Na vsebino
EN

018-005/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-005/2015-7
Datum sprejema: 9. 2. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava hladne asfaltne mase«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Vianova Slovenija, d.o.o., IOC, Zapolje III št. 11, Logatec, ki ga zastopa Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Cesta talcev 5, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.2.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava hladne asfaltne mase«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-icm-250/14, z dne 28.11.2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.440,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 21.10.2014, pod št. objave NMV4497/2014. Z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-icm-250/14, z dne 28.11.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Imexa, d.o.o., Zaloška cesta 173, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe in da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je vlagateljeva ponudba, katere popolnost naročnik ni preverjal, uvrstila na drugo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.12.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, zato bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji na strani 9/17 navedel, da ponuja »Rapido – plus – hladni asfalt fini 0-4 mm« in podal splošni opis ter tehnične značilnosti ponujenega predmeta. Nadalje je izbrani ponudnik predložil listino z nazivom EG-Sicherheitsdatenblatt (v nadaljevanju: varnostni list), iz katere je razviden proizvajalec ponujenega izdelka, in sicer družba AS-Asphaltstrassen Sanierung, GmbH, ter listino z navedbo »Traffic Safety«, vendar ker ni jasna povezava »Traffic Safety« s proizvodnjo oziroma distribucijo ponujenega izdelka, po mnenju vlagatelja, ta listina v zvezi s tehničnimi lastnostmi ponujenega izdelka ne more biti relevantna (pa tudi če bi bila, je v nasprotju z dejanskimi tehničnimi lastnostmi ponujenega izdelka). Izbrani ponudnik ni predložil listine proizvajalca, ki bi izkazovala tehnične lastnosti ponujenega predmeta. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji podal neresnične podatke glede opisa ponujenega izdelka. Na podlagi poizvedovanj pri proizvajalcu ponujenega izdelka, je vlagatelj prepričan, da ponujeni izdelek ne ustreza zahtevam naročnika glede granulacije, strjevanja v stiku z vodo, trdnosti materiala in hitrosti strjevanja. Izbrani ponudnik je ponudil velikost pakiranja, ki se ne ujema z velikostjo pakiranja s strani proizvajalca. Vlagatelj še navaja, da je naročnik s tem, ko je neprimeren proizvod izbranega ponudnika opredelil kot primeren, kršil tudi načelo enakega obravnavanja.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 22.12.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da je ponudil ustrezni izdelek, katerega tehnične specifikacije je potrdil njegov dobavitelj Traffic Safety. Dobavitelj je posredoval napačen naziv izdelki na sicer ustreznem tehničnem opisu, namesto pravilno »AS COMBIMAC« napačno »RAPIDO – PLUS«. Posledično je izbrani ponudnik predložil napačen varnosti list. Cena obeh izdelkov je identična in oba izdelka proizvaja isti proizvajalec. Izbrani ponudnik se za napako še opravičuje in zagotavlja, da bo dobavil ustrezni material, kot ga je ponudil v svoji ponudbi.

Naročnik je s sklepom z dne 6.1.2015 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik ponuja vsebinsko (tehnično) ustrezno blago. Vsebina ponudbe je skladna z vsebino tehničnih zahtev, kar je naročnik tudi preverjal. Pri navedbi naziva artikla »RAPIDO – PLUS« gre očitno za (tipkarsko) napako in bi se moral naziv artikla pravilno glasiti »AS COMBIMAC«. Naročnik samega naziva artikla ni preverjal, saj navedba le-tega ni bila zahtevana, poleg tega pa ime izdelka naročniku ne pove dosti, če izdelka ne pozna. Pomembne so tehnične lastnosti in njihova navedba v ponudbi. Izbrani ponudnik tehnične zahteve izpolnjuje z dokazili, ki jih je predložil v ponudbi, poleg tega je izbrani ponudnik v izjasnitvi dokazal, da ponuja vsebinsko ustrezno blago z napačnim nazivom. Izjasnitev izbranega ponudnika je po mnenju naročnika potrebno razumeti kot pojasnjevanje že obstoječe ponudbene vsebine, in ne kot njeno spremembo, saj izbrani ponudnik svoje ponudbe oziroma ponujenega blaga ne spreminja. Cilj pojasnjevanja ponudbene vsebine ni ugotavljanje prave ponudnikove volje (še manj dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe), temveč gre za stremljenje k temu, da bo ponudba ocenjena v takšni vsebini, kot je dejansko predložena. Naročnik izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni pozival k pojasnilom, saj ni dvomil v resničnost podatkov glede tehnične ustreznosti ponujenega blaga. Naročnik nadalje navaja, da se do vlagateljevih navedb o neustreznosti tehničnih lastnosti produkta »RAPIDO – PLUS«, ki ni ponujeni produkt, ne more opredeljevati, saj naročnik produkta »RAPIDO – PLUS« ni ocenjeval (zanj v ponudbi niso bile podane in potrjene tehnične lastnosti).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 8.1.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Vlagatelj v vlogi z dne 13.1.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ponavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na več mestih navedel, da ponuja izdelek »RAPIDO – PLUS«. Vlagatelj je prepriča, da izbrani ponudniki spreminja svojo ponudbo po vsebini in ponuja drug proizvod, saj proizvod, katerega ponuja z imenom in tehničnimi specifikacijami, dejansko ne obstaja. V trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila predmet ponudbe ni bil jasno določen, v postopku pravnega varstva pa ponudniki ne more, tudi na poziv naročnika ne, odpravljati morebitnih napak v ponudbeni dokumentaciji. Vlagatelj še navaja, da v kolikor ne bi vložil zahtevka za revizijo, naročnik in izbrani ponudnik ne bi vedela, da gre za napačno poimenovanje ponujenega izdelka. Naročnik je dolžan preveriti podatke v ponudbeni dokumentaciji, še posebej, če izdelka ne pozna, da bo vedel, kaj je predmet njegove nabave.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju

Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje, da ponujeni izdelek »RAPIDO – PLUS« dejansko nima lastnosti, kot jih izbrani ponudnik navaja v ponudbeni dokumentaciji (pri tem pa dejanske lastnosti ponujenega predmeta ne ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika) in posledično, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil neresnične podatke. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da izbrani ponudnik ponuja vsebinsko ustrezno blago z napačnim nazivom, saj je izbrani ponudnik pri navedbi ponujenega izdelka napravil »tipkarsko napako«. Po navedbah naročnika izbrani ponudnik ne ponuja izdelka z nazivom »RAPIDO – PLUS«, kot to zatrjuje vlagatelje, ampak izdelek z nazivom »AS COMBIMAC«, za katerega je izbrani ponudnik tudi predložil dokazila. Vlagatelj v zvezi s temi navedbami naročnika zatrjuje, da je izbrani ponudnik nedopustno spremenil predmet ponudbe.

Kot je razvidno iz navedb strank, med njima ni sporno, da iz podatkov v dokazilih predloženih v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika izhaja izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika. Ob upoštevanju, da vlagatelj zatrjuje, da izdelek »RAPIDO – PLUS« dejansko nima lastnosti, kot jih izbrani ponudnik navaja v ponudbeni dokumentaciji oziroma da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil neresnične podatke, in ob upoštevanju, da naročnik zatrjuje, da se predložena dokazila v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika nanašajo na izdelek »AS COMBIMAC«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni (več) sporno, da se v dokazilih (ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeni dokumentaciji) navedeni podatki o tehničnih lastnostih ponujenega predmeta ne nanašajo na izdelek »RAPIDO – PLUS«.

Med strankama pa je sporno, kaj je predmet ponudbe izbranega ponudnika in ali je izbrani ponudnik prvotno ponujeni predmet (nedopustno) spremenil.

Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna [20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2)], in posledično nepopolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Predmet konkretnega javnega naročila je dobava hladne asfaltne mase. Tehnične specifikacije za zahtevani izdelek je naročnik določil v poglavju IV »Tehnične specifikacije« razpisne dokumentacije, med drugim je v točki 2 »Tehnične značilnosti blaga« zapisal »Ponudnik mora k ponudbi priložiti prospektni ali drug material za predmet ponudbe, iz katerega je razviden proizvajalec blaga in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji torej predvidel, da ponudniki predložijo »prospektni ali drug material za predmet ponudbe«. Ta del ponudbene dokumentacije predstavlja torej ključno informacijo o tem, kaj ponudnik ponuja, zato je potrebno pri vprašanju, kaj izbrani ponudnik ponuja in ali je ponujeni izdelek skladen s tehničnimi zahtevami, izhajati iz »prospektnega in drugega materiala za predmet ponudbe«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik predmet ponudbe predstavil na straneh od 9 do 14 ponudbene dokumentacije. Izbrani ponudnik je predložil:
- lastni dokument z nazivom »Opis RAPIDO – PLUS – hladni asfalt fini 0-4mm«, (str. 9 ponudbene dokumentacije), v katerem je navedel splošni opis in tehnične značilnosti. Izbrani ponudnik je v navedenem dokumentu tudi zapisal, da so priloga tega dokumenta »prospektni material, navodila za uporabo, iz katerih je razviden proizvajalec blaga in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij«,
- dokument z logotipom Traffic Safety in z nazivom »RAPIDO – PLUS – hladni asfalt«, v katerem so navedene lastnosti, uporaba, način vgradnje, skladiščenje in dobava izdelka (str. 10 in 11 ponudbene dokumentacije),
- varnostni list za izdelek »RAPIDO – PLUS« (str. 12, 13 in 14 ponudbene dokumentacije).

Na podlagi navedenega po presoji Državne revizijske komisije iz ponudbe izbranega ponudnika, oddane do poteka roka za oddajo ponudb, jasno izhaja, da izbrani ponudnik ponuja izdelek z nazivom »RAPIDO – PLUS«. Izbrani ponudnik je kot »prospektni ali drug material za predmet ponudbe«, s katerim je predstavil predmet ponudbe, v ponudbeno dokumentacijo predložil tri dokumente, pri čemer iz vseh treh dokumentov izhaja, da ponuja izdelek »RAPIDO – PLUS«. Tako v lastnem dokumentu kot v dokumentu z logotipom Traffic Safety je izbrani ponudnik zapisal »RAPIDO – PLUS«, za ta izdelek je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi varnostni list. Na podlagi navedenega po oceni Državne revizijske komisije ni nobenega dvoma, da je predmet ponudbe izbranega ponudnika izdelek »RAPIDO – PLUS«, in ne morebiti kateri drug izdelek.

Posledično Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik pri zapisu naziva ponujenega izdelka napravil zgolj »tipkarsko napako«, saj, kot že navedeno, je izbrani ponudnik v dveh dokumentih zapisal artikel z nazivom »RAPIDO – PLUS« in za ta izdelek tudi predložil varnostni list. Iz navedb izbranega ponudnika in naročnika sicer izhaja, da je »tipkarsko napako« napravil dobavitelj izbranega ponudnika, in sicer Traffic Safety (Državna revizijska komisija resničnosti te trditve izbranega ponudnika ni preverjala, ker to ni bistveno za rešitev zadeve), izbrani ponudnik pa je to »tipkarsko napako« zgolj povzel v svojo ponudbeno dokumentacijo. Državna revizijska komisija opozarja, da je v skladu z zakonom ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike. Četudi ponudnik v ponudbi ne predloži pravega dokumenta namerno, ampak po pomoti, iz malomarnosti, gre za premajhno skrbnost ponudnika, ki jo mora trpeti sam oziroma nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost za tisti del ponudbene dokumentacije, v kateri ponudnik predstavi predmet ponudbe (v konkretnem primeru »prospektni in drug materiala za predmet ponudbe«), ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ponudnika brezpogojno zavezuje. Ponudniki morajo biti pri izpolnjevanju tega dela ponudbene dokumentacije še posebno pazljivi tudi iz razloga, ker predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki lahko namreč v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar pa naročnik (med drugim) ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti naročniku, da je »izjasnitev izbranega ponudnika potrebno razumeti zgolj kot pojasnjevanje že obstoječe ponudbene vsebine«. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, ZJN-2 izrecno ne predvideva pojasnjevanja ponudbe, vendar ga tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudbe gre za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije pa seveda ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalne nepopolnosti ponudbe. V primeru, če ponudba ne bi bila popolna, ker bi bila neprimerna, naročnik take pomanjkljivosti ne bi mogel odpraviti v okviru dopolnitve formalno nepopolne ponudbe po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, saj ponudnika v takem primeru omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki mu onemogoča spreminjane tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Zato v primeru, če bi bila ponudba nepopolna, ker bi bila neprimerna, naročnik omejitev iz 78. člena ZJN-2 ne bi mogel zaobiti s pojasnjevanjem ponudbe, s tem pa v bistvu dopustiti oziroma omogočiti spremembo iz neprimerne in s tem nepopolne ponudbe v primerno in s tem popolno ponudbo.

S tem, ko izbrani ponudnik »pojasnjuje«, da ne ponuja izdelka z nazivom »RAPIDO – PLUS«, kot je to jasno razvidno iz njegove ponudbe, ampak izdelek z nazivom »AS COMBIMAC«, po presoji Državne revizijske komisije izbrani ponudnik ne pojasnjuje nejasne ponudbene dokumentacije (kot že navedeno, iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika jasno izhaja, da ponuja izdelek z nazivom »RAPIDO – PLUS«), ampak nedopustno posega v tisti del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na ponujeni predmet javnega naročila, tako da spreminja predmet prvotne ponudbe, in namesto prvotno ponujenega izdelka »RAPIDO – PLUS« ponuja drug izdelek in sicer izdelek z nazivom »AS COMBIMAC«. Kot že izhaja iz te obrazložitve, predmet javnega naročila predstavlja tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Sprejeti stališče naročnika, da je takšen način pojasnjevanja ponudbene vsebine dopusten iz razloga, ker naj bi se pri tem ne spremenile v ponudbeni dokumentaciji navedene tehnične specifikacije, bi pomenilo, da ponudbena vsebina v tem delu ni zavezujoča oziroma je odprta za vsakršno naknadno (arbitrarno) spreminjanje. Ponudnikom bi bilo na ta način dejansko omogočeno naknadno prilagajanje oziroma spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet ponudbe glede na ostale ponudbe. Takšna ravnanja v javnem naročanju niso dopustna in predstavljajo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in določbe tretjega odstavka 78. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da ponudniki navedejo naziv ponujenega predmeta, vendar pa ne gre spregledati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal »ponudnik mora k ponudbi priložiti prospektni ali drug material za predmet ponudbe«, iz česar izhaja, da se mora prospektni ali drug material nanašati na ponujeni predmet javnega naročila, kar je tudi logično, saj naročnik izpolnjevanja tehničnih zahtev ne more preveriti, če ponujen predmet javnega naročila ni določen.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še poudarja, da naročnik odločitev o oddaji naročila ne more utemeljevati na dejstvih, ki so mu postala znana šele po sprejemu te odločitve. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik šele v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navajal, da bi se ponujeni izdelek moral pravilno glasiti »AS COMBIMAC« in ne »RAPIDO – PLUS«, zato naročnik svoje odločitve o oddaji naročila niti ne more utemeljevati na navedbah, da gre v ponudbi izbranega ponudnika zgolj za »tipkarsko napako«. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da naročnik svoje odločitve o oddaji javnega naročila (in o primernosti ponudbe izbranega ponudnika) ne more utemeljevati na dejstvih, ki so nastala po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Pojasnjevanje ponudb in dopolnjevanje oziroma spreminjanje formalno nepopolne ponudbe je mogoče samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno izvedenega pojasnjevanja ali odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je dovolil, da izbrani ponudnik namesto v ponudbi ponujenega predmeta »RAPIDO – PLUS« ponudi izdelek »AS COMBIMAC« ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Glede na to, da je v obravnavanem primeru vlagatelj s svojim pravovarstvenim zahtevkom v celoti uspel, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, saj presoja teh navedb ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku oziroma ne bi mogla več vplivati na vlagateljev pravni položaj v postopku.

Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava hladne asfaltne mase«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-icm-250/14, z dne 28.11.2014.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da sprememba ponujenega predmeta »RAPIDO – PLUS« s predmetom »AS COMBIMAC« skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 predstavlja nedopustno spremembo ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 1.464,00 EUR za plačilo takse, 1.400,00 EUR za zastopanje v postopku ter DDV. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.464,00 EUR in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 22 % DDV, vse skupaj v znesku 2.440,00 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da je šlo v konkretni zadevi za povprečen primer, stroški za odvetniške storitve nad priznano višino pa tako niso bili potrebni (13. člen ZOdvT). Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 9.2.2015


predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Cesta talcev 5, Domžale
- Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Imexa, d.o.o., Zaloška cesta 173, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran