Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-002/2015 Dars, d.d.

    Številka: 018-002/2015-8
    Datum sprejema: 4. 2. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »IZVEDBA SISTEMA VIDEO NADZORA ZA PREDOR GOLOVEC, OBNOVA PROMETNE OPREME TER IZVEDBA INTERVENTNIH PREHODOV« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TENZOR, d. o. o., Mariborska cesta 13, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Titova cesta 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 2. 2015

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil dne 4. 12. 2014, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 7. 11. 2013 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo sistema video nadzora za predor Golovec, obnovo prometne opreme ter izvedbo interventnih prehodov, obvestilo o javnem naročilu pa je bilo dne 26. 3. 2014 (s številko objave JN3576/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

    Naročnik je dne 11. 7. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 402-25/14-SNR/216, zoper katero je gospodarski subjekt TAMES, d. o. o., Ormoška cesta 14, Ptuj, vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom številka 402-25/14-216/14-SR, z dne 20. 8. 2014, zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom številka 018-209/2014-5, z dne 10. 9. 2014, ugodila in razveljavila omenjeno odločitev o oddaji naročila.

    Naročnik je dne 19. 11. 2014 sprejel novo Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 402-25/14-SNR/216-I, z dne 21. 11. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »TAMES d.o.o., Ptuj«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 24. 11. 2014, dne 26. 11. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 24. 11. 2014. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka 402-8/14-DG-216/13-DO-I, je naročnik sprejel dne 1. 12. 2014, vlagatelj pa jo je prejel dne 8. 12. 2014.

    Vlagatelj je dne 4. 12. 2014 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, znak vlagatelja Gr/G, z dne 4. 12. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    - referenčno potrdilo, ki se za podizvajalca I. M. P. (firmo podizvajalca je na začetne črke besed skrajšala Državna revizijska komisija) nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni verodostojno, saj ne izkazuje pravilnega dejanskega stanja in je očitno prirejeno za potrebe izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila;
    - zadevno referenčno potrdilo ni verodostojno tudi iz razloga, ker ga ni podpisala pooblaščena oseba.

    Naročnik je dne 16. 12. 2014 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA« z dne 15. 12. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da je vlagatelju sporno referenčno potrdilo, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v njegovi ponudbi, verodostojno, prav tako pa »je konkretno referenčno potrdilo zaradi odsotnosti sicer ustrezno pooblaščenega« M. K. »podpisal zakoniti zastopnik direktor Koridori Srbije d.o.o.«. V posledici izbrani ponudnik predlaga, da se v postopku pravnega varstva ugotovi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen in se kot takšen zavrne. Izbrani ponudnik obenem priglaša tudi stroške, ki jih je imel »v postopku revizije javnega naročila«.

    Naročnik je dne 31. 12. 2014 sprejel sklep številka 402-25/14, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je iz priloženih dokumentov nedvoumno ugotovil, da referenčna dela (glede vsebine, vrednosti in datuma dokončanja del) ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, dodaja, da »referenčni pogoj v razpisni dokumentaciji ne določa vrste in tehnologije avtomatske detekcije prometa oz. ne postavlja zahteve po istovrstnosti s predmetom javnega naročila«, obenem pa zaključuje, da »[g]lede podpisa referenčnega potrdila ni v razpisni dokumentaciji nobenih izrecnih navodil«.

    Naročnik je z dopisom z dne 5. 1. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 12. 1. 2015 prejela vlagateljevo vlogo, znak vlagatelja Gr/G, z dne 8. 1. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na način, da jih prereka, obenem pa »ponovno opozarja in izpostavlja razloge za nepravilno odločitev naročnika o oddaji javnega naročila« izbranemu ponudniku.

    Naročnik je v prilogi dopisa z dne 14. 1. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, Državni revizijski komisiji odstopil dotlej še neodstopljeno dokumentacijo revizijskega postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je dne 19. 1. 2015 prejela vlogo izbranega ponudnika z dne 16. 1. 2015, katere priloga je fotokopija izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, dne 22. 1. 2015 pa je prejela še vlogo naročnika, z dne 22. 1. 2015, v kateri se ta odziva na navedbe vlagatelja, kot izhajajo iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je dne 2. 2. 2015 prejela še vlagateljevo vlogo, znak vlagatelja Gr/G, z dne 29. 1. 2015, v kateri se ta opredeljuje do navedb iz vloge naročnika z dne 22. 1. 2015.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje javnega naročila naročnik prejel tri pravočasne ponudbe (med katerimi sta tudi ponudba vlagatelja in ponudba izbranega ponudnika), ponudba izbranega ponudnika pa je bila po tem, ko je bila ponudba ponudnika IMP, d. d., Ljubljana, označena za nepopolno, ob upoštevanju merila najnižja cena (točka 13.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in točka IV.2.1 obvestila o naročilu) razvrščena na prvo mesto (glej odločitev o oddaji naročila). Ker je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, vlagateljeve ponudbe (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila na strani 3) »ni ocenjeval«.

    Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku (glej točko IV.1.1 objave obvestila o naročilu in poglavje 1 »Splošno« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), obvestilo o javnem naročilu (iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 26. 3. 2014, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014 – ZJN-2E; v nadaljevanju: ZJN-2E), ki je začel veljati dne 16. 4. 2014, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 37. člena ZJN-2E izvede po dosedanjih določbah ZJN-2 (torej po dosedanjih predpisih, brez upoštevanja novele ZJN-2E).

    Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da iz referenčnega potrdila, ki se za podizvajalca I. M. P. (firmo podizvajalca je na začetne črke besed skrajšala Državna revizijska komisija) nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni mogoče razbrati lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe in ne njene funkcije, zato gre očitno za neidentificirano oziroma neznano osebo. V točki 5.1.3. zahtevka za revizijo vlagatelj nadalje zatrjuje (prvi odstavek na strani 9), da je na referenčnem potrdilu podizvajalca I. M. P., ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, navedeno ime osebe, ki »ni zakoniti zastopnik Koridor Srbije d.o.o. in kot tak ni pooblaščen za podpis referenčnega potrdila«.

    V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer v »referenčno potrdilo z dne 16.5.2014, v spisu« (stran 9 zahtevka za revizijo). V posledici proučitve »POTVRD[E] O REFERENCAMA«, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da oseba, ki je na tem referenčnem potrdilu z imenom in priimkom navedena kot podpisnik referenčnega potrdila, referenčnega potrdila ni podpisala. Predstavljeno ugotovitev Državne revizijske komisije potrjuje pripis besedice »za« pred podpisom podpisnika referenčnega potrdila, potrjuje pa ga tudi dejstvo, da v črkah podpisa ni razbrati ne imena ne priimka osebe, ki je na tem referenčnem potrdilu (nad podpisom) z imenom in priimkom navedena kot podpisnik referenčnega potrdila.

    Državna revizijska komisija na podlagi javno dostopnih podatkov, dosegljivih na svetovnem spletu, vlagatelju pritrjuje, da oseba, ki je na omenjenem referenčnem potrdilu (nad podpisom) z imenom in priimkom navedena kot podpisnik referenčnega potrdila, ni zakoniti zastopnik referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., Beograd, Srbija, matična številka 20498153 (v nadaljevanju: Koridori Srbije, d. o. o.). Omenjeno dejstvo potrjuje vpogled na javno spletno stran Portala sodišč Republike Srbije (http://www.portal.sud.rs/code/navigate.aspx?Id=523, http://pretraga2.apr.gov.rs/ObjedinjenePretrage/Search/Search), iz katerega med drugim izhaja, da je edini zakoniti zastopnik, ki referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., zastopa samostojno, direktor Dmitar Đurović (glej http://pretraga2.apr.gov.rs/EnterprisePublicSearch/Details/EnterpriseLegalTrustees/2581981?code=6F22070949E9E3DF5FE771BF02131A1879913071). Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz spletne strani http://www.koridorisrbije.rs/direktor, spletne strani http://koridorisrbije.rs/lat/katalog-informacija oziroma iz spletne strani http://www.koridorisrbije.rs/pomotshnici-direktora.

    Kljub upoštevanju navedenega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni ustrezno dokazal, da oseba, ki je na referenčnem potrdilu podizvajalcu I. M. P. z imenom in priimkom navedena kot podpisnik referenčnega potrdila za referenčnega naročnika, ni pooblaščena za podpis referenčnega potrdila (prvi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo). Pooblastilo za podpis spornega referenčnega potrdila je bilo namreč tej osebi (s strani zakonitega zastopnika referenčnega naročnika) lahko dano tudi ustno ali pisno (z ločenim dokumentom). Vlagatelj v dokaz predstavljenih zatrjevanj v zahtevku za revizijo navaja le »referenčno potrdilo z dne 16.5.2014, v spisu«, na podlagi slednjega pa ni mogoče prepričljivo zaključiti, da pooblastilo za podpis spornega referenčnega potrdila osebi, ki je na referenčnem potrdilu podizvajalcu I. M. P. z imenom in priimkom navedena kot podpisnik referenčnega potrdila za referenčnega naročnika, ni bilo dano ustno ali pisno. Zgolj dejstvo, da ustno pooblastilo v ponudbi izbranega ponudnika ni jasno označeno, oziroma, da pisno pooblastilo v ponudbi izbranega ponudnika ni predloženo, samo po sebi še ne pomeni, da to ne obstaja.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejstvo, da je omenjeno referenčno potrdilo »podpisal nekdo drug, kar dokazuje pripis "za" pred lastnoročnim podpisom« (drugi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), samo po sebi prav tako še ne pomeni, da ga ni podpisala upravičena oseba.

    Po proučitvi podpisa, ki se na predstavljenem referenčnem potrdilu referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., nahaja pod navedbo imena in priimka podpisnika (in za besedico »za«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče prepričljivo zaključiti, da je »POTVRD O REFERENCAMA«, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, podpisal zakoniti zastopnik referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., to je direktor Dmitar Đurović. Podpis na omenjenem referenčnem potrdilu je namreč čitljiv do te mere, da je iz njega lahko na dokaj enostaven in prepričljiv način razbrati vse črke priimka direktorja referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., katerim je (na desnem robu) dodan še žig tega referenčnega naročnika. Referenčno potrdilo je tudi opremljeno z zaporedno številko I-4606/14 na zgornjem robu listine.

    Četudi bi bilo torej slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »[n]eidentificirana oseba ne more veljavno podpisati referenčnega potrdilo« (tretji odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), je v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da »POTVRD[E] O REFERENCAMA«, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni podpisala »[n]eidentificirana oseba«, saj je z nje »mogoče ugotoviti, kdo je potrdil reference«. V posledici vlagatelju ne gre slediti niti v njegovem sklepu, da »spornega referenčnega potrdila ni mogoče upoštevati kot veljavnega, učinkovitega in verodostojnega ter ga ni upoštevati v postopku oddaje javnih naročil« (tretji odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da spornega referenčnega potrdila ni podpisal zakoniti zastopnik referenčnega naročnika, niti ni dokazal, da gre na omenjenem referenčnem potrdilu za podpis »neznane oz. neidentificirane osebe«.

    Ob vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo priložena tudi »Potvrda navoda u referenci« (slovensko: potrditev podatkov, navedb v referenci), iz katere jasno izhaja, da referenčni naročnik Koridori Srbije, d. o. o., potrjuje resničnost podatkov v spornem referenčnem potrdilu. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da »je konkretno referenčno potrdilo zaradi odsotnosti sicer ustrezno pooblaščenega pomočnika direktorja« […] »podpisal zakoniti zastopnik direktor Koridori Srbije d.o.o. Dmitar Đurović«, kar v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (III. točka na strani 7) zatrjuje izbrani ponudnik, naročniku pa je slediti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo), da glede »podpisa referenčnega potrdila ni v razpisni dokumentaciji nobenih izrecnih navodil«.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki 5.1.3.) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da referenčno potrdilo, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni verodostojno iz razloga, ker ga ni podpisala pooblaščena oseba.

    V točki 5.1. (na strani 4) zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, saj izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja glede referenc. Vlagatelj zatrjuje, da referenčno potrdilo, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni verodostojno, saj ne izkazuje pravilnega dejanskega stanja in je očitno prirejeno za potrebe izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila.

    V zvezi z navedenim vlagatelj (v točki 5.1.1. zahtevka za revizijo) najprej zatrjuje, da dela, navedena v omenjenem referenčnem potrdilu, niso bila izvedena, saj niso bila dokončana do dne 15. 11. 2013 in niso bila predana naročniku, poleg tega pa I. M. P. del, kot izhajajo iz referenčnega potrdila, ni še nikoli izvedel.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku podčlena 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil, da morajo ponudniki, da bi bili upravičeni sodelovati v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, izpolnjevati pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kot so podani v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (n). Izpolnjevanje pogojev dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju, obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov in podizvajalcev pa so podani v Poglavju 10.

    Predložena ponudba je morala med drugim vsebovati tudi izpolnjeno in podpisano Poglavje 10, vključno z vsemi zahtevanimi dokazili (alinea b) 12 podčlena 13.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), zahteva, da po kateri mora ponudnik ob predložitvi ponudbe izpolniti vse zahteve iz razpisne dokumentacije, pa izhaja tudi iz podčlena 9.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

    V podčlenu 5.1 (i) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik (upoštevaje »DODATEK št. 3 k razpisni dokumentaciji«) med drugim določil naslednji pogoj:
    »Ponudnik ali podizvajalec je moral v zadnjih sedmih letih od objave predmetnega javnega naročila izvesti kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec elektrostrojno opremo v cestnem predoru (obnovo ali rekonstrukcijo ali sanacijo ali novogradnjo), ki je vključevala najmanj:
    - montažo prometne opreme in
    - vzpostavitev video sistema in
    - avtomatske detekcije prometa,
    pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 800.000,00 EUR (brez DDV) ali pri vsaj dveh naročilih, vsakem v vrednosti ne manjši od 400.000,00 EUR (brez DDV).
    Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 ‐ Sposobnost ‐ Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, mora izpolniti tudi kolono »odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju«. Pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz podčlena 5.1 (i) v segmentu vrednosti referenčnih del bo naročnik upošteval vrednost referenčnih del le v odstotku ponudnikove udeležbe pri navedenem delu. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 ‐ Sposobnost kot PRILOGA št. 1. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.
    V primeru, da je ponudnik referenčna dela izvajal kot podizvajalec lahko namesto referenčnega potrdila v ponudbi predloži kopijo sklenjene pogodbe za referenčna dela in končne situacije, iz katerih bo razvidna vrednost referenčnih del.
    Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.
    V kolikor se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca/ev, mora/jo dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogoja/ev tega podčlena (obrazec 5.1 (i) in potrdila naročnikov del) priložiti podizvalec/ci. Takšen podizvajalec mora izpolnjevati poleg pogojev, navedenih v podčlenu 5.1 (l) teh navodil tudi pogoje iz podčlena 5.1 (f) teh Navodil.
    V primeru, da ponudnik pogoj iz tega podčlena izkazuje s podizvajalcem/ci, mora/jo podizvajalec/ci izvajati javno naročilo v delu, v katerem izkazuje/jo referenco, ponudnik pa lahko takšnega/ih podizvajalca/ev tekom izvajanja pogodbe za dela, ki so predmet tega javnega naročila, zamenja samo po predhodnem soglasju naročnika in ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije« (v nadaljevanju: pogoj glede referenc).

    Naročnik je pri tem na vprašanje številka 1, ki se je v alinei J »DODAT[KA] št. 3 k razpisni dokumentaciji« glasilo »Zakaj Naročnik v predmetnem razpisu kot referenčno delo zahteva “ ... video sistem in avtomatsko detekcijo prometa ...” , če pa v pripadajočem popisu del zahteva radar?«, odgovoril: »Naročnik zahteva reference iz avtomatske detekcije prometa, ki je lahko tudi radarska.«.

    Naročnik je v navezavi na pogoj glede referenc v »DODAT[KU] št. 3 k razpisni dokumentaciji« (med drugim) odgovoril tudi na vprašanji številka 4 in 12.

    Da so pojasnila, izdana skladno s členom 10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ter dodatki, izdani skladno s členom 11 omenjenih navodil, sestavni del dokumentacije, izhaja iz zadnjega odstavka podčlena 9.1 in iz prvega odstavka podčlena 11.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Zadevne informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, se za del razpisne dokumentacije štejejo tudi na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena ZJN-2.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da iz nje jasno izhaja, da so bila referenčna dela, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj (v nadaljevanju: izvedba del na sanaciji predorov Lipak in Železnik), dokončana dne 15. 11. 2013, podizvajalec I. M. P. pa je omenjena referenčna dela (v 53 odstotkih) izvedel kot takratni partner takratnega glavnega izvajalca. Navedeni podatek jasno izhaja iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega »SEZNAM[A] NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH REFERENČNIH DEL«, pa tudi iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega dokumenta »POTVRDA O REFERENCAMA« (in njegovega overjenega prevoda v slovenski jezik), obeh predloženih v ponudbi izbranega ponudnika. Ob upoštevanju navedenih dejstev gre torej zaključiti, da je izbrani ponudnik pogoj glede referenc izpolnil v delu, v katerem je bilo zahtevano, da je »v zadnjih sedmih letih od objave predmetnega javnega naročila« referenčna dela izvedel »kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec«. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je naročnik v odgovoru na 12. vprašanje, navedeno v »DODAT[KU] št. 3 k razpisni dokumentaciji«, jasno zapisal: »Če bo naročnik del ponudniku izdal ustrezno potrdilo o že opravljenem referenčnem delu, ga bo naročnik upošteval«.

    Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminja dejstvo, da je iz »odločbe Koridor Srbije d.o.o. (Odloka o izmeni ugovora o javnoj nabavlji)« (pravilno: »(Odluke o izmeni ugovora o javnoj nabavlji)«; opomba Državne revizijske komisije) »razvidno (v zadnjem odstavku), da se pri izvedbi javnega naročila št. R-I-10/12« […] »podaljša rok za dokončanje del do 1.12.2014« (glej prvi odstavek točke 5.1.1.1. na strani 5 zahtevka za revizijo in dokazni predlog, navezan nanjo). Iz zadevnega dokumenta namreč izhaja, da se rok za dokončanje del podaljša (generalno) za predmet, na katerega se nanaša, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni ustrezno in prepričljivo dokazal, da podizvajalec I. M. P. svojega dela referenčnih del (v 53 odstotkih), kot naj bi bila zajeta v omenjeni »Odluk[i] o izmeni ugovora o javnoj nabavlji«, vseeno ni dokončal (izvedel) že prej, torej dne 15. 11. 2013. Dejstvo, da so bila referenčna dela (izvedba del na sanaciji predorov Lipak in Železnik) dokončana že dne 15. 11. 2013, podizvajalec I. M. P. pa je omenjena referenčna dela (v 53 odstotkih) izvedel kot takratni partner takratnega glavnega izvajalca, prepričljivo dodatno potrjuje dokument »Potvrda navoda u referenci« (slovensko: potrditev podatkov, navedb v referenci), ki je priloga in sestavni del izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, v njem pa referenčni naročnik Koridori Srbije, d. o. o. (glej žig ob podpisu), potrjuje resničnost (vseh) podatkov (navedb) v (vlagatelju) spornem referenčnem potrdilu, torej tudi datum dokončanja (izvedbe) del, ki jih je (v 53 odstotkih) na sanaciji predorov Lipak in Železnik izvedel podizvajalec I. M. P.. Zgolj podatek v »Odluk[i] o izmeni ugovora o javnoj nabavlji«, da se »podaljša rok za dokončanje del do 1.12.2014«, torej (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja) ne omogoča prepričljivega zaključka, da sporna referenčna dela (v 53 odstotkih) »ne samo da« […] »niso bila končana ob oddaji ponudbe izbranega ponudnika, še več dela niso bila končana niti v času sprejema izpodbijane odločitve o oddaji naročila«.

    Dejstva, da (referenčna) »dela še niso bila dokončana«, ustrezno in prepričljivo ne dokazujejo niti »fotografije nadzornega centra Petlovo Brdo, Srbija« (glej drugi odstavek točke 5.1.1.1. na strani 5 zahtevka za revizijo in dokazni predlog, navezan nanj). Zgolj na podlagi fotografij namreč ni mogoče napraviti prepričljivega zaključka, da bi se v nadzornem centru »Petlovo Brdo, Srbija« […] »morali sprejemati signali iz predora Lipak" in "Železnik"«. Prav tako zgolj na podlagi fotografij, na katerih je monitor, na katerem je prikazana aplikacija, ki se nanaša na »Tunel Straževica«, ni mogoče prepričljivo zaključiti, da »[f]otografije dokazujejo, da je v nadzornem centru« Petlovo Brdo »nameščen samo centralni nadzorni sistem – SCADA in sistem za video nadzor prometa iz predora "Straževica"«, ne pa tudi »[c]entralno nadzorni sistem – SCADA in sistem za video nadzor prometa v predorih "Lipak" in "Železnik"«, »kar pomeni, da vodenje in nadzor prometa skozi« omenjena predora »iz nadzornega centra ni mogoče, kar dokazuje, da dela še niso bila zaključena«. Na podlagi predloženih dokazov (fotografij) namreč ni mogoče prepričljivo izključiti dejstva, da v sobi, ki je na fotografiji, obstaja več monitorjev (ki morebiti niso na fotografijah), oziroma, da (v nadzornem centru Petlovo Brdo) obstaja več sob z monitorji (ki jih ni na fotografijah), na katerih so prikazane še morebitne druge aplikacije, ki bi se morebiti nanašale na tunela Lipak in Železnik. Prav tako s fotografij, ki jih vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga v dokaz svojih navedb, ni mogoče prepričljivo razbrati niti, kje (v kateri stavbi, na katerem naslovu) in kdaj (katerega dne) so bile napravljene, poleg tega pa je ena od fotografij motna do te mere, da pisava na njej ni berljiva (ni čitljiva). Po oceni Državne revizijske komisije omenjeni dokazi (fotografije) iz navedenih razlogov torej ne dokazujejo ustrezno in prepričljivo vlagateljevih zatrjevanj v zahtevku za revizijo, da dela, navedena v omenjenem referenčnem potrdilu, niso bila dokončana do dne 15. 11. 2013 (s tem pa niso bila izvedena). Glede na ugotovljeno je v predstavljenem smislu slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) navaja, da fotografij »ne more šteti za verodostojen dokaz, saj ni jasno, kdaj, kje in s kakšnim namenom so bile posnete, ter ali so bile posnete z dovoljenjem lastnika nadzornega centra«. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da iz »Odgovor[a] na primedbe na referencu« (slovensko: odgovora na pripombe na referenco), ki je sestavni del in priloga izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, pa tudi iz same izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek alinee b. na strani 3) jasno izhaja, da razširitev centralnega sistema nadzora in upravljanja na Petlovem Brdu za tunele Lipak in Železnik ni predmet pogodbe, na katero se referenca nanaša, omenjena predora pa »imata vsak svoj centralni sistem nadzora in upravljanja«, pri čemer sta sistema »nameščena v pogonskih centralah posameznega tunela«. V predstavljenem smislu je tako slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4) ugotavlja, da »vlagatelj ni uspel izkazati, da bi bil datum dokončanja drugačen od tega, ki ga je potrdil naročnik referenčnih del«.

    Čeprav to, kar je navedeno v tem odstavku, ne vpliva na dosedanje ugotovitve in zaključke, Državna revizijska komisija še pripominja, da naročnik v (elektronskem) pozivu z dne 9. 10. 2014 izbranega ponudnika ni pozval na predložitev dodatne dokumentacije, iz katere bi moral biti razviden datum izvedbe referenčnih del podizvajalca I. M. P., pač pa je izbranega ponudnika pozval na predložitev dodatne dokumentacije, iz katere sta morala biti razvidna (zgolj) »obseg ter vrednost referenčnega dela, ki ustreza zahtevi iz podčlena 5.1 (i) Navodil«.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (v točki 5.1.1. zahtevka za revizijo), da dela, navedena v (že večkrat omenjenem) referenčnem potrdilu, niso bila predana naročniku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v pogoju glede referenc zahteval, da je ponudnik ali podizvajalec izvedel dela (primerjaj besedilo: »Ponudnik ali podizvajalec je moral« […] »izvesti« […] »opremo v cestnem predoru«), in ne, da jih je predal referenčnemu naročniku. Zapisano pomeni, da je moral ponudnik (ali podizvajalec) za izpolnjevanje pogoja glede referenc izkazati zgolj to, da je referenčna dela izvedel, ni pa mu bilo potrebno izkazati, da je izvedena dela tudi predal referenčnemu naročniku. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, namreč od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. V posledici je slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4) navaja, da je bila zahteva razpisne dokumentacije v delu, ki določa pogoj glede referenc, takšna, da »je moral ponudnik/partner/podizvajalec izvesti referenčna dela«, pri čemer v »razpisni dokumentaciji ni navedel, kateri datum bo štel kot datum dokončanja del, prav tako ni dokončanja del vezal na pridobitev določenega dokumenta (npr. uporabno dovoljenje oz. na izvedbo določenega dejanja (npr. prevzem del)«. Ob tem iz predstavljenih razlogov ni pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da »[z]golj izvedba del še ne zadostuje za pridobitev veljavne reference, ampak morajo biti izvedena dela tudi prevzeta«. Navedeno zatrjevanje vlagatelja namreč po vsebini predstavlja razlago, ki je z vidika tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 nedopustna, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja.

    V nadaljevanju zahtevka za revizijo (zadnji odstavek točke 5.1.1.1. na strani 5 in prva dva odstavka na strani 6) vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik iz razloga, ker dela niso bila dokončana, na poziv naročnika »ni mogel predložiti kopije končne situacije«, dokumenti, ki jih je v odgovoru na omenjeni poziv naročnika predložil izbrani ponudnik, pa »ne morejo dokazovati referenčnih pogojev«.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ponavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni ustrezno in prepričljivo dokazal, da podizvajalec I. M. P. svojega dela referenčnih del (v 53 odstotkih), kot naj bi bila zajeta v »Odluk[i] o izmeni ugovora o javnoj nabavlji« (in v izpolnjenem, podpisanem in žigosanem »SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH REFERENČNIH DEL« ter v izpolnjenem, podpisanem in žigosanem dokumentu »POTVRDA O REFERENCAMA«), ni izvedel (dokončal) že dne 15. 11. 2013. S predložitvijo izpolnjenega, podpisanega in žigosanega »SEZNAM[A] NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH REFERENČNIH DEL« ter »POTVRD[E] O REFERENCAMA« je izbrani ponudnik izpolnjevanje pogoja glede referenc dokazal z ustreznima dokaziloma, zahtevanima v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zapisal, da morajo za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede referenc »ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 ‐ Sposobnost ‐ Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del«, temu seznamu pa morajo priložiti potrdila (referenčnih) naročnikov del, ki jih v seznamu navajajo (kar je izbrani ponudnik tudi storil). Predložitev končne situacije je bila za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede referenc predvidena »namesto referenčnega potrdila« in še to le v »primeru, da je ponudnik referenčna dela izvajal kot podizvajalec« (čemur pa ni zadoščeno v konkretnem primeru, saj je podizvajalec I. M. P. referenčna dela (v 53 odstotkih) izvedel kot takratni partner takratnega glavnega izvajalca).

    Ob upoštevanju navedenega tako ni ključno, da izbrani ponudnik na (elektronski) poziv naročnika (z dne 9. 10. 2014) ni predložil končne situacije (v zvezi s tem glej tudi točko 5.1.2. na strani 8 zahtevka za revizijo), pač pa je ključno, ali je izbrani ponudnik z dokumenti, ki jih je naročniku v odgovoru na omenjeni poziv posredoval, prepričljivo izkazal »obseg ter vrednost referenčnega dela, ki ustreza zahtevi iz podčlena 5.1 (i) Navodil«. Iz končne situacije so namreč morala biti razvidna prav citirana dejstva (podatki), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da dokumenti, ki jih je v odgovoru na omenjeni poziv naročnika predložil izbrani ponudnik, »ne morejo dokazovati referenčnih pogojev«.

    Četudi je pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prva alinea drugega odstavka na strani 6 zahtevka za revizijo), da »popis del s cenami« (sam po sebi) »ni dokument primerljiv končni situaciji«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pomen »popis[a] del s cenami« poveča ob hkratnem upoštevanju Končnih zapisnikov o stanju opreme in funkcionalnosti sistemov, vgrajenih v predora Lipak in Železnik, z dne 1. 7. 2014 (v nadaljevanju: končna zapisnika). Ob upoštevanju navedenih dokumentov Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališči in zatrjevanji vlagatelja) ugotavlja, da iz končnih zapisnikov v točkah »7. Detekcija prometa« dovolj prepričljivo izhajata podatka o tem, da je »[o]pravljeno preverjanje delovanja sistema« in da je »[p]rikaz izdelan v sistemu SCADA«, pa tudi zaključek, da sta oba sistema izvedena po projektu. Predstavljeni zaključek je Državna revizijska komisija torej napravila ob upoštevanju omenjenih končnih zapisnikov in »popis[a] del s cenami«, ki jih je izbrani ponudnik predložil na (elektronski) poziv naročnika (z dne 9. 10. 2014). Podatek o tem, da je stanje pravilno in funkcionalno, sistem pa je izveden po projektu in pripravljen za obratovanje (oziroma je upravljanje mogoče po zahtevah projekta), ob upoštevanju dejstev iz končnih zapisnikov velja tudi za sistem prezračevanja, kontrolo zraka, javljanje požara, prometno signalizacijo, interfonsko komunikacijo, video nadzor, avdio ozvočenje in napajalni podsistem.

    Navedenih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja (druga alinea drugega odstavka na strani 6 zahtevka za revizijo), da je končna zapisnika »sestavila srbska družba«, […] »ki je bila glavni partner v javnem naročilu naročnika Koridor Srbije d.o.o., in ta zapisnika ne dokazujeta razmerja med naročnikom Koridor Srbije d.o.o. in podizvajalcem izbranega ponudnika« I. M. P.. Ker je iz pogodbe z dne 17. 9. 2012 (obsega 47 členov) razbrati, da je »srbska družba«, ki naj bi po zatrjevanju vlagatelja sestavila končna zapisnika, v odnosu do referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., (edini) pooblaščeni član skupine ponudnikov, v kateri je član skupine ponudnikov tudi družba I. M. P. (podizvajalec izbranega ponudnika v tokratnem javnem naročilu), je razumljivo, da je v glavi končnih zapisnikov (kot (edini) pooblaščeni član skupine ponudnikov) navedena družba, ki jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj. Iz 4. člena omenjene pogodbe tako med drugim izhaja tudi, da je nosilec skupine ponudnikov omenjena »srbska družba« (ki naj bi po zatrjevanju vlagatelja sestavila končna zapisnika), v posledici česar v odnosu do referenčnega naročnika Koridori Srbije, d. o. o., podpisuje dokumentacijo »prema Naručiocu« in v celoti predstavlja člane skupine. Ob tem kot ključnega ne gre prezreti niti sledečega:
    1. končna zapisnika so podpisali tako referenčni naročnik Koridori Srbije, d. o. o. (kot investitor), kakor tudi organi nadzora in odgovorni izvajalci del, kar omenjenima zapisnikoma daje dodatno težo;
    2. iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega »SEZNAM[A] NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH REFERENČNIH DEL«, pa tudi iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega dokumenta »POTVRDA O REFERENCAMA« (in njegovega overjenega prevoda v slovenski jezik), obeh predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, jasno izhaja, da je podizvajalec I. M. P. referenčna dela v obsegu (53 odstotkov) in vsebini, kot so v njiju navedena, izvedel kot takratni partner takratnega glavnega izvajalca;
    3. zadevno referenco je na dokumentu »POTVRDA O REFERENCAMA« potrdil referenčni naročnik (torej naročnik del), ne pa, kot v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, »[p]ogodbeni partner« […] »drugemu pogodbenemu partnerju oz. soizvajalcu«.

    Dejstvo, da je podizvajalec I. M. P. referenčna dela v obsegu (53 odstotkov) in vsebini, kot so v navedena v dokazilih, opredeljenih v 2. točki prejšnjega odstavka, izvedel kot takratni partner takratnega glavnega izvajalca, le še dodatno potrjujeta »Potvrda navoda u referenci« (slovensko: potrditev podatkov, navedb v referenci), iz katere jasno izhaja, da z njo referenčni naročnik Koridori Srbije, d. o. o. (glej žig ob podpisu), potrjuje resničnost podatkov (navedb) v (vlagatelju) spornem referenčnem potrdilu, ter izjava podizvajalca I. M. P. (številka 3344/1-14, z dne 15. 12. 2014), v kateri ta izjavlja, da je omenjena dela v omenjenem obsegu in v omenjeni vsebini dejansko izvedel. Oba našteta dokumenta sta prilogi izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

    Neodvisno od vprašanja, ali so nadaljnja zatrjevanja vlagatelja (v smislu navajanja kršitev in dejstev) sploh podana ob spoštovanju petega odstavka 29. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjenih zaključkov v ničemer ne spreminja niti
    - dejstvo, da sta bila končna zapisnika sestavljena (podpisana) približno sedem mesecev in pol po izvedbi del in približno mesec in pol po potrditvi referenčnega potrdila (glej zadnji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo),
    - zatrjevanje vlagatelja (glej drugi odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da »Obrazec 5.1.(i) predstavlja zgolj navedbe izbranega ponudnika, ki je sam vpisal podatke v obrazec, zato sam obrazec brez ustreznih dokazil ne more dokazovati nobenih okoliščin v zvezi z zatrjevanim referenčnim delom in posledično ne more biti dokaz o izpolnjevanju zahtevanih referenčnih pogojev«. Vlagatelj namreč z ničemer ni ustrezno dokazal zatrjevanja, da je izbrani ponudnik sam vpisal podatke v »Obrazec 5.1.(i)«, poleg tega pa ni bistveno, kdo je vpisal podatke v omenjeni obrazec, temveč je bistveno, da so ti podatki potrjeni s strani referenčnega naročnika.

    Vlagatelj nasprotnega (to je, da je omenjena dela »izvedla srbska družba« I. M. P. – A.; firmo družbe je na začetne črke besed skrajšala Državna revizijska komisija) v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel prepričljivo dokazati, čeprav je (trditveno in) dokazno breme na njem (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pa tudi 7., 212. in 215. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Zgolj »izpis iz spletne strani« družbe I. M. P. – A., ki ga vlagatelj v dokaz svojih navedb prilaga zahtevku za revizijo, ni takšen, da bi vlagateljeva zatrjevanja prepričljivo potrjeval oziroma dokazal. Iz njega namreč izhajajo le osnovni splošni podatki o družbi I. M. P. – A. in njeni dejavnosti, le ti podatki pa ne omogočajo prepričljivega (in dokazanega) zaključka, da je referenčna dela »za vzpostavitev sistema za detekcijo prometa« […] »izvedla srbska družba« I. M. P. – A., ne pa podizvajalec I. M. P. (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).

    V nadaljevanju zahtevka za revizijo (točka 5.1.1.2. na straneh 6 in 7) vlagatelj zatrjuje, da reference družbe I. M. P. (podizvajalca izbranega ponudnika), ki se nanašajo na avtomatsko detekcijo prometa, niso skladne z zahtevanimi tehničnimi pogoji. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč družba I. M. P. izvedla sistem detekcije prometa, katerega funkcija je štetje in klasifikacija vozil na osnovi oziroma s pomočjo detekcijskih zank, štetje in klasifikacija vozil pa niso izredni dogodki, katerih detekcija je (glede na razpisno dokumentacijo) zahtevana v predorih. Vlagatelj ob tem zaključuje, da detekcija prometa s pomočjo detekcijskih zank deluje na povsem drugačni osnovi kot video detekcija, ki je naprednejši in zmogljivejši sistem detekcije prometa.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji pomena (definicije) pojma »avtomatska detekcija prometa« ni podal, niti se z namenom opredelitve pomena (definicije) pojma »avtomatska detekcija prometa« ni skliceval morebiti na članek avtorja A. M., na katerega se v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 7) sklicuje vlagatelj, ali na kak drug dokument. Naročnik v razpisni dokumentaciji pojma »avtomatska detekcija prometa« tudi ni razlagal na način, da bo sposobnost (v smislu pogoja glede referenc) priznal le tistemu ponudniku, ki je izvedel (kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec) elektrostrojno opremo v cestnem predoru (obnovo, rekonstrukcijo, sanacijo ali novogradnjo), ki je vključevala vzpostavitev avtomatske detekcije prometa, povsem enake tisti, ki jo vključuje predmet zadevnega javnega naročila. Naročnik v razpisni dokumentaciji prav tako ni naštel tistih tehničnih rešitev (tehnologije), ki jih mora predstavljati (vsebovati) vzpostavljena referenčna avtomatska detekcija prometa, da bo v posledici ponudniku na njeni osnovi priznal sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila, niti ni zapisal, da v smislu pogoja glede referenc kot ustrezne ne bo štel reference, ki dokazuje, da je ponudnik izvedel (kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec) elektrostrojno opremo v cestnem predoru (obnovo, rekonstrukcijo, sanacijo ali novogradnjo), ki je vključevala vzpostavitev sistema detekcije prometa »s pomočjo detekcijskih zank« (detekcijskih pentelj, induktivnih zank oziroma induktivnih pentelj). Glede na navedeno je v predstavljenem smislu pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 6) zatrjuje, da »referenčni pogoj v razpisni dokumentaciji ne določa vrste in tehnologije avtomatske detekcije prometa oz. ne postavlja zahteve po istovrstnosti s predmetom javnega naročila«.

    Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik na vprašanje številka 1 (podano v alinei J »DODAT[KA] št. 3 k razpisni dokumentaciji«), kot je bilo to v predmetni odločitvi Državne revizijske komisije izpostavljeno že doslej, odgovoril, da »zahteva reference iz avtomatske detekcije prometa, ki je lahko tudi radarska.«. Navedeno pomeni, da je naročnik pogoj glede referenc v tem delu dopolnil, pri čemer iz odgovora ni povsem jasno razbrati, ali bo naročnik v smislu pogoja glede referenc (poleg radarske) dopuščal še kakšno drugo (avtomatsko) detekcijo prometa (in če, kakšno) ali ne. Omenjena dejstva pomenijo, da je razpisno dokumentacijo v predstavljenem delu mogoče razumeti (tudi) široko, ali pa, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenem segmentu nejasna, podnormirana oziroma pomanjkljiva. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej, pa
    - od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija;
    - nejasnih določb razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij teh določb, ki jih te omogočajo.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da iz »SEZNAM[A] NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH REFERENČNIH DEL« in iz dokumenta »POTVRDA O REFERENCAMA« (ter njegovega overjenega prevoda v slovenski jezik), obeh predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, jasno izhaja, da je podizvajalec I. M. P. v okviru izvedbe del na sanaciji predorov Lipak in Železnik izvedel tudi sistem za detekcijo prometa (»sistem detekcije saobraćaja«). Četudi bi izhajali iz predpostavke, ki jo zatrjuje vlagatelj, po kateri je družba I. M. P. v omenjenem referenčnem delu izvedla sistem detekcije prometa »s pomočjo detekcijskih zank«, gre ob upoštevanju Priručnika za projektovanje puteva u Republici Srbiji 6.6 (spletna povezava http://www.putevi-srbije.rs/pdf/harmonizacija/prirucnik_za_projektovanje_puteva/SRDM6-6-its-oprema(120430-srb-konacna).pdf) ugotoviti, da se na osnovi podatkov, pridobljenih »s pomočjo detekcijskih zank«, izračunavajo tudi alarmi (za izredne prometne dogodke), kot so: ustavljeno vozilo oziroma vozilo, ki se premika počasi; vozilo, ki se premika v nasprotni smeri (vožnje); nepravilno delovanje naprave. Dejstvo, da je v tunelih Lipak in Železnik uporabljena tehnologija »detekcijskih zank«, s pomočjo katerih se zaznavajo tip vozila, hitrost vozila, smer vožnje vozila in zastoj vozil (pri čemer se požar zaznava preko avtomatskih in ročnih javljalnikov, plini pa se zaznavajo na avtomatski način prek ustreznih senzorjev), zgolj dodatno potrjuje tudi »Odgovor na primedbe na referencu«, z dne 12. 12. 2014, ki je priloga in sestavni del izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

    Iz razloga, ker
    - je razpisno dokumentacijo v delih, v katerih se omenja pojem »avtomatska detekcija prometa«, mogoče razumeti (tudi) široko, ali pa, da je razpisna dokumentacija v tem segmentu nejasna, podnormirana oziroma pomanjkljiva;
    - od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija;
    - nejasnih določb razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij teh določb, ki jih te omogočajo;
    - se na osnovi podatkov, pridobljenih »s pomočjo detekcijskih zank« (ob upoštevanju funkcije štetja in klasifikacije vozil), izračunavajo tudi alarmi (za izredne prometne dogodke), kot so: ustavljeno vozilo oziroma vozilo, ki se premika počasi; vozilo, ki se premika v nasprotni smeri (vožnje); nepravilno delovanje naprave;
    - je zaznava nevarnosti izrednih prometnih dogodkov (na primer nasprotna smer vožnje, ustavljeno vozilo), tudi sledeč navedbam vlagatelja, temeljna značilnost avtomatske detekcije prometa,
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da referenca družbe I. M. P. (podizvajalca izbranega ponudnika), kot je navedena v ponudbi izbranega ponudnika, ni skladna z zahtevanimi tehničnimi pogoji postopka oddaje zadevnega javnega naročila (torej s pogojem glede referenc).

    Državna revizijska komisija ob tem še pripominja, da je imel vlagatelj možnost, da bi, če je menil, da pogoj glede referenc (v delu, v katerem je zahtevana avtomatska detekcija prometa) ni dovolj povezan s predmetom zadevnega javnega naročila, zahtevek za revizijo vložil ob upoštevanju določb 25. člena ZPVPJN (v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN), vendar pa tega ni storil.

    Ker je Državna revizijska komisija o vsebini zahtevka za revizijo, kot izhaja iz točke 5.1.2. na strani 8 zahtevka za revizijo, v tem sklepu že odločila, o omenjenem delu zahtevka za revizijo v nadaljevanju ni ponovno odločala. Državna revizijska komisija ob tem zgolj še dodaja, da dejstvo, da »je izbrani ponudnik predložil zgolj eno potrdilo o opravljenih referenčnih delih, ki naj bi natanko ustrezala oz. izpolnjevala minimalne referenčne pogoje, glede vrste, obsega in vrednosti opravljenih del« (šesti odstavek točke 5.1.2. na strani 8 zahtevka za revizijo), v ničemer ne vpliva na dosedanje zaključke, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji za primer, da je ponudnik ali podizvajalec izvedel »elektrostrojno opremo v cestnem predoru (obnovo ali rekonstrukcijo ali sanacijo ali novogradnjo)« […] »v vrednosti ne manjši od 800.000,00 EUR (brez DDV)«, zahteval zgolj eno referenčno delo (referenčno potrdilo), zato je izbrani ponudnik ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije lahko »predložil zgolj eno potrdilo o opravljenih referenčnih delih«.

    V posledici dosedanje obrazložitve te odločitve in v posledici vseh zaključkov, napravljenih v njej, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal tega, da je referenčno potrdilo, ki se za podizvajalca I. M. P. nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, očitno prirejeno za potrebe izbranega ponudnika v postopku oddaje tega javnega naročila, niti ni dokazal, da naročnik ni sledil kateri od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, oziroma, da je s svojim ravnanjem (s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije popolna, nato pa sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku) kršil katero od določb ZJN-2. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v navezavi na uvodno poved istega odstavka) vlagateljev zahtevek za revizijo, znak vlagatelja Gr/G, z dne 4. 12. 2014, kot neutemeljen zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik priglaša tudi stroške, ki jih je imel »v postopku revizije javnega naročila« (za katere zahteva, da mu jih vlagatelj povrne).

    Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 4. 2. 2015


    Predsednica senata
    mag. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije















    Vročiti:
    – DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
    – Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Titova cesta 8, 2000 Maribor
    – odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu

    Natisni stran