prakso Državne revizijske komisije in določili razpisne dokumentacije, vlagatelj pa tudi ni imel pripomb na zapisnik o vpogledu. V zvezi z očitki glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval pojasnil o organiziranosti proizvodnje pri ponudnikih. V ponudbi izbranega ponudnika je kot proizvajalec ločilnikov naveden vodilni partner, skladno s tem pa so predloženi tudi ustrezni tipski testi. Ponujeno blago je sestavljeno iz več elementov, posamezni predloženi tipski preizkusi za posamezen sestavni del skupaj pa izkazujejo ustreznost celotnega blaga. Izjavi o skladnosti sta dani za oba ponujena tipa opreme, priložena so tudi vsa dokazila, na osnovi katerih je izjava izdana. Naročnik poudarja, da ni zahteval predložitve tipskih preizkusov za opremo kot celoto, zato je štel kot ustrezne tudi tipske preizkuse, ki se nanašajo na posamezne sestavne dele celotne opreme. Tudi sicer je razpisna dokumentacije določala posebne zahteve za izolatorje ter posebne zahteve za ločilnike in ločilna stikala, izbrani ponudnik pa je predložil zahtevana poročila o tipskem preizkusu za izolatorje. V zvezi z očitki vlagatelja glede ponudbe drugouvrščenega ponudnika naročnik znova navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahteve o tem, da bi moral ponudnik za vsak proizvod predložiti ločene preizkuse ali za opremo kot celoto. Ponudnik je predložil tipske preizkuse, ki pokrivajo več tipov blaga, in s tem izpolnil zahteve. Prav tako je predložil ustrezno izjavo o skladnosti, ki se nanaša na več tipov blaga iz iste družine »NPS 24 TT«. Gre zgolj za tehniko podajanja izjav o skladnosti. Predložena referenčna potrdila so ustrezna, saj se glasijo na ločilnike NPS proizvajalca Tehmar/ABB, ki glede na predloženo dokumentacijo spadajo v družino NPS 24 TT. Izpostavljen tipski test ABB Finland je po naročnikovem mnenju ustrezen, saj je iz predloženih dokazil jasno razvidna akreditacija certifikacijskega organa SATS in zaveza laboratorija, ki je izvedel tipske teste, da le-te izvaja v skladu z zahtevami in predpisi SATS.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 1. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 27. 1. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojem zahtevku in nasprotuje vsem navedbam naročnika. Ne sprejema obrazložitve naročnika glede tipskih testov, ki naj bi izkazovali ustreznost celotnega ponujenega blaga: tudi po standardih se aparati preizkušajo kot celota in ne po njihovih posameznih delih. Navaja, da utemeljeno dvomi v pristnost izjav o skladnosti in A-testov, v katerih kot proizvajalec nista sočasno navedena oba partnerja. V zvezi z naročnikovimi navedbami o izolatorjih poudarja, da ti bistveno vplivajo na električne in mehanske lastnosti stikalnih naprav, zato bi moral navedeno upoštevati tudi naročnik v postopku preverjanja popolnosti ponudb. Vlagatelj ne sprejema niti obrazložitve naročnika glede ponudbe drugouvrščenega ponudnika: po mnenju vlagatelja gre za dva različna tipa izdelkov, ki se po standardu ne testirata na enake lastnosti, zato ne moreta biti navedena na istem tipskem preizkusu, oprema pa bi se morala testirati kot celota. Tudi na tem mestu vlagatelj dvomi v pristnost A-testov, v katerih se kot proizvajalec istočasno ne navaja Tehmar d.o.o. in ABB. Vlagatelj ne dvomi v akreditiranost laboratorija ABB Finland, dvomi pa v neodvisnost laboratorija, glede na dejstvo, da je proizvajalec opreme hkrati tudi lastnik laboratorija.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija na podlagi dokumentov iz spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik preverjal popolnost vseh pravočasno prispelih ponudb. Naročnik je glede na vsebino razpisne dokumentacije pregledal vse štiri pravočasno prispele ponudbe ter zaključil, da zahteve razpisne dokumentacije izpolnjujejo vse ponudbe, razen ponudba po merilih zadnjeuvrščenega ponudnika – konzorcija E-PROJEKT d.o.o., Beloruska ulica 7, Maribor in METAL-ELEKTRO d.d., Donjozelinska ulica 36, Donja Zelina, Hrvaška. Vlagateljeva ponudba je bila skladno z merilom najnižje cene uvrščena na tretje mesto. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik kot neprimerni in nepopolni izločiti ponudbo izbranega ponudnika ter po merilih drugouvrščeno ponudbo ponudnika TEHMAR d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor.

Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak). V skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej sporna primernost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v utemeljitev trditve o neprimernosti te ponudbe navaja tri sklope razlogov. Najprej zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kateri od partnerjev je dejanski proizvajalec izdelkov oz. njihovih delov, ki so predmet javnega naročila, kar naj bi bilo problematično ob dejstvu, da so v ponudbi priloženi le tipski testi, ki se nanašajo na proizvodnjo izdelkov vodilnega ponudnika, ne pa tudi na proizvodnjo izdelkov partnerja v skupni ponudbi. Državna revizijska komisija navedenemu ne more pritrditi: iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da so ponujeni izdelki proizvajalca Elektroservisi, d.d., torej vodilnega parterja v sporni ponudbi. Navedeno je razvidno iz izpolnjenih obrazcev »Preglednica 2: Zahteve za ločilnike (L)« in »Preglednica 3: Zahteve za ločilna stikala (LS)«, predloženih navodil za montažo in vzdrževanje ločilnikov in ločilnih stikal ter tehničnih risb. Ob tem je, vezano na pomislek vlagatelja glede dejstva partnerske ponudbe, mogoče pritrditi izbranemu ponudniku v tem, da je organizacija posameznih faz proizvodnje in sestave izdelka stvar ponudnika, Državna revizijska komisija pa temu pristavlja, da predložitev partnerske ponudbe še ne pomeni, da sta oba partnerja proizvajalca ponujene opreme. Upoštevajoč vse navedeno tudi ni mogoče slediti zatrjevanjem vlagatelja v smeri neustreznosti predloženih izjav o skladnosti oz. tipskih testov iz razloga neustrezne navedbe proizvajalca ločilnikov in ločilnih stikal – izjave in dokazila se nanašajo na ponujeno blago.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami v vlogi z dne 5. 1. 2015 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s to vlogo ni zgolj popravljal očitnih pisnih pomot, kot to navaja v tej vlogi, ampak je spremenil navedbe iz zahtevka za revizijo (cel odstavek) tako, da kot problematično dejstvo namesto nenavedbe proizvajalca ponujenega blaga navaja neustreznost opravljenih tipskih preizkusov iz razloga, ker naj bi se nanašali na drugega proizvajalca, kot pa je razvidno iz priložene dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj mora kršitve, dejstva in dokaze navesti že v zahtevku za revizijo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). To pomeni, da kasnejše dopolnjevanje zahtevka za revizijo (po izteku roku za vložitev zahtevka) z novimi dejstvi in dokazi ni dopustno, razen v primeru, če gre za kršitve, ki so nastale šele po vložitvi zahtevka za revizijo, ali pa za kršitve, dejstva in dokaze, ki so sicer obstajali že ob vložitvi zahtevka za revizijo, vendar vlagatelj z njimi objektivno oz. brez svoje krivde ni mogel biti seznanjen. Vlagatelj v konkretnem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, da novih dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogel oz. ne bi mogel navesti oz. predložiti že v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo), zato Državna revizijska komisija dejstev in dokazov iz vloge z dne 5. 1. 2015 ni upoštevala.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da so v ponudbi izbranega ponudnika predložene izjave o skladnosti (sicer zahtevane v 6. točki poglavja »III. Obvezne priloge k ponudbi« obrazca OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«) neustrezne, saj se nanašajo na neustrezne tipske teste – iz izjave o skladnosti naj bi bilo razvidno, da se nanaša le na testiranje ločilnika, ne pa tudi na testiranje ločilnega stikala kot celote. Državna revizijska komisija tudi temu očitku ne more pritrditi: ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje le ene izjave o skladnost, kot je razumeti očitek vlagatelja, pač pa vsebuje skupno pet izjav o skladnosti, med drugim tudi dve izjavi, ki se nanašata na ponujena horizontalna in vertikalna ločilna stikala.

Vlagatelj še meni, da je izbrani ponudnik predložil neustrezne tipske teste za ponujene proizvode, pri čemer iz očitka v zahtevku za revizijo kot razlog za neustreznost izhaja, da testiranje ni bilo izvedeno s pomočjo podpornih izolatorjev, katerih tehnične lastnosti so bile vnaprej določene z razpisno dokumentacijo. V vlogi z dne 5. 1. 2015 vlagatelj spreminja to navedbo tako, da zatrjuje neustreznost a-testov za ponujene proizvode iz razloga, ker »le ti niso imeli vgrajenih ponujenih podpornih izolatorjev, katerih tehnične lastnosti so drugačne kot podpornih izolatorjev, za katere je priložen tipski preizkus«. Vlagatelj pri tem navaja le, da mu je znano, da je izbrani ponudnik opravil testiranje z neustreznimi podpornimi izolatorji, ki nimajo zahtevanih tehničnih lastnosti, vendar pri tem niti ne navaja niti ne dokazuje, v čem je razlog za zatrjevano neustreznost testiranih podpornih izolatorjev oz. katere tehnične lastnosti naj bi bile neustrezne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu s specifikacijami tehničnih zahtev (OBR-11) za podporne kompozitne izolatorje ločilnikov in ločilnih stikal postavil dodatne zahteve in hkrati predvidel izpolnjevanje ločene tabele s tehničnimi podatki za te izolatorje (poglavje »II. Dodatne zahteve Zahteve za podporne kompozitne izolatorje ločilnikov in ločilnih stikal«). Izpolnjeni podatki v preglednici s tehničnimi podatki izolatorjev v ponudbi izbranega ponudnika (tj. tip izolatorjev, proizvajalec, material oplaščenja, najvišja obratovalna napetost, plazilna razdalja po IEC/TS 60815, zdržna atmosferska udarna napetost, zdržna napetost industrijske frekvence), enako pa tudi navedbe v dokumentu »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV (JN-25/2014-NMV)«, ki je prav tako vsebovan v ponudbi izbranega ponudnika, ne kažejo na neustreznost v ponudbi zaobjetih izolatorjev. Naročnik je poglavju »III. Obvezne priloge k ponudbi« specifikacije tehničnih zahtev (OBR-11) poleg predložitve izjav o skladnosti za vsak tip ponujenega artikla in, ločeno od zahteve po predložitvi tipskih testov za ločilnike in ločilna stikala, zahteval še predložitev poročila o tipskem preizkusu za izolatorje z razvidnimi podatki, zahtevanimi v preglednici. Ponudba izbranega ponudnika skladno z zahtevo naročnika vsebuje tako (ločeno) izjavo o skladnosti za izolatorje, kot tudi tipske teste, na katere se ta izjava nanaša. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja (drugih) razlogov za neustreznost tipskih testov, zaradi katerih naj bi bile izjave o skladnosti neustrezne. Ob upoštevanju načina, na kakršnega je razpisna dokumentacija določala izkazovanje tehničnih zahtev predmeta javnega naročila, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, ko je na podlagi predloženih dokazil sprejel zaključek o primernosti ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem tudi pregled preostalih prejetih ponudb pokaže, da so ponudniki (vključno z vlagateljem) skladno z zahtevami naročnika predložili izjave o skladnosti in tipske teste ločeno za ločilnike oz. ločilna stikala ter za izolatorje.

Vezano na dodatni razlog v prid utemeljitve nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 27. 1. 2015, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija opozarja na peti odstavek 29. člena ZPVPJN, po katerem se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v tej opredelitvi kot dodaten razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da so opravljeni tipski testi neustrezni ne le iz že v zahtevku za revizijo vsebovanih razlogov, pač pa tudi iz razloga, ker ponujena oprema ni bila testirana kot celota, ampak po posameznih elementih, iz katerih je sestavljena. Vlagatelj v konkretnem primeru ni dokazal, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo), ob upoštevanju česar zato Državna revizijska komisija pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo v postopku pravnega varstva teh vlagateljevih navedb ni upoštevala.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila ZJNVETPS, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ob tem ni obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika TEHMAR d.o.o., saj njihova vsebinska presoja ne bi več v ničemer vplivala na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila, posledično pa tudi ne bi vplivala na odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 25. 2. 2015
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Martina Geč – odvetnica, Ulica heroja Bračiča, 14, 2000 Maribor
- ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje
- ELEKTROSERVISI, d.d., Dobrave 6, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran