018-296/2014 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradbeno-vzdrževalna (sanacijska) dela in šamotersko-vzdrževalna dela (termoizolacijska) dela«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VIGO, d.o.o., Jesenice, Cesta 1. maja 120, Jesenice, ki ga zastopa odvetnik Milan Vajda, Komenskega 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 1. 2015

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. 11. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Družba Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana po pooblastilu za naročnika Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova 62, 1000 Ljubljana izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti »Gradbeno-vzdrževalna (sanacijska) dela in šamotersko-vzdrževalna dela (termoizolacijska) dela«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 10. 2014 pod številko objave NMV4638/2014.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. JPE-SV-311/14 z oznako 01-1000-I-132896/2014 z dne 13.11. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda družbi Energoterm SI d.o.o., Kardeljev trg 8, 3320 Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo in preveril najcenejšo ponudbo ter v skladu z razpisnimi pogoji in merilom za izbor izbral izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 24. 11. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zahteval preučitev zahtevka ter povrnitev stroškov s postopkom pravnega varstva. Vlagatelj je glede ponudbe izbranega ponudnika navedel, da ima izbrani ponudnik po javno dosegljivih informacijah (»Bizi, AJPES, Bonitete«) od leta 2011 do 2013 zaposlenih med 8 in 11 ljudi, da je izbrani ponudnik specializiran za nizke in visoke gradnje ter da praviloma najema podjetja, ki so specializirana za šamoterstvo, kot svoje podizvajalce. Navedeno izkazujejo reference ostalih ponudnikov. Izbrani ponudnik bi moral imenovati podizvajalca za šamoterska dela, da bi izpolnil naročnikovo zahtevo iz točke 7.1 razpisne dokumentacije, da mora v času remonta garantirati minimalno 15 delavcev ter 5 VKV zidarjev – šamoterjev in 7 KV zidarjev - šamoterjev. Vlagatelj je glede s strani izbranega ponudnika imenovanega odgovornega vodje del navedel, da je naročnik v točki 3.4.2 zahteval, da ponudniki zagotovijo odgovornega vodjo gradbenih del, ki izpolnjuje pogoje po 77. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1). Vlagatelj se sklicuje na prvi odstavek 77. člena ZGO-1 ter 59. člen Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/2003 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik) ter navaja, da morajo biti vsi strokovni izpiti, opravljeni po 25. 6. 1991, ali nostrificirani ali narejeni pri pristojni poklicni zbornici (ustrezna zbornica v Sloveniji) v Sloveniji. Izbrani ponudnik je imenoval odgovornega vodjo del, ki Ministrstva za izobraževanje – ENIC NARIC ni zaprosil za mnenje o tem, ali njegove diplome in strokovni izpiti veljajo v Sloveniji, prav tako ni naveden kot pooblaščen odgovorni vodja del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: IZS). Njegov strokovni izpit, ki je bil narejen 16. 3. 1999 na Savezu Građevinarskih inženjera i tehničara Srbije, ni bil nostrificiran oziroma priznan v Sloveniji, oziroma izbrani ponudnik takega potrdila ni predložil, prav tako pa ne zapade pod relevantne določbe Pravilnika, po katerem se določeni izpiti štejejo za izenačene z osnovnim izpitom pri IZS. »Uvjerenje« iz leta 1979 pa je bilo pridobljeno v okviru podjetja Vatrostalna Zenica in ne v okviru Saveza Građevinarskih inženjera i tehničara Srbije in torej ne predstavlja potrdila o izpitu oziroma druge javne listine o opravljenem izpitu po 59. členu Pravilnika. Izbrani ponudnik za imenovanega odgovornega vodjo del tudi ni predložil dokazila o dovoljenju ali članstvu v posamezni organizaciji v državi, kjer je strokovni izpit opravil, prav tako tudi ne izjave, da bo do podpisa pogodbe pridobil priznanje poklicne kvalifikacije po določilih ZGO-1, kot je to smiselno opredeljeno v mnenju Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za finance, številka 007-509/2014/3, v zvezi s preverjanjem sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti pri javnem naročanju gradenj in storitvah, povezanih z njimi. Glede ponudnika SOL Intercontinental d.o.o. je vlagatelj navedel, da je kot svojega podizvajalca imenoval podjetje Šamot I d.o.o., zanj pa ni predložil v razpisni dokumentaciji zahtevanega pravnega akta o skupni izvedbi naročila, podizvajalske pogodbe in izjave številka 10 – Izjave podizvajalca. Ponudnik SOL Intercontinental d.o.o. za imenovanega odgovornega vodje del ni predložil niti Potrdila o vpisu v imenik IZS niti potrdila o opravljenem strokovnem izpitu v Sloveniji. Prav tako družba Šamot I d.o.o., podizvajalec ponudnika SOL Intercontinental d.o.o., vlagatelju dolguje plačilo za opravljene storitve že več kot leto dni in s tem ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz obrazca 10 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na izjavo podizvajalca, da na dan oddaje ponudbe nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili dobaviteljem blaga in izvajalcem storitev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Glede ponudnika Termogradnje inženiring d.o.o. je vlagatelj navedel, da v njegovi ponudbi predložene reference niso podpisane in žigosane s strani investitorja. Prav tako je referenca številka 5 identična referenci drugega ponudnika, to je OGM BI d.o.o. Referenca se nanaša na šamoterska dela na TET v letu 2010, kjer bil nosilec posla vlagatelj. Oba ponudnika trdita, da sta za vlagatelja opravila 80 % dela, kar pa ne drži, pa tudi sicer je referenca neustrezna, saj je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da mora biti moč posameznega kotla vsaj 135 MW in v vrednosti najmanj 75.000 EUR brez DDV. Prav tako je ponudnik Termogradnje inženiring d.o.o. imenoval odgovornega vodjo del, ki nima niti opravljenega strokovnega izpita v Sloveniji niti ni vpisan v imenik IZS. Njegova diploma je sicer priložena, kar pa ne zadosti 77. členu ZGO-1. Glede ponudnika OGM BI d.o.o. je vlagatelj navedel enake nepravilnosti kot glede ponudnika Termogradnje inženiring d.o.o.

Izbrani ponudnik se je prek pooblaščenca odvetnika Matije Rožiča, Gregorčičeva 1, Celje, glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 4. 12. 2014 ter predlagal, da se revizijski zahtevek vlagatelja zavrne ter zahteval povrnitev stroškov postopka. Izbrani ponudnik je navedel, da bo pogoj glede zagotavljanja najmanjšega števila 15 delavcev izpolnil, če bo z njim sklenjena pogodba. V pogojih javnega naročila namreč ni bil postavljen pogoj, da mora izbrani ponudnik imeti zaposlenih 15 delavcev že ob oddaji ponudbe. Glede vlagateljevih očitkov o referencah je izbrani ponudnik navedel, da je kot referenco navedel izvajanje gradbenih storitev na projektu TEŠ 2011. Pri tem projektu so dela izvajali izbrani ponudnik in družba Šamot G, d.o.o. Ostali navedeni izvajalci, ki jih izpostavlja vlagatelj, pri projektu TEŠ 2011 niso sodelovali in niso bili v poslovnem odnosu z izbranim ponudnikom. Izbrani ponudnik je kot referenco navedel tudi izvajanje svojih storitev pri projektu TEŠ 2013. Drži, da je bil nosilec posla družba BAKO d.o.o.. Pri obeh referencah je izbrani ponudnik navajal vrednost oziroma znesek realizacije, ki jo je tudi dejansko izvedel. Ne drži pa vlagateljeva trditev, da bi izbrani ponudnik moral imenovati podizvajalca za šamoterska dela, da bi izpolnil naročnikove kadrovske zahteve, ker take zahteve v razpisni dokumentaciji ni bilo. Izbrani ponudnik ni nikdar navajal, da je specializiran za nizke gradnje, ampak ima registrirano dejavnost 43.390 – druga zaključna gradbena dela. Glede odgovornega vodje del je izbrani ponudnik navedel, da je strokovni izpit opravil v tedanji Socialistični republiki Srbiji, pri Republiškem sekretariatu za privredu (in ne pri družbi Vatrostalna Zenica, kjer je bil zgolj zaposlen) dne 22. 11. 1979, torej v času obstoja bivše Jugoslavije. To pomeni, da je opravil strokovni izpit pred 25. 6. 1991; ker je bila takrat tudi Republika Slovenija del Jugoslavije, ni potrebe po nostrifikaciji tega potrdila oziroma diplome. Glede zahteve iz razpisne dokumentacije po predložitvi potrdila o vpisu v imenik IZS je izbrani ponudnik navedel, da gre za alternativno možnost. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo z dne 22. 11. 1979 in na ta način izpolnil alternativno postavljen pogoj iz naročnikove razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 17. 12. 2014 izdal sklep, številka 01-1000-I-135213/2014 (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil ter naložil vlagatelju delno povrnitev stroškov izbranemu ponudniku. V obrazložitvi je naročnik navedel, da v celoti zavrača očitke vlagatelja ter vztraja pri svoji odločitvi. Glede števila ljudi, ki jih ima zaposlene izbrani ponudnik, je naročnik navedel, da je v točki 3.4.2 razpisne dokumentacije za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti od ponudnikov zahteval le zagotovitev odgovornega vodje gradbenih del, ki izpolnjuje zahtevane pogoje, ter predložitev dokazil zanj. Za čas izvajanja del pa je v tretjem odstavku točke 7 Tehnične zahteve in obdobje izvedbe razpisne dokumentacije določil predvideno prisotnost delavcev v posameznih terminih izvedbe del, in sicer prisotnost 8 delavcev vsak delavnik, v primeru remonta pa minimalno 15 delavcev, v primeru okvare pa neprekinjeno do odstranitve posledic okvare. V nadaljevanju je naročnik navedel še zahtevo po zagotovitvi določenega števila delavcev po posameznih kvalifikacijskih strukturah (VKV, KV in PK), strokovnem znanju in izkušnjah. Od ponudnikov naročnik ni zahteval navedbe seznama ali števila zaposlenih delavcev, podizvajalske pogodbe niti kakršnihkoli drugih dokazil o zagotovitvi preostalih delavcev. Za izpolnitev navedene obveznosti v obdobju izvedbe je izbrani ponudnik svoji ponudbi predložil v razpisni dokumentaciji zahtevano izjavo ponudnika, s katero zagotavlja, da razpolaga z dovolj strokovno usposobljenega kadra za kvalitetno izvedbo javnega naročila (točka 17) in da izpolnjuje pogoje iz 7. poglavja razpisne dokumentacije (točka 19). Iz evidence AJPES izhaja, da je izbrani ponudnik registriran za dejavnosti F43.990 Druga specializirana gradbena dela, v sklop katere sodijo tudi šamoterska – vzdrževalna dela, tako da je izkazana sposobnost izbranega ponudnika za opravljanje »poklicne sposobnosti« in torej ne rabi imenovati podizvajalcev. Glede odgovornega vodje del, ki ga je imenoval izbrani ponudnik, je naročnik navedel, da je za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti zahteval imenovanje odgovornega vodje del, ki izpolnjuje pogoje po 77. členu ZGO-1, ter predložitev kopije M-1/M-2 obrazca (v primeru spremembe tudi kopijo M-3 obrazca), potrdila o vpisu v imenik IZS ali potrdila o opravljenem strokovnem izpitu in obrazec številka 3 iz razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo se vlagatelj napačno sklicuje na prvi odstavek 77. člena ZGO-1, saj se pogoj iz razpisne dokumentacije nanaša na odgovornega vodjo posameznih del (v tem primeru gradbenih). Zanj so pogoji določeni v tretjem odstavku 77. člena ZGO-1. S strani izbranega ponudnika priloženo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu kot gradbeni tehnik je bilo izdano pred 25. 6. 1991 in se v skladu s prvim odstavkom 231. člena ZGO-1 in prvim odstavkom 59. člena Pravilnika upošteva kot ustrezno. Prvi odstavek 231. člena ZGO-1 namreč določa, da so diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. 6. 1991, enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji. Ne drži niti, da bi bilo potrdilo pridobljeno v okviru podjetja Vatrostalna Zenica, saj je iz potrdila razvidno, da je bilo to le podjetje, v katerem je bil zaposlen v času opravljanja strokovnega izpita. Prijavljeni odgovorni vodja del kot državljan Slovenije izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije odgovornega vodje gradbenih del, kot jih določa razpisna dokumentacija. Strokovni izpit, ki ga je imenovani odgovorni vodja del opravil v letu 1999 kot inženir gradbeništva, prav tako ustreza opravljanju funkcije odgovornega vodje gradbenih del, njegov vpis v imenik IZS pa v skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZGO-1 ni potreben, s čimer pa je potrjena tudi ustreznost njegovega strokovnega izpita, za katerega isti člen ne pogojuje, da je izdelan pri pristojni poklicni zbornici. Ne glede na to, pa že potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu pred 25. 6. 1991 omogoča tudi opravljanje funkcije odgovornega vodje del, čeprav naročnik tega ni zahteval. Naročnik se do vlagateljevih očitkov v zvezi z ostalimi predloženimi ponudbami ni opredelil, saj je v skladu s sedmim odstavkom 45. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJNVETPS) preveril cenovno najugodnejšo ponudbo in ugotovil, da je popolna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 22. 12. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Dne 22. 12. 2014 je vlagatelj prek pooblaščenca odvetnika Milana Vajde, Komenskega 38, 1000 Ljubljana, podal opredelitve do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, v katerem je ponovil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Svojim navedbam iz zahtevka za revizijo je dodal še, da je sporno, ali je s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del sploh zaposlen pri izbranem ponudniku, saj glede na njegovo starost (rojen je leta 1950) izpolnjuje vse pogoje za upokojitev. Prav tako je prokurist izbranega ponudnika, kar pomeni, da ni upravičen ali pooblaščen za vodenje poslov družbe ali za delo v tej družbi, saj je vloga prokurista le zastopanje družbe. Izpostavil je tudi, da listine, ki so bile predložene ponudbi izbranega ponudnika in se nanašajo na kadrovsko sposobnost izbranega ponudnika, niso v slovenskem jeziku, prav tako pa niso bile prevedene in jih torej ni moč vsebinsko obravnavati in je potrebno šteti, da jih izbrani ponudnik svoji ponudbi ni predložil. Navedel je tudi, da gre pri listinah za fotokopije (in ne izvirnike), prav tako »obstaja« dvom o verodostojnosti in avtentičnosti teh listin. Glede potrdila z dne 16. 3. 1999 je vlagatelj navedel še, da ga ni podpisala odgovorna oseba Saveza građevinarskih inženjera i tehničara Srbije, saj »sekretar komisije« sploh ne obstaja.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je vpogledala v Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 6. 11. 2014, ki se nahaja v naročnikovi dokumentaciji. Iz zapisnika je razvidno, da je v tem postopku oddaje javnega naročila ponudbo oddalo pet ponudnikov, in sicer vlagatelj, izbrani ponudnik, Termogradnje inženiring d.o.o., SOL Intercontinental d.o.o. in OGM-BI d.o.o. Iz zapisnika so razvidne tudi ponudbene cene, iz katerih je razvidno, da se je vlagatelj uvrstil na tretje mesto, za izbranim ponudnikom ter drugouvrščenim ponudnikom SOL Intercontinental d.o.o., medtem ko sta ostala dva ponudnika ponudila višje cene kot vlagatelj.

Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Drugi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. Vlagatelj je z oddajo pravočasne ponudbe izkazal prvi element aktivne legitimacije, torej interes za dodelitev javnega naročila. Pri drugem elementu aktivne legitimacije – torej nastanek ali možnost nastanka škode – pa je vlagatelj izkazal zgolj aktivno legitimacijo za obravnavo navedb v zvezi s ponudbama prvo- in drugouvrščenega ponudnika, ne pa tudi za obravnavanje navedb, ki se nanašajo na ponudbe ponudnikov, ki so bile glede na ponujene cene uvrščeni za ponudbo vlagatelja. Tudi če bi vlagatelj izkazal, da sta ponudbi četrto- in petouvrščenega ponudnika nepopolni, to ne bi v ničemer vplivalo na vlagateljev položaj (tretjeuvrščenega) v tem postopku oddaje javnega naročila, saj bi imela glede na merilo za izbor (najnižja cena) vlagateljeva ponudba v vsakem primeru prednost pri oddaji javnega naročila pred ponudbama četro- ali petouvrščenega, razen če bi se v (morebitnem) ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ki bi sledil uspehu v tem postopku pravnega varstva in nadaljnji izločitvi prvo- in drugouvrščenega ponudnika, izkazalo, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. V tem primeru pa bi vlagatelj v (morebitnem) ponovnem postopku pravnega varstva moral izkazovati zgolj, da je njegova ponudba popolna, ne pa tudi, da je ponudba ponudnika, ki je glede na merilo za izbor razvrščen za njim, nepopolna. (Ne)izločitev ponudb – v kolikor bi dejansko bili nepopolni – četrto- in petouvrščenega ponudnika torej ne more niti hipotetično povzročiti škode vlagatelju, zato mu za obravnavo teh navedb ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Državna revizijska komisija posledično teh vlagateljevih navedb ni obravnavala.

Spor med vlagateljem in naročnikom je torej v tem, ali sta ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika SOL Intercontinental d.o.o. popolni ali ne.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke glede ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanje kadrovskih zahtev naročnika glede števila zaposlenih delavcev ter vprašanje glede tega, ali s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del izpolnjuje pogoje glede kadrovske sposobnosti iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je navedel, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje kadrovskih zahtev iz točke 7.1 razpisne dokumentacije, da mora v času remonta garantirati minimalno 15 delavcev ter 5 VKV zidarjev – šamoterjev in 7 KV zidarjev – šamoterjev.

Iz razpisne dokumentacije za ta postopek oddaje javnega naročila izhaja, da je naročnik opredelil vsebino ponudbene dokumentacije v podpoglavju 2.2 Izdelava in oblika ponudbe poglavja 2. Navodilo za izdelavo ponudbe. Naročnik je določil, da mora ponudba vsebovati naslednje dokumente:

- Ponudba – Obrazec št. 1
- Pravni akt o skupni izvedbi naročila (v primeru skupne ponudbe)
- Podizvajalska pogodba (v primeru ponudbe s podizvajalci)
- Izjava ponudnika
- Izjava podizvajalca (v primeru ponudbe s podizvajalci)
- Referenčna lista – Obrazec št. 2
- Potrdilo – reference – Obrazec št 2/1
- Potrdilo – kadri – Obrazec št. 3
- Kopija veljavne zavarovalne pogodbe ali police
- Menična izjava in bianko menica – resnost ponudbe
- Predračun v tiskani obliki – Obrazec št. 1/1
- Zgoščenka s predračunom

Na vlagateljeve navedbe se smiselno nanašajo pogoji, na podlagi katerih bo naročnik ugotavljal sposobnost ponudnikov in jih je opredelil v poglavju 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti ter razpisni obrazec 5. Izjava ponudnika (omenjeno zgoraj).

Iz podpoglavja 3.4.2 Kadrovska struktura poglavja 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti izhaja, da je naročnik kot edini pogoj določil, da mora ponudnik zagotoviti odgovornega vodjo gradbenih del, ki izpolnjuje pogoje po 77. členu ZGO-1, ki mora izkazati, da je v obdobju od leta 2009 do oddaje ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri izvedbi gradbeno-vzdrževalnih (sanacijskih) del ali šamotersko-vzdrževalnih (sanacijskih) del v termo-energetskih objektih za proizvodnjo električne in toplotne energije s kotli. Za imenovanega odgovornega vodjo del so ponudniki morali predložiti kopijo M1-1/M-2 obrazca, ter v primeru spremembe še kopijo M-3 obrazca, potrdilo o vpisu v imenik IZS ali potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ter potrdilo – Kadri – Obrazec št. 3. Drugih pogojev glede sposobnosti, ki bi se nanašali na kadre (število ali usposobljenost delavcev za izvedbo javnega naročila), naročnik v poglavju 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti ni določil.

Obrazec 5. Izjava ponudnika je obrazec, ki so ga ponudniki (ustrezno izpolnjenega) morali priložiti ponudbi. Po vsebini gre za izjavo ponudnika pod »materialno in kazensko odgovornostjo«, da razpolaga z zadostnimi zmogljivostmi za izvedbo del v razpisanih rokih (15. točka izjave), da razpolaga z zadostnimi strokovno usposobljenimi kadri za kvalitetno izvedbo javnega naročila (17. točka) ter da izpolnjuje pogoje, navedene v poglavju 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe. Naročnik v obrazcu ali v poglavju 2. Navodilo za izdelavo ponudbe ni zahteval predložitve kakršnihkoli drugih dokumentov k izjavi.

V poglavju 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe je naročnik opredelil popis možnih vzdrževalnih del, zahteve glede strokovne usposobljenosti delavcev, delovnih izkušenj, opremljenosti z delovnimi orodji in izvajanja vzdrževalnih del. V podpoglavju 7.1 Opis gradbenih del je naročnik opredelil predvidene delovne čase izvajanja del ter predviden potek remontov. Naročnik je navedel še, da predvideva prisotnost 8 delavcev vsak delavnik, v primeru remonta minimalno 15 delavcev, v primeru okvare pa neprekinjeno do odstranitve posledic okvare. V isti točki je naročnik opredelil, da morajo ponudniki zagotoviti 5 VKV zidarjev – šamoterjev s 5-letnimi delovnimi izkušnjami, 7 KV zidarjev – šamoterjev z 1-letnimi delovnimi izkušnjami ter 15 PK zidarjev s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. V nadaljevanju je tudi opis dela ter zahteve glede usposobljenosti za posamezne kadre – vodjo del, VKV industrijskega zidarja – šamoterja ter KV industrijskega zidarja – šamoterja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v poglavju 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe ni določil, da bi morali ponudniki z navedenimi kadri razpolagati že ob oddaji ponudbe, niti da bi glede teh kadrov morali predložiti svoji ponudbi kakršnekoli podatke oziroma dokazila.

Obrazec št. 3 – Potrdilo – Kadri, ki ga je naročnik opredelil kot sestavni del ponudbo v poglavju 2. Navodilo za izdelavo ponudbe, je po svoji vsebini referenčno potrdilo referenčnega naročnika o tem, da je odgovorni vodja gradbenih del pri referenčnem naročniku opravljal ali funkcijo odgovornega vodje gradbenih del pri gradbeno-vzdrževalnih (sanacijskih) ali šamotersko-vzdrževalnih (termo-izolacijskih) delih v termo-energetskem objektu z določeno vhodno toplotno močjo posameznega kotla. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeni obrazec nanaša zgolj na odgovornega vodjo gradbenih del, ne pa tudi na druge kadre iz poglavja 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik določil, da ponudniki izkažejo ustrezno kadrovsko usposobljenost za izvedbo javnega naročila glede števila delavcev, ki so bili opredeljeni v poglavju 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe, že s predložitvijo podpisane izjave na obrazcu 5. Izjava ponudnika. Specifične pogoje in predložitev dokazil je naročnik določil v poglavju 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti le za odgovornega vodjo gradbenih del.

Izbrani ponudnik je svoji Ponudbi št. 21-13/2014 z dne 5. 11. 2014 priložil ustrezno podpisano in žigosano izjavo na obrazcu 5. Izjava ponudnika, s katero je izjavil, da razpolaga z zadostnimi zmogljivostmi za izvedbo del v razpisanih rokih, da razpolaga z zadostnimi strokovno usposobljenimi kadri za kvalitetno izvedbo javnega naročila ter da izpolnjuje pogoje, navedene v poglavju 7. Tehnične zahteve in obdobje izvedbe. S tem je izbrani ponudnik izpolnil vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na ugotavljanje kadrovske sposobnosti glede zagotavljanja zadostnega števila ustrezno kvalificiranih delavcev za izvedbo javnega naročila. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da v tem pogledu v določbah ZJNVETPS ni podlage za to, da bi se ponudba izbranega ponudnika štela za nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS in torej navedbam vlagatelja v tem pogledu ni mogla slediti.

Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo sicer navedel, da je iz javno dosegljivih evidenc razvidno, da izbrani ponudnik od leta 2011 do leta 2013 nima zaposlenih dovolj delavcev (minimalno 15 ter 5 VKV zidarjev – šamoterjev in 7 KV zidarjev – šamoterjev) ter da bi posledično izbrani ponudnik moral imenovati podizvajalca za šamoterska dela (kar je po zatrjevanju vlagatelja »praviloma« delal tudi v preteklosti, saj naj bi bil specializiran za nizke in visoke gradnje) in s tem naročniku zagotoviti zahtevano število ljudi. Izbrani ponudnik je navedel, da bo pogoj glede zagotavljanja najmanjšega števila 15 delavcev izpolnil, če bo z njim sklenjena pogodba, ter da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil pogoja, da mora izbrani ponudnik imeti zaposlenih 15 delavcev že ob oddaji ponudbe. Tudi naročnik je v sklepu o zahtevku za revizijo potrdil, da od ponudnikov ni zahteval navedbe seznama ali števila zaposlenih delavcev, podizvajalske pogodbe niti kakršnihkoli drugih dokazil o zagotovitvi preostalih delavcev.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je – kot je že bilo navedeno – izbrani ponudnik v svoji ponudbi izkazal svojo kadrovsko sposobnost na način, kot je to naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji. Evidentno je tudi, da vlagatelj zgolj z navedbami glede števila zaposlenih v letih od 2011 do 2013 ne more izkazovati števila zaposlenih pri izbranem ponudniku v letu 2014, ko se je vodil ta postopek oddaje javnega naročila. Glede trditev, da je izbrani ponudnik specializiran za visoko- in nizkogradnje, vlagatelj ni predložil (niti predlagal) nobenih dokazov, pri čemer pa je izbrani ponudnik navedel, da vlagateljeve navedbe glede specializacije ne držijo, saj ima registrirano dejavnost 43.390 – Druga zaključna gradbena dela. Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik pri izvedbi gradbenih del za šamoterska dela praviloma najema podizvajalce (pri tem se je skliceval na reference »ostalih ponudnikov«, in sicer »TEŠ 2011« ter »TEŠ 2013«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na to, ali je je izbrani ponudnik v preteklosti »praviloma« oddajal gradbena dela v podizvajanje ali jih »praviloma« oddaja še danes, je izbrani ponudnik v tem postopku oddaje javnega naročila glede števila zahtevanih delavcev s predložitvijo izjave na obrazcu 5. Izjava ponudnika izpolnil naročnikove pogoje glede izkazovanja kadrovske sposobnosti. V tem pogledu naročniku torej ni moč očitati nepravilnosti pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, tudi če bi se navedbe vlagatelja izkazale kot resnične.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še navedbe vlagatelja o tem, da s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja gradbenih del ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji postavljenih pogojev glede kadrovske sposobnosti. Kot je že bilo navedeno, je naročnik v poglavju 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik zagotoviti odgovornega vodjo gradbenih del, ki izpolnjuje pogoje po 77. členu ZGO-1, ki mora izkazati, da je v obdobju od leta 2009 do oddaje ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri izvedbi gradbeno-vzdrževalnih (sanacijskih) del ali šamotersko-vzdrževalnih (sanacijskih) del v termo-energetskih objektih za proizvodnjo električne in toplotne energije s kotli. Za imenovanega odgovornega vodjo del so ponudniki morali predložiti kopijo M1-1/M-2 obrazca, ter v primeru spremembe še kopijo M-3 obrazca, potrdilo o vpisu v imenik IZS ali potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ter potrdilo – Kadri – Obrazec št. 3. Vlagatelj je v svojem zahtevku izpostavljal nepravilnosti glede potrdil o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih je predložil izbrani ponudnik svoji ponudbi, ter o tem, da imenovani odgovorni vodja del pri IZS ni vpisan v imenik pooblaščenih odgovornih vodij del.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi glede imenovanega odgovornega vodje del predložil kopijo dokumenta v srbskem jeziku z naslovom Uverenje o položenem stručnom ispitu (v nadaljevanju: potrdilo z dne 22. 11. 1979), ki ga je na podlagi 25. člena Pravilnika o programu i načinu polaganja stručnog ispita za radnike u organizacijama udruženog rada koji rade na poslovima izgradnje investicionih objekata (Službeni glasnik SR Srbije, številka 1/78) izdala Socialistična Republika Srbija, Republički sekretariat za privredu dne 22. 11. 1979 in s katerim je potrdila, da je imenovani odgovorni vodja del, zaposlen pri »Vatrostalna« Zenica OOUR »Beograd«, dne 22. 11. 1979 opravil strokovni izpit za gradbenega tehnika. Glede navedenega potrdila je vlagatelj trdil, da je bilo pridobljeno v okviru podjetju »Vatrostalna Zenica«, kar pa že na prvi pogled ne drži, saj je iz same vsebino potrdila razvidno, da je imenovani odgovorni vodja del bil v času opravljanja strokovnega izpita tam zgolj zaposlen, izpit pa je opravljal pri Republiškem sekretariatu za gospodarstvo (Republički sekretarijat za privredu) Socialistične Republike Srbije (del nekdanje SFRJ). Vlagatelj je v povezavi s tem trdil, da potrdilo z dne 22. 11. 1979 ne predstavlja potrdila o izpitu oziroma druge javne listine o opravljenem izpitu iz 59. člena Pravilnika.

59. člen Pravilnika določa, da se šteje, da ima posameznik z osnovnim izpitom pri ZAPS oziroma osnovnim izpitom pri IZS (na podlagi prvega odstavka 133. člena ZGO-1 ustrezni strokovni izpit za odgovorno vodenje del ali odgovorno vodenje posameznih del v smislu 77. člena ZGO-1) izenačen preizkus znanja, če se na njegovo ime in priimek glasi potrdilo o izpitu, ki je bil opravljen po dosedanjih predpisih, ali potrdilo o izpitu oziroma druga javna listina o opravljenem izpitu, ki je bila izdana na območju SFRJ do 25. junija 1991. Enako določa ZGO-1 v 231. členu, ki določa pogoj za priznanje diplom in drugih javnih listin o strokovni usposobljenosti. Prvi odstavek 231. člena ZGO-1 določa, da so diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.

Potrdilo z dne 22. 11. 1979 torej po svoji vsebini ni bilo pridobljeno v okviru podjetja »Vatrostalna Zenica«, prav tako je iz vsebine potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za gradbenega tehnika razvidno, da se glasi na ime in priimek s strani izbranega ponudnika imenovanega odgovornega vodje del, ter da je bilo pridobljeno na območju nekdanje SFRJ dne 22. 11. 1979, torej pred 25. junijem 1991. Iz vsebine potrdila izhaja tudi, da je bilo izdano s strani republiških organov Socialistične Republike Srbije. Gre torej za potrdilo o izpitu oziroma drugo javno listino o opravljenem izpitu, ki je bilo izdano na območju SFRJ do 25. junija 1991. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal nobenih razlogov, zakaj pri potrdilu z dne 22. 11. 1979 ne bi šlo za potrdilo o izpitu, glede katerega se na podlagi 59. člena Pravilnika in prvega odstavka 231. člena ZGO-1 šteje, da ima s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del opravljen osnovni izpit pri IZS za odgovorno vodenje del. Ni torej mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik imenoval odgovornega vodjo del, ki nima opravljenega ustreznega osnovnega strokovnega izpita pri IZS. ZGO-1 in Pravilnik tudi ne postavljata zahteve za nostrifikacijo takšnega izpita, saj se na podlagi prvega odstavka 59. člena Pravilnika šteje, da je opravljeni strokovni izpit izenačen z ustreznim osnovnim izpitom pri IZS. Potrdilo o opravljenem izpitu in opredelitev o vrsti opravljenega izpita, za katero potrdilo velja, izda IZS (pristojna poklicna zbornica) na podlagi drugega odstavka 59. člena Pravilnika na zahtevo posameznika, na katerega se glasi potrdilo, pridobitev takšnega potrdila pa ni postavljena kot pogoj za veljavno opravljanje funkcije odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del, prav tako naročnik predložitev tega potrdila ni postavil kot pogoj za priznanje kadrovske sposobnosti. Ker je torej Državna revizijska komisija ugotovila, da je potrebno kot dokazilo o opravljenem ustreznem strokovnem izpitu (iz 77. člena ZGO-1) za imenovanega odgovornega vodjo del šteti že potrdilo z dne 22. 11. 1979, vprašanja veljavnosti oziroma ustreznosti drugih v ponudbi predložnih potrdil o opravljenih strokovnih izpitih imenovanega odgovornega vodje del (iz leta 1999) ni obravnavala.

Vlagatelj je uveljavljal tudi, da s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del ni vpisan v imenik IZS kot pooblaščeni odgovorni vodja del.

77. člen ZGO-1 določa pogoje, ki jih mora pri graditvi objektov izpolnjevati odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del. V prvem odstavku določa, da je odgovorni vodja del lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah. Drugi odstavek določa, da je ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik. Tretji odstavek določa, da je odgovorni vodja posameznih del lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, lahko pa tudi oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

ZGO-1 v 230. členu določa, da se šteje, da osebe, ki so z dnem uveljavitve ZGO-1 vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev v skladu z določbami prej veljavnega Zakona o graditvi objektov in imajo opravljen strokovni izpit po sedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika nad vsemi vrstami gradenj. Drugi odstavek istega člena določa, da lahko ne glede na določbe prvega odstavka 230. člena ZGO-1 tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. novembra 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah.

Iz naročnikove razpisne dokumentacije ni razvidno, ali bo s strani ponudnikov imenovanega odgovornega vodjo del imenoval za odgovornega vodjo posameznih del, odgovornega vodjo del na manj zahtevnih ali za odgovornega vodjo del na zahtevni objektih. V primeru, da bo naročnik imenovanega odgovornega vodjo del imenoval za odgovornega vodjo posameznih del, so pogoji zanj določeni v tretjem odstavku 77. člena ZGO-1, oziroma, če ga bo imenoval kot odgovornega vodjo del na manj zahtevnih objektih, so pogoji zanj določeni v prvem odstavku 77. člena ZGO-1. V obeh primerih v ZGO-1 ni postavljenega pogoja po vpisu v imenik pri pristojni zbornici (IZS). Prav tako je naročnik v poglavju 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti kot dokazilo, na podlagi katerega bo priznal ustrezno kadrovsko sposobnost, določil alternativno ali potrdilo o vpisu v imenik IZS ali potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu (kar je izbrani ponudnik predložil), kar pomeni, da je izbrani ponudnik tudi v tem pogledu izkazal izpolnjevanje naročnikovih pogojev glede kadrovske sposobnosti.

Če pa bi bil imenovani odgovorni vodja del imenovan kot odgovorni vodja del za zahtevna dela, bi v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1 res moral biti vpisan v imenik pri pristojni zbornici (IZS). Vendar je potrebno razumeti drugi odstavek 77. člena ZGO-1 v povezavi z 230. členom ZGO-1, ki določa domneve glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije odgovornega vodje del v tistih primerih, ko so posamezniki izpolnjevali pogoje že v času pred uveljavitvijo sedanje ureditve v ZGO-1. Drugi odstavek 230. člena, ki postavlja domnevo glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije odgovornega vodje del pri zahtevnih gradnjah, ne določa pogoja po vpisu v imenik pristojne zbornice IZS, kar pomeni, da je lahko odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah tudi tehnik, ki ni vpisan v imenik IZS, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega člena ZGO-1. Glede pogojev, ki so navedeni v drugem odstavku 230. člena ZGO-1, je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo problematiziral zgolj pogoj glede strokovnega izpita. Pogoj glede strokovnega izpita se v drugem odstavku 230. člena ZGO-1 glasi, da mora biti opravljen pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84). S strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del je strokovni izpit kot gradbeni tehnik opravil leta 1979 (torej celo pred objavo navedenega zakona), kar je izkazal s predložitvijo potrdila z dne 22. 11. 1979. Vlagatelj ni zatrjeval, da imenovani odgovorni vodja del ne izpolnjuje ostalih pogojev iz drugega odstavka 230. člena ZGO-1, torej zgolj na podlagi navedb, da imenovani odgovorni vodja del ni vpisan v imenik pri IZS, ni mogoče sklepati, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje funkcije odgovornega vodje del pri zahtevnih gradnjah po določbah 77. člena ZGO-1.

Vlagatelj je navajal tudi, da izbrani ponudnik za imenovanega odgovornega vodjo del ni predložil dokazila o dovoljenju ali članstvu v posamezni organizaciji v državi, kjer je imenovani odgovorni vodja del izpit opravil, prav tako ni predložil izjave, da bo do podpisa pogodbe pridobil priznanje poklicne kvalifikacije po določilih ZGO-1, pri čemer se je vlagatelj skliceval na mnenje Ministrstva za finance, direktorata za javno naročanje, št. 007-509/2014/3 z dne 10. 7. 2014 (v nadaljevanju: mnenje). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji zahtev po predložitvi navedenih dokazil kot pogoj za priznanje kadrovske sposobnosti ni določil. Prav tako je iz samega mnenja razvidno, da se ne nanaša na podobno dejansko stanje kot v tej zadevi, saj se nanaša na situacijo, ko je kot odgovorni vodja del imenovan državljan tuje države ali oseba, ki je strokovni izpit opravila po 25. 6. 1991 v tujini oziroma izven območja bivše SFRJ. V tem primeru pa med naročnikom, izbranim ponudnikom in vlagateljem ni sporno, da je s strani izbranega ponudnika imenovani odgovorni vodja del državljan Republike Slovenije, prav tako je predložil potrdilo o izpitu, ki se v skladu z ZGO-1 in Pravilnikom šteje kot enakovreden ustreznemu strokovnemu izpitu, opravljenem pri pristojni zbornici v Republiki Sloveniji.

V svoji opredelitvi z dne 22. 12. 2014 je vlagatelj sicer navajal tudi druge razloge za neustreznost potrdila z dne 22. 11. 1979 (potrdilo ni bilo priloženo v originalu, ni bilo prevedeno v slovenski jezik, dvom v verodostojnost in avtentičnost potrdila, vprašanje zaposlitve imenovanega odgovornega vodje del pri izbranem ponudniku,…), vendar gre v tem primeru za nova dejstva, glede katerih pa vlagatelj v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, zato jih Državna revizijska komisija ni smela obravnavati.

Državna revizijska komisija tako na podlagi vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ter vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni mogla slediti navedbam vlagatelja, da izbrani ponudnik z imenovanjem odgovornega vodje del in predložitvijo potrdila o strokovnem izpitu z dne 22. 11. 1979 ni izkazal izpolnjevanja naročnikovih pogojev glede kadrovske sposobnosti in tako ni moč očitati naročniku, da je javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba ni popolna. Državna revizijska komisija posledično ni obravnavala navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo drugouvrščenega ponudnika, saj je na tej točki revizijskih navedb ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov ne more več vplivati na drugačno odločitev v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 4. 12. 2014, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tretje točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 15. 1. 2015

Predsednica senata:




Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Milan Vajda, Komenskega 38, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Matija Rožič, Gregorčičeva 1, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran