018-007/2015 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup transportnih vozičkov« (v sklopih 2 »Transportni vozički za prevoz sterilizacijskega materiala (veliki)« in 3 »Transportni vozički za prevoz sterilizacijskega materiala (mali)«), začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KIG d.d., Zagorica 18, Ig, ki ga po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o, Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 2. 2015

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 9. 2014 sprejel sklep št. NMV0022/2014-POG-1 o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 30. 9. 2014, pod št. objave NMV4058/2014.

Naročnik je dne 9. 12. 2014 sprejel dokument »Zadeva: odločitev o oddaji naročila«, št. NMV0022/2014-POG-5, s katerim je javno naročilo v sklopih 2 in 3 oddal ponudniku MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 11. 12. 2014.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu dne 18. 12. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da sta obe v sklopih 2 in 3 bolje uvrščeni ponudbi (tj. ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika CE MED d.o.o., Železarska cesta 2, Štore) nepopolni, zaradi česar je odločitev o oddaji naročila nezakonita. Navaja, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije v svoji ponudbi ni navedel proizvajalca in naziva proizvodov, prav tako ni predložil podrobnega opisa vsebine oz. predmeta ponudbe, iz katerega bi bilo razvidno izpolnjevanje strokovnih zahtev naročnika – namesto tega je preprosto kopiral strokovno tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik tako sploh ne navaja, kaj ponuja, temveč le to, kaj zahteva naročnik. Številni tehnični parametri so ostali pomanjkljivo definirani, saj izbrani ponudnik navaja zahteve naročnika v razponih, maksimalnih, minimalnih in alternativnih vrednostih. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik sploh ni definiral ponujenega predmeta, take ponudbe pa sploh ni mogoče šteti kot ponudbo, saj manjka predmet kot bistvena sestavina prodajne pogodbe. Dopolnitev ponudbe z navedbami proizvajalca, naziva in natančnih tehničnih lastnosti ter s predložitvijo prospektne dokumentacije bi pomenila nedopustno spremembo ponudbe v smislu 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). S tem, ko bi izbrani ponudnik definiral ponujeni predmet, bi nedvomno šlo za nov predmet naročanja, saj prvotnega predmeta sploh ni mogoče identificirati. Iz vseh dostopnih podatkov o izbranem ponudniku (zlasti njegove spletne strani) naj bi izhajalo, da izbrani ponudnik predmeta, kakršnega naroča naročnik, ne ponuja in ne more ponuditi. Vlagatelj še dodaja, da je tudi ponudba ponudnika CE-MED d.o.o. v sklopu 3 nepopolna iz popolnoma enakih razlogov, kot so bili navedeni za ponudbo izbranega ponudnika. Še dodatno ponudnik CE-MED d.o.o. ni navedel leta proizvodnje ponujenih vozičkov. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. NMV0022/2014-POG-14 z dne 9. 1. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik za sklop 2 in 3 na 12. strani svoje ponudbe definiral proizvajalca »Medicoengineering« (in kar naj bi izhajalo tudi iz priložene izjave o skladnosti za ponujeno opremo, ki jo lahko izda le proizvajalec opreme ter dejstva, da izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalcem), oznako vozička »voz-2« in »voz-3« (ter polno ime predmetnega sklopa) in tudi leto proizvodnje 2014. Kot podrobni opis je priložil natančen opis predmeta ponudbe – za sporna sklopa na štirih straneh, na katere je odtisnil žig podjetja in dodal podpis odgovorne osebe. V vsebinskem delu drži, da je ponudnik dobesedno prepisal zahteve naročnika in se s tem zavezal, da jih bo v takšni meri tudi v praksi udejanjil. Izbrani ponudnik se je prijavil kot proizvajalec želenega naročila, ki ni serijsko, ampak specifično – po meri naročnika. Iz vseh navedb je mogoče razvrati, da bodo vozički izdelani znotraj postavljenih zahtev naročnika. Naročnik poudarja, da je vse prispele ponudbe ocenjeval v luči dejstva specifičnosti in unikatnosti izdelkov, ki se naročajo. Tudi ponudnik CE-MED d.o.o. je individualiziral naročilo s podanimi strokovno tehničnimi karakteristikami, pri čemer je navedel, da bo vozičke označil na ploščici s podatki o proizvajalcu, letu proizvodnje, serijsko številko in nosilnostjo. Podatke je navedel dovolj korektno in znotraj zahtev naročnika.

Naročnik je z vlogo z dne 12. 1. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 14. 1. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojem zahtevku in nasprotuje vsem navedbam naročnika. Ne drži, da je izbrani ponudnik na strani 12 svoje ponudbe definiral proizvajalca. Res je na ponudbenem predračunu v stolpec »Predmet« vpisal besedo »Medicoengineering«, pod to besedo pa nato v posameznih vrsticah navedel predmet za posamezni sklop, vendar na podlagi tega ni mogoče skleniti, da je izbrani ponudnik navedel proizvajalca opreme in da je ta proizvajalec ponudni sam. Tudi sicer izbrani ponudnik ni proizvajalec transportnih vozičkov: to naj bi izhajalo iz družbene pogodbe, kot tudi podatkov na spletni strani izbranega ponudnika, kjer je razvidno, da je zgolj trgovec. Vlagatelj poudarja, da predmet naročila ne sodi med medicinske pripomočke, proizvodnjo katerih zajema družbena pogodba izbranega ponudnika. Tudi v kolikor bi transportni vozički predstavljali medicinske pripomočke, pa izbrani ponudnik ni naveden v registru proizvajalcev medicinskih pripomočkov. Dejstva, da izbrani ponudnik ni proizvajalec, ne omajejo niti izjava o skladnosti in dejstvo, da izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalcem. Izjava o skladnosti je namenjena sprejemu obveznosti in odgovornosti naročniku za skladnost, to pa s sklenitvijo pogodbe prevzame izbrani ponudnik in ne njegov proizvajalec, ki je odgovoren izbranemu ponudniku na podlagi njunega obligacijskega razmerja. Po praksi Državne revizijske komisije proizvajalca ne gre enačiti z dobaviteljem in ga zato ni potrebno imenovati za podizvajalca. Vlagatelj nasprotuje navedbam o tem, da je izbrani ponudnik ponudil predmet, za katerega ne obstaja javno dostopen prospektni material, saj za to naj ne bi bilo opore v dokazih. Vlagatelj meni, da v vsakem primeru opis predmeta ne izpolnjuje zahteve po natančnosti opisa in navaja, da se naročnik niti ni opredelil do vseh tozadevnih navedb iz zahtevka za revizijo, kot se tudi ni konkretizirano opredelil do navedb vlagatelja glede ponudbe CE-MED d.o.o.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija na podlagi dokumentov iz spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik preverjal popolnost vseh pravočasno prispelih ponudb. Naročnik je glede na vsebino razpisne dokumentacije pregledal vse tri pravočasno prispele ponudbe ter zaključil, da vse ponudbe izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik kot neprimerni in nepopolni izločiti ponudbi izbranega ponudnika za sklopa 2 in 3 ter po merilih drugouvrščeno ponudbo ponudnika CE-MED d.o.o. v sklopu 3.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. V skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Predmet javnega naročila je nabava transportnih vozičkov. Naročnik je zahteve glede predmeta opredelil v razpisni dokumentaciji v poglavju »SPLOŠNE IN TEHNIČNO - STROKOVNE ZAHTEVE«. Pri tem je v 1. točki splošnih zahtev navedel, da mora ponudnik za ponujeno opremo navesti naziv proizvajalca, naziv opreme in leto proizvodnje. V zvezi z vprašanjem izpolnjevanja te zahteve ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o tem, da izbrani ponudnik zahtevanih podatkov ni navedel na nobenem mestu: s strani naročnika pripravljeni obrazci so izpolnjeni na način, kot ga je predvidel naročnik (in ne vsebujejo prostora za vpis zahtevanih podatkov), je pa v ponudbi izbranega ponudnika vsebovan dokument »PONUDBA ŠT. 5048-TF/2014«, v katerem so vsebovani vsi zahtevani podatki, na podlagi katerih je mogoče identificirati ponujen predmet: proizvajalec (navedba »*Medicoengineering*« v stolpcu pod oznako »Predmet«), tip (oznaki »VOZ-2« in »VOZ-3«) ter leto proizvodnje 2014. Ponudba izbranega ponudnika – enako kot ponudbi vlagatelja in drugouvrščenega ponudnika – resda ne vsebuje izrecno besedne zveze »proizvajalec je« ali podobne navedbe, vendar po oceni Državne revizijske komisije na podlagi citiranih navedb in celotne ponudbene dokumentacije vseeno omogoča zaključek o identiteti ponujenega blaga. Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik na podlagi teh zapisov ni mogel sklepati, kateri subjekt je naveden kot proizvajalec ali kakšen izdelek je pravzaprav ponujen.

Zahteve po navedbi proizvajalca in tipa tudi sicer ni mogoče interpretirati v smislu, da naročnik zahteva izključno le tipsko opremo: že iz odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil z dne 2. 10. 2014 namreč izhaja, da naročnik zaradi potreb zavoda glede specifike transportnih poti, dejavnosti in zahtev posameznih enot naroča po meri izdelane vozičke, skladno s tem pa v zvezi z merami vozičkov ni odstopal od postavljenih zahtev. Ob upoštevanju navedenega je sporno zahtevo naročnika po navedbi proizvajalca in tipa zato potrebno interpretirati predvsem na način, da mora biti iz ponudbene dokumentacije razvidna ustreznost ponujene opreme tehničnim zahtevam, kot jih je opredelil naročnik, pri čemer mora biti vzpostavljena povezava med postavkami iz predračuna in ustrezajočimi artikli, za katere je priložen podroben opis predmeta oz. ustrezajoča tehnična dokumentacija.

Naročnik je s 6. točki splošnih zahtev poglavja »SPLOŠNE IN TEHNIČNO - STROKOVNE ZAHTEVE« od ponudnikov zahteval še, da morajo v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oz. predmeta ponudbe, iz katerega mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse strokovne zahteve. Pri tem mora biti pri vsaki strokovni zahtevi obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja. Tudi v zvezi z izpolnjevanjem te zahteve ni mogoče pritrditi vlagatelju, da opis predmeta ponudbe ni podan: v ponudbi izbranega ponudnika je vsebovan »Natančen opis predmeta ponudbe za JNMV: št. 4058/2014 z dne 30.9.2014«, kjer je za blago v obeh spornih sklopih podan opis predmeta ponudbe (»TRANSPORTNI VOZIČKI ZA PREVOZ STERILIZACIJSKEGA MATERIALA (veliki) 10 KOS – VOZ-2« in »TRANSPORTNI VOZIČKI ZA PREVOZ STERILIZACIJSKEGA MATERIALA (mali) 4 KOS – VOZ-3«). Iz opisa blaga je res razvidno, da so podrobnejši opisi ponujene opreme identični formulaciji zahtev glede opreme v tehničnih specifikacijah v naročnikovi razpisni dokumentaciji, vendar pa navedeno samo po sebi ni problematično in ne terja izločitve ponudbe izbranega ponudnika kot neprimerne. Problematično bi bilo, če bi iz priložene kataloške in druge tehnične dokumentacije izhajalo, da se dejanske lastnosti ponujene opreme razlikujejo od lastnosti, kot jih je zatrjeval izbrani ponudnik v opisu artiklov, oziroma da ne izpolnjujejo zahtev naročnika, opredeljenih v tehničnih specifikacijah v razpisni dokumentaciji, kar pa iz ponudbene dokumentacije v tem primeru ne izhaja. Iz nobenega dela ponudbe izbranega ponudnika namreč ni razvidno, da bi ponudnik navajal drugačne lastnosti od zahtevanih oz. da ponuja naročniku blago z merami (dimenzije, masa, nosilnost), ki bi odstopale od postavljenih zahtev – vse navedene mere so v okviru zahtev naročnika. Zgolj možnost alternativnih rešitev posameznih zahtev, kot jih je dopustil že naročnik (npr. ojačanje dna z nosilnimi profili U ali Ω), pa ne predstavlja variantne ponudbe in se ne izključuje z dejstvom, da naročnik variantnih ponudb ne dopušča. Variantne ponudbe, ki jih ZJN-2 (38. člen) dopušča v primeru, če je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (v obravnavanem primeru je merilo najnižja cena), je namreč potrebno razumeti v smislu, da naročnik namesto zahtevane rešitve dopusti upoštevanje variant, ki mu jih ponudijo ponudniki, kar pomeni, da naročnik upošteva drugačne (morebiti novejše ali bolj napredne) tehnične rešitve, variantna ponudba pa kot takšna v celoti odstopa od zahtev naročnika, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo.

Državna revizijska komisija zavrača vlagateljevo navedbo o tem, da iz spletne strani izbranega ponudnika in drugih dostopnih podatkov (ki pa jih vlagatelj ni določneje opredelil) izhaja, da izbrani ponudnik predmeta javnega naročila ne ponuja oz. ne more ponuditi. Vlagatelj niti ni navedel, kateri podatki naj bi sploh kazali na tak zaključek. Državna revizijska komisija pristavlja, da zgolj odsotnost navedbe oz. kataloga ali prospekta predmeta naročanja na spletni strani ponudnika še ne more biti bistvena za presojo, ali ponudnik neko blago ponuja oz. lahko ponudi ali ne.

Naročnik od ponudnikov sicer ni izrecno zahteval predložitve kataloga ali prospekta (»[…]Ponudba mora vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo…[…]«), mogoče pa bi bilo na obstoj take zahteve sklepati iz naročnikove prošnje ponudnikom, po kakem vrstnem redu naj bo v ponudbi predložena izpolnjena dokumentacija (vključno s katalogom ali prospektom ponujene opreme) in iz določila, da morajo ponudniki v podrobnem opisu predmeta ponudbe pri vsaki strokovni zahtevi obvezno navesti stran in alinejo v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja (6. točka splošnih zahtev poglavja »SPLOŠNE IN TEHNIČNO - STROKOVNE ZAHTEVE«). Tudi v takem primeru pa je potrebno upoštevati, da gre v tem javnem naročilu za nabavo blaga po izrecno določenih specifikacijah, v zvezi s katerimi naročnik kljub vprašanju potencialnega ponudnika na Portalu javnih naročil ni dopustil odstopanja. Pregled preostalih ponudb (tj. ponudnika CE-MED d.o.o. in vlagateljeve) kaže na to, da sta tudi ta ponudnika za izpolnjevanje zahtev naročnika predvidela po meri izdelano opremo, za katero kataloška ali prospektna dokumentacija s točno takšnimi lastnostmi (očitno) niti ne obstaja – navedeno npr. potrjuje pregled vlagateljeve ponudbe, v kateri je priložen katalog vozičkov, ki, vsaj po merah, odstopajo od ponujenih vozičkov, skladno s tem pa vlagatelj ni sledil niti zahtevi naročnika glede navedbe strani in alineje pri vsaki strokovni zahtevi v podrobnem opisu predmeta, iz katere bi bilo razvidno izpolnjevanje pogojev. Namen zahteve po predložitvi prospektov z navedenimi tehničnimi specifikacijami je v tem, da naročnik preveri, ali ponujeni proizvod ustreza tehničnih zahtevam naročnika. Dejstvo, da prospekti za ponujeno blago morebiti ne obstajajo, še ne pomeni, da je taka ponudba neprimerna: že naročnik je predvidel situacijo, ko izpolnjevanje strokovno tehnične zahteve ni razvidno iz kataloga ali prospekta in v takih primerih zahteval predložitev izjave proizvajalca (točka 5.1 »Navodila za izdelavo ponudbe« Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), čemur je izbrani ponudnik sledil in v ponudbi predložil izjavo (»Izjava o skladnosti ponujene opreme« z dne 16. 10. 2014). Vlagatelj ne zatrjuje vsebinske neustreznosti te izjave.

Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, opozarja še na to, da izbrani ponudnik ni proizvajalec transportnih vozičkov, pač pa le trgovec. Navedeno naj bi izhajalo tako iz spletne strani kot tudi iz družbene pogodbe izbranega ponudnika. Iz razloga, ker skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija zatrjevanih dejstev oz. dokazov, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi z dne 14. 1. 2015, po vsebini pa predstavljajo nova dejstva oziroma dokaze v smislu prekluzije iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da novih dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogel oz. ne bi mogel navesti predložiti že v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ob tem ni obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika CE-MED d.o.o., saj njihova vsebinska presoja ne bi več v ničemer vplivala na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila, posledično pa tudi ne bi vplivala na odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso za zahtevek za revizijo. Iz priloge zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj plačal takso v znesku 1.012,40 EUR. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da taksa v tem primeru znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR.

Iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 je razvidno, da je ta v obrazcu OBR – 03 kot končno ponudbeno vrednost z DDV navedel znesek 25.620,00 EUR, zato znaša taksa za zahtevek za revizijo za sklop 3 v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN 512,40 EUR. Iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 3 je razvidno, da je ta v obrazcu OBR – 03 kot končno ponudbeno vrednost z DDV navedel znesek 6.880,80 EUR, zato znaša taksa za zahtevek za revizijo za ta sklop v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN 137,62 EUR.

Skupno bi vlagatelj za svoj zahtevek za revizijo torej moral plačati 650,02 EUR in ne 1.012,40 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 362,38 EUR.



V Ljubljani, 6. 2. 2015
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran