018-009/2015 Osnovna šola Ormož

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava prehrambenega blaga«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil GEAPRODUKT d.o.o., Devova ulica 18, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Ormož, Hardek 5, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), 13. 2. 2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Sukcesivna dobava prehrambenega blaga«.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 4.500,40 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Sukcesivna dobava prehrambenega blaga«, po sklopih, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil 4. 12. 2014, pod št. objave JN11337/2014.

Vlagatelj je zoper objavo in razpisno dokumentacijo z vlogo z dne 21. 12. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je oblikovanje predmeta javnega naročila in določil razpisne dokumentacije v nasprotju z javnonaročniškimi predpisi. Vlagatelj navaja, da naročnikova izračunana ocenjena vrednost vseh sklopov, ki znaša med 110.000,00 EUR in 120.000,00 EUR, ne dosega mejne vrednosti za objavo v Uradnem glasilu EU, zato ni izpolnjen pogoj za uporabo izjeme izločitve posameznih sklopov iz objave po 14. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Ker je naročnik kljub temu uporabil izjemo od objave sklopov za sklope 4, 6, 8, 12, 13, 14, 15 in 16, je kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj bo te sklope oddal neposredno, brez izvedbe konkurence, s tem pa vlagatelja postavil v slabši položaj, kot mu ga omogoča ZJN-2. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil, da je ocenjena vrednost javnega naročila podana za 12 mesecev, čeprav se bo okvirni sporazum sklenil za obdobje 24 mesecev, zaradi česar ni jasno, ali je naročnik ravnal skladno z devetim odstavkom 14. člena ZJN-2, po katerem je potrebno višino ocenjene vrednosti pri okvirnem sporazumu izračunati za celotno obdobje trajanja okvirnega sporazuma. Vlagatelj kot sporno izpostavlja tudi napačno izračunano ocenjeno vrednost v sklopu 14 (Ekološka zelenjava, sadje in sokovi), ki po naročnikovi oceni znaša 800,00 EUR. Po vlagateljevem mnenju je ta ocena glede na blago, ki je predmet javnega naročila, in predvidene količine, kot jih je naročnik navedel v predračunu, nerealna in popolnoma neprimerljiva s cenami na trgu. Navedeno bi glede na vrsto blaga in predvidene količine v sklopu 14 pomenilo, da stane kilogram ekološkega sadja in zelenjave samo 0,20 EUR, kar ni realna in tržna cena. Vlagatelj navaja, da je naročnik vrednost sklopa 14 ocenil tako nizko z namenom izločitve sklopov po določilu petega odstavka 14. člena ZJN-2 in nezakonitega omejevanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj kot nezakonito ocenjuje tudi določilo 3. člena okvirnega sporazuma, kjer je naročnik navedel, da bo praviloma naročal blago na osnovi okvirnega sporazuma pri tistem izbranem dobavitelju, ki je ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo posameznega artikla v ponudbenem predračunu. Po vlagateljevem prepričanju je naročnik kot edino merilo za izbor določil najnižjo ceno za vse artikle v sklopu. S tem, ko si je naročnik pridržal pravico, da tekom izvajanja sporazuma najugodnejšega ponudnika izbere na podlagi najnižje cene artikla, je postavil vlagatelja v slabši položaj, saj se ponudba oddaja po ponudbenih cenah, ki se oblikujejo za vse artikle po ponudbenem predračunu v sklopu in ne za posamezen artikel. V kolikor bi naročnik med podpisniki sporazuma želel izbrati najcenejšega ponudnika po posameznem artiklu, bi moral tudi ponudbeni predračun prilagoditi tako, da bi se ta nanašal na posamezni artikel in ne za celotni sklop. Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka javnega naročila za sukcesivno dobavo prehrambenega blaga in povrnitev stroškov.

Naročnik je 7. 1. 2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v zvezi z vlagateljevimi očitki o izločitvi določenih sklopov ugotavlja, da vlagatelj dejansko nasprotuje dejstvu, da naročnik za izločene sklope ni zahteval, da ponudniki oddajo ponudbo v okviru predmetnega postopka. Naročnik v povezavi z ugotovljenim navaja, da sta med seboj povezana dva instituta javnega naročanja, in sicer razdelitev na sklope in določanje ocenjene vrednosti, pri čemer je namen določanja ocenjene vrednosti zlasti v tem, da naročnik pravilno izbere postopek oddaje javnega naročila. Ker naročnik v konkretnem primeru oddaja naročilo po odprtem postopku, mu ni mogoče očitati drobitve naročila na sklope, da bi se izognil izbiri ustreznega postopka, saj se lahko po odprtem postopku odda vsako naročilo, ne glede na ocenjeno vrednost. Upoštevanje ocenjene vrednosti vseh sklopov po naročnikovem prepričanju ne pomeni, da naročnik ne more oddati posameznih sklopov v več ločenih postopkih, ampak mora ne glede na ocenjeno vrednost posameznega sklopa vse sklope oddati po postopku, ki ga dopušča skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. Naročnik navaja, da sklopi 4, 6, 8, 12, 13, 14, 15 in 16 niso predmet tega naročila, saj jih bo oddal ločeno, zato vlagatelj v zvezi z njimi ne more zatrjevati kršitev. Naročnik meni, da se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na dva ločena postopka oddaje javnega naročila, zato se mu postavlja vprašanje pravilno plačane takse. Naročnik v nadaljevanju glede očitkov o ocenjeni vrednosti javnega naročila pojasni, da je z odgovorom na portalu javnih naročil, v katerem je napisal, da so orientacijske količine v predračunu podane za 12 mesecev, spremenil določbe objave glede ocenjene vrednosti in slednja za celotno obdobje trajanja okvirnega sporazuma znaša 220.000,00 EUR brez DDV. Vlagateljeve očitke o določitvi ocenjene vrednosti za sklop 14 naročnik zavrne kot pavšalne in nedokazane in navaja, da lastni izračun, ki ga je vlagatelj pripravil na podlagi naročnikovih količin, ne more biti zadosten dokaz za opredelitev ocenjene vrednosti sklopa 14, saj te cene predstavljajo ponudnikove cene, ki pa niso relevantne pri določanju ocenjene vrednosti. Naročnik še navaja, da ni mogoče trditi, da cena, ki jo je navedel vlagatelj, predstavlja realno tržno ceno, in ugotavlja, da so bili ob predpostavki, da preostali podatki ostanejo nespremenjeni, ocenjena vrednosti sklopa 14 pa je nižja ali enaka 7.500,00 EUR brez DDV, izpolnjeni vsi pogoji iz 14. člena ZJN-2, saj je vrednost izločenih sklopov 20 % ali manj glede na ocenjeno vrednost vseh sklopov. Naročnik še dodaja, da ne glede na pravilnost določitve ocenjene vrednosti posameznih sklopov vlagateljevi očitki ne morejo vplivati na predmetno javno naročilo. Glede vlagateljevih očitkov, povezanih s 3. členom okvirnega sporazuma, naročnik navaja, da je z odgovorom na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, v katerem je zapisal, da bo vso blago kupoval pri najugodnejšem ponudniku za posamezen sklop, spremenil določbe razpisne dokumentacije. Naročnik meni, da ne glede na kasnejše vprašanje enega od ponudnikov, da naj naročnik spremeni razpisno dokumentacijo, in naročnikov odgovor, da se bo posvetoval, ni dvoma o tem, da je bila razpisna dokumentacija in s tem tudi okvirni sporazum spremenjena že na podlagi objave samega odgovora. Naročnik še dodaja, da mu ni potrebno objavljati čistopisa razpisne dokumentacije, ampak je pomembno, da spremembe upošteva pri pripravi pogodbe pred njenim podpisom, kar pa ne more biti predmet revizijskega zahtevka.

Naročnik je 13. 1. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 12. 1. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in poudarja, da naročnik ni razumel bistva revizijskega zahtevka, saj se opredeljuje do stvari, ki ne predstavljajo revizijskih navedb. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeli do vsake od naročnikovih navedb in jih zavrne kot neutemeljene.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 1. 2015 odgovoril na vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika in vlagateljeve navedbe zavrnil.

Državna revizijska komisija je 23. 1. 2015 od naročnika prejela zahtevano dopolnitev dokumentacije. Naročnik ji je posredoval originalni sklep naročnika o zahtevka za revizijo in izračun ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Najprej je treba odgovoriti naročniku glede njegovih pomislekov o pravilno plačani taksi vlagatelja za predmetni zahtevek za revizijo. Naročnik namreč meni, da bi moral vlagatelj plačati dve taksi in vložiti dva zahtevka za revizijo, saj se navedbe v zahtevku za revizijo nanašajo na razpisno dokumentacijo za predmetni postopek oddaje javnega naročila kot tudi na odločitev naročnika, da bo nekatere sklope izločil in oddal v skladu s posebnimi pravili prvega odstavka 14. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija se z naročnikovim razmišljanjem ne more strinjati. Čeprav so vlagateljeve navedbe povezane tako s posameznimi določbami razpisne dokumentacije oziroma objavo kakor tudi z naročnikovo odločitvijo o izločitvi posameznih sklopov iz predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obeh primerih za naročnikova ravnanja znotraj enega postopka oddaje javnega naročila, tj. postopka oddaje javnega naročila sukcesivne dobave prehrambenega blaga, razdeljenega na 16 sklopov, ki je predmet tega revizijskega postopka. Zakon naročniku sicer dopušča, da lahko v primerih, če so izpolnjeni pogoji iz točke b) petega odstavka 14. člena ZPVPJN, odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s posameznimi sklopi, ki jih razpisuje, vendar gre še vedno za odločitev naročnika znotraj enotnega javnega naročila, del katerega so (od pravil za objavo) izvzeti sklopi. In prav tej odločitvi naročnika o odstopu od upoštevanja pravil za objave za nekatere sklope vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotuje, saj zatrjuje, da pogoji za uporabo omenjene izjeme niso izpolnjeni. Zato vlagatelju ni mogoče očitati kršitev določb ZPVPJN, ker je v konkretnem primeru vložil en zahtevek za revizijo in plačal eno takso, saj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikova ravnanja znotraj obravnavanega postopka oddaje javnega naročila.

Po vlagateljevem mnenju naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni izpolnil pogojev za uporabo izjeme iz točke b) petega odstavka 14. člena ZJN-2, saj ocenjena vrednost vseh sklopov ne dosega mejne vrednosti za objavo v Uradnem glasilu EU.

V zvezi z javnimi naročili, ki jih je možno deliti na sklope, ZJN-2 v točki b) petega odstavka 14. člena določa, da se v primeru, če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

Izjemo od objave posameznih sklopov je torej mogoče uporabiti v primeru, ko skupna ocenjena vrednost vseh sklopov skupaj presega mejno vrednost za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Slednja v konkretnem primeru, ko blago naroča »drugi naročnik po tem zakonu« (točka b) prvega odstavka 12. člena ZJN-2), znaša 207.000 eurov.

Ocenjena vrednost je tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora biti način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila. Ob upoštevanju devetega odstavka 14. člena ZJN-2 je za okvirne sporazume vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma.

V primeru izračuna ocenjene vrednosti gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja. Ocenjena vrednost naročila določa obveznosti naročnikov med izvajanjem postopka javnega naročanja in mora biti znana že pred formalnim začetkom postopka oddaje javnega naročila, saj so od nje odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot npr., ali bo naročnik javno naročilo sploh objavil, ali ga bo objavil zgolj na portalu javnih naročil ali tudi v Uradnem listu Evropske unije, po katerem postopku bo izvedel javno naročanje, ipd.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Sklepu o začetku postopka št. 1/2014 z dne 1. 12. 2014 kot ocenjeno okvirno vrednost javnega naročila navedel znesek 110.205,19 eurov (brez DDV), ki jo je določil na podlagi preteklih dobav in glede na pričakovane količine.

V objavi Obvestila o naročilu na portalu javnih naročil 4. 12. 2014 je navedel, da bo sklenil okvirni sporazum, ki bo trajal dve (2) leti, ter da ocenjena skupna vrednost nabav v času trajanja okvirnega sporazuma znaša med 110.000 eurov in 120.000 eurov (točki II.1.4 in II.2.1).

Tudi iz izračuna ocenjene vrednosti, ki ga je naročnik Državni revizijski komisiji naknadno posredoval, izhaja, da znaša ocenjena vrednost vseh sklopov 110.000,00 eurov, pri čemer naj bi se (kot to izhaja iz naslova izračuna) ocenjena vrednost nanašala na dobave enega leta. Pri tem velja dodati, da iz izračuna ocenjene vrednosti niso razvidni količinski in cenovni parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila.

Na vprašanje enega od ponudnikov: »[…] ali so orientacijske količine (v predračunu) podane za 12 mesecev ali za celotno trajanje javnega naročila (24 mesecev)« je naročnik (objava na portalu javnih naročil 10. 12. 2014, 12:33) odgovoril: »Orjentacijske količine so za 12 mesecev.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru potrebno kot relevantno ocenjeno vrednost predmetnega naročila šteti tisto, ki je bila veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo (drugi odstavek 14. člena ZJN-2). Na podlagi odstopljene dokumentacije je tako mogoče ugotoviti, da je ta vrednost znašala med 110.000 eurov in 120.000 eurov. Naročnik je v sklepu o začetku postopka kot tudi v objavi obvestila na portalu javnih naročil zapisal, da ocenjena vrednost javnega naročila znaša približno 110.000 eurov. Čeprav iz sklepa o začetku postopka ni razvidno, ali se ta ocenjena vrednost nanaša na maksimalno ocenjeno vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma (deveti odstavek 14. člena ZJN-2), je iz objave Obvestila o naročilu mogoče razbrati, da ta ocenjena vrednost zajema vrednost vseh nabav v času trajanja okvirnega sporazuma, torej za dve leti. Naročnikovih navedb, da je z objavo odgovora na portalu javnih naročil, da se orientacije količine nanašajo na 12 mesecev, spremenil določbe objave glede ocenjene vrednosti naročila, in je zato treba kot edini relevantni podatek za presojo pravilne ocenjene vrednosti upoštevati njegov odgovor, ni mogoče sprejeti, saj naročnik naknadno, ko je postopek oddaje javnega naročila že v teku, ne more spreminjati ocenjene vrednosti naročila. Ta, kot že rečeno, mora biti znana že od začetka postopka oddaje javnega naročila in veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo. Tudi sicer velja naročnika opozoriti, da se je njegov odgovor na portalu nanašal le na razpisane količine v predračunu in ne na višino ocenjene vrednosti. Da je naročnik vrednost celotnega javnega naročila ocenil na približno 110.000 eurov in ne 220.000 eurov, kot želi (tudi preko naknadno priloženega izračuna ocenjene vrednosti naročila, ki naj bi se nanašal le na eno leto izvajanja naročila) prikazati naročnik, kaže tudi dejstvo, da naročnik predmetnega javnega naročila ni objavil v Uradnem glasilu Evropske unije, čeprav bi to v primeru, da bi javno naročilo presegalo 207.000 eurov, moral storiti. Ugotovljeno lahko pomeni dvoje: če ocenjena vrednost javnega naročila znaša 110.000 eurov, niso izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme od objave posameznih sklopov (točka b) petega odstavka 14. člena ZJN-2), če pa je naročnik napačno ocenil vrednost javnega naročila in ta (kljub drugačnim podatkom v objavi obvestila o naročilu in v sklepu o začetku postopka) znaša 220.000 eurov, bi moral predmetno javno naročilo objaviti v Uradnem glasilu Evropske unije (točka b) prvega odstavka 12. člena ZJN-2), česar pa ni storil. V obeh primerih gre za kršitve pravil v zvezi z objavami na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ki jih ni mogoče sanirati drugače kot s celotno razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila.

Zato je Državna revizijska komisija že na podlagi utemeljenosti vlagateljevih navedb v tem delu zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek javnega naročanja (2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik v sklopu 14. Ekološko pridelana zelenjava, sadje in sokovi nerealno in popolnoma neprimerljivo s cenami na trgu ocenil vrednost tega sklopa, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil drugi odstavek 14. člena ZJN-2. Iz odstopljene dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik, namreč ni razvidno, na kakšen način je naročnik ocenjeno vrednost v sklopu 14 izračunal. Vse, kar je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je naročnikovo pojasnilo, da je ocenjeno vrednost določil na podlagi preteklih dobav in glede na pričakovane količine. Tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zgolj nasprotuje vlagateljevemu izračunu ocenjene vrednosti sklopa 14 glede na predvidene količine v razpisni dokumentaciji, ne pojasni pa tistega, kar bi moralo biti razvidno že iz dokumentacije: količinske in cenovne parametre, ki so naročnika vodili pri določitvi ocenjene vrednosti (drugi odstavek 14. člena ZJN-2). Čeprav se naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti sklicuje na pretekle dobave, nikjer ne pojasni, po kakšni ceni in v kakšnih količinah je podobno blago dobavljal že v preteklosti, ali kako drugače potrdi, da je višina ocenjene vrednosti glede na pričakovane količine primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila. Da bi Državna revizijska komisija to lahko preverila, bo moral naročnik v skladu s transparentnostjo, ki se od njega pričakuje (8. člen ZJN-2 v povezavi z drugim odstavkom 14. člena ZJN-2), v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila ustrezno dokumentirati, kot mu to nalaga zakon.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe glede nezakonitosti naročnikove odločitve, da bo med trajanjem okvirnega sporazuma blago naročal pri tistem izbranem ponudniku, ki bo ponudil najnižjo ceno za posamezni artikel znotraj sklopa, medtem ko je kot merilo za izbor strank okvirnega sporazuma določil najnižjo ceno za vse artikle v sklopu.

Naročnik je v objavi obvestila o naročilu na portalu javnih naročil med drugim navedel, da se obvestilo nanaša na sklenitev okvirnega sporazuma, da bo okvirni sporazum sklenjen z več gospodarskimi subjekti in da je merilo za izbor ponudbe najnižja cena.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v točki 11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe napisal, da je merilo: »Najnižja ponujena cena«, v točki 13. navodil pa določil, da morajo ponudniki ponuditi 100 % artiklov iz posameznega sklopa blaga in da bo ponudbe, ki te zahteve ne bodo izpolnjevale, izločil iz ocenjevanja ponudb. V vzorcu okvirnega sporazuma, ki je del razpisne dokumentacije, je v 1. členu med drugim določeno, da se okvirni sporazum z dobaviteljem sklepa za posamezne sklope, v 2. členu je določeno, da se s tem sporazumom naročnik in dobavitelj dogovorita o pogojih izvajanja javnega naročila, v 3. členu pa je zapisano: »Naročnik bo praviloma naročal blago na osnovi tega sporazuma pri tistem izbranem dobavitelju, ki je ponudil ekonomsko najugodnejšo ceno posameznega artikla v ponudbenem predračunu.«

Na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov je naročnik odgovoril (objava na portalu javnih naročil 5. 12. 2014, 8: 53):
»PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani!
Na strani 20 razpisne dokumentacije ste zapisali, da bodo za posamezni sklop izbrani 3 ali manj najugodnejši ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, brez ponovnega odpiranja konkurence, razen za sklop 1. ekološko sadje in zelenjava in sklop 10. sadje in zelenjava. Na strani 21 pa ste zapisali: "Merilo za izbor najugodnejše ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba za posamezno razpisano živilo." Torej boste posamezni artikel naročali pri najugodnejšem ponudniku. Zanima nas, ali boste ponudnike s katerimi ste sklenili okvirni sporazum za posamezen sklop seznanili z dejstvom za katere artikle so bili najugodnejši in ki se bodo naročali pri jih? Namreč kot dobavitelj želimo vedeti, za katere izdelke smo izbrani, da si lahko zanje pripravimo zadostno zalogo oziroma, da si ne delamo potrebne škode z neustrezno zalogo. Za artikle pri katerih ne bomo na prvem mestu, na dolgi rok ne moremo fiksirati cen, saj se je ponudbena cena pripravila na podlagi dejstva, da bomo celotno količino dostavljali mi. Pričakujemo, da boste zapisnik o odpiranju ponudb vodili v skladu z ZJN-2, 76. člen in vse ponudbene cene vseh ponudnikov za vsak posamezni izdelek zapisali, saj je merilo cena za posamezni izdelek. Hvala za odgovor.

ODGOVOR:
V osnovi jemljemo vso robo pri prvo izbranem, razen če pride do problemov. (dostava, kvaliteta.....) lp«

Da bo naročnik kot merilo za izbor strank okvirnega sporazuma uporabil najnižjo ponudbeno ceno za celotni sklop, med strankama ni sporno, ugotovljeno pa potrjuje tudi vzorec okvirnega sporazuma, ki v 1. členu določa, da se okvirni sporazum z dobaviteljem sklepa za sklop. Vlagatelj oporeka določbi okvirnega sporazuma, v kateri je naročnik zapisal, da bo blago praviloma naročal pri tistem dobavitelju, ki je ponudil najnižjo ceno posameznega artikla. Državna revizijska komisija utemeljenosti vlagateljevih argumentov, ki nasprotujejo tako postavljenemu merilu za oddajo posameznih naročil, ni obravnavala, saj je ugotovila, da je naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil, da bo blago praviloma naročal »pri prvo izbranem«, sporno določbo okvirnega sporazuma spremenil. Čeprav bi naročnik odgovor lahko podal na ponudnikom bolj jasen in razumljiv način, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odgovor mogoče razumeti tako, da bo naročnik blago praviloma naročal pri tistem dobavitelju, s katerim je sklenil okvirni sporazum na podlagi najnižje ponudbene cene za posamezni sklop. Edino ta cena je bila namreč relevantna za izbiro ponudnikov, s katerimi je naročnik sklenil okvirni sporazum. Takšno razlago odgovora v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, ponuja tudi naročnik.

Glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je treba predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti že na podlagi drugih ugotovljenih kršitev in upoštevajoč okoliščino, da je naročnik sporno določilo okvirnega sporazuma s kasneje objavljenim odgovorom spremenil, Državna revizijska komisija naročnika v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVJPN napotuje, da v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila pripravi razpisno dokumentacijo, v kateri bo na jasen, transparenten in objektiven način določil pravila za izbiro strank okvirnega sporazuma in za oddajo posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma. Prav tako bo moral naročnik najprej izračunati (in ustrezno dokumentirati način izračuna) ocenjeno vrednost za predmetno javno naročilo v skladu z določbami ZJN-2, potem pa (ob upoštevanju ocenjene vrednosti naročila) spoštovati pravila v zvezi z objavami naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 3.500,00 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002) ter 22 % DDV.

Ker je bil zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 3.500,00 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 22 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV, vse skupaj v znesku 4.500,40 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 4.500,40 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.


Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 13. 2. 2015


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana
- Osnovna šola Ormož, Hardek 5, Ormož
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran