018-291/2014 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za izvedbo obrtniških in instalacijskih del za zamenjavo 24 plinskih peči na Domnovi ulici 18 in 20 v Mariboru« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Ecop Agent d.o.o., Hotemaže 106, Preddvor, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Jamnik d.o.o., Stegne 27, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.01.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za izvedbo obrtniških in instalacijskih del za zamenjavo 24 plinskih peči na Domnovi ulici 18 in 20 v Mariboru«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2010-222/2014, z dne 03.11.2014.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 2.488,51 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 01.09.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave NMV 3367/2014. Naročnik je dne 03.11.2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi INDUSING d.o.o., Partizanska cesta 3-5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je bila najugodnejša ponudba nepopolna, zato je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 13.11.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca, ki je izdan za osebo M.M. in delodajalca Inštalacije Mom d.o.o. Naveden dokument ne ustreza zahtevi naročnika, saj izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel podizvajalcev. Iz enakega razloga tudi ne ustreza zahtevi po dokazilu o usposobljenosti podjetja, saj ni izdan za izbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik kot odgovornega vodjo del imenoval osebo D.B. Ker navedena oseba ni zaposlena pri izbranemu ponudniku, izbrani ponudnik pa je ni navedel kot svojega podizvajalca, je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker ni ustrezno izpolnil popisa del. Pri vseh postavkah popisa del namreč znašajo cene 0,00 EUR, naveden je le končni znesek ponudbe. Ker izbrani ponudnik ni upošteval zahteve naročnika, v skladu s katero morajo biti izpolnjeni vsi obrazci, je njegova ponudba nepopolna tudi iz tega razloga.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 19.11.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, po pooblaščencu - Odvetniški pisarni Cek d.o.o., Pristaniška ulica 12, Koper, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik zahteval potrdilo o usposobljenosti varilca, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Predložil je Certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca M.M., z veljavnostjo od 24.01.2014 do 24.01.2016. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da je v certifikatu kot delodajalec navedena družba Instalacije Mom d.o.o. Vendar pa je certifikat vezan izključno na osebo M.M. in ne na delodajalca, izbrani ponudnik pa je s to osebo (že pred potekom roka za oddajo ponudb) podpisal tudi ustrezno pogodbo o delu, s katero se je ta zavezala, da bo zanj opravila posel predelave in priklopa plinske instalacije. Tudi sicer je bilo potrebno v Obrazec 1 vpisati le število zaposlenih oziroma pogodbenih delavcev, to pa je izbrani ponudnik tudi storil. Izbrani ponudnik prilaga pogodbo o delu, ki jo je sklenil z osebo M.M. Izbrani ponudnik še navaja, da je še pred oddajo ponudbe, in sicer dne 16.09.2014, z nominiranim odgovornim vodjo del sklenil ustrezno pogodbo o delu, ki jo tudi prilaga. Naročnik pa tudi sicer ni zahteval, da bi moral biti odgovorni vodja del lasten kader ponudnika. Izbrani ponudnik tudi navaja, da je v popisu del izpolnil vse podatke glede materiala in dela ter njune količine, neizpolnjena je ostala le rubrika »cena na enoto«. Ker pa je morala biti cena oblikovana v skladu s klavzulo »ključ v roke« in ker morajo biti cene fiksne do dokončanja del, je v obravnavanem primeru relevantna le končna pogodbena cena. Četudi bi izbrani ponudnik navedel vse cene na enoto, končna vrednost ne bi bila spremenjena, odločitev naročnika pa bi ostala enaka. Izbrani ponudnik zahteva tudi povračilo stroškov za sestavo predmetne vloge.

Naročnik je dne 10.12.2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zavrača vse vlagateljeve očitke in navaja enake razloge, kot jih je navedel izbrani ponudnik. V izogib ponavljanju jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno.

Naročnik je z vlogo, z dne 12.12.2014, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 16.12.2014, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 17.12.2014). Navaja, da je izbrani ponudnik kršil razpisne pogoje glede navedbe podizvajalcev. Osebi M.M. in D.B. pri izbranemu ponudniku nista v delovnem razmerju, zato sta lahko le njegova podizvajalca. Ker gre pri navedenih osebah za podizvajalca, bi moral izbrani ponudnik v ponudbi predložiti tudi vse izpolnjene obrazce, ki se nanašajo na podizvajalce. Poleg tega je naročnik zahteval dve različni potrdili, in sicer potrdilo/certifikat za podjetje, ki potrjuje, da ima podjetje na razpolago ustrezne prostore ter opremo za določen tip varjenja - atest postopka in potrdilo/certifikat za osebo, ki izvaja varjenje - atest varilca. Vlagatelj poudarja, da so Tehnične zahteve SODO ZP Plinarne Maribor d.o.o. predpis, ki je sprejet na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014) oziroma Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče-Slivnica, Mestne občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače – Fram, Občine Ruše, Občine Selnice ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 97/2008) ter Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Maribor, Občine Hoče-Slivnica, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Ruše, Občine Selnice ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 100/2008). Gre za prisilne predpise, ki jih je potrebno upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik, kljub domnevni sklenitvi pogodbe z osebo M.M., ni izpolnjeval tehničnih in kadrovskih zahtev. Certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca je osebni certifikat, ni pa to certifikat za podjetje - torej za družbo Inštalacije Mom d.o.o., in še manj certifikat (atest postopka) za izbranega ponudnika. Tudi sicer bi moral naročnik še pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, v kakšnem pravnem odnosu je izbrani ponudnik z osebo M.M. Ker tega ni storil pravočasno, navedene napake ne more sanirati šele tekom predrevizijskega postopka. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na popis del. Navaja, da zahteva po navedbi cen v posameznih postavkah ne more biti sama sebi namen. Predvideva jo že Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer v petem odstavku 4. člena, še zlasti v primeru, kadar ponudnik nastopi s podizvajalci. Cene na enoto so relevanten podatek tako za ponudnike, kot za naročnika, saj se na njihovi podlagi ugotavlja tudi, ali gre za neobičajno nizko ponudbo. Poleg tega klavzula »ključ v roke« ne pomenu nujno, da se končna cena ne more spremeniti, saj navedena klavzula ne izključuje pravice izvajalca, da zahteva spremembo cene zaradi spremenjenih okoliščin. Pri presoji, ali naj na zahtevano spremembo cene pristane ali ne, zlasti pri presoji, v kakšnem obsegu naj se ugodi takšni zahtevi, pa naročnik potrebuje podatek o cenah po posameznih postavkah. Tudi sicer se naročnik ne more postaviti na stališče, da z določenimi razpisnimi zahtevami ni mislil resno, saj na ta način krši vlagateljeve ustavne pravice do pravne varnosti in predvidljivosti oziroma do enakega varstva pravic.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Kot navaja vlagatelj, je izbrani ponudnik predložil certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca, ki je izdan na osebo M.M., ter kot odgovornega vodjo del imenoval osebo D.B. Ker nobena izmed njiju ni navedena kot podizvajalec, je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Ponudba izbranega ponudnika je nepopolna tudi iz razloga, ker certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca ni izdan na ime izbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločana tudi zato, ker ni ustrezno izpolnil popisa del.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na popis del. Naročnik je v VII. točki razpisne dokumentacije (Vsebina ponudbene dokumentacije) opozoril ponudnike, »da mora ponudbena dokumentacija vsebovati ustrezno izpolnjene obrazce in druge listine, zahtevane v razpisni dokumentaciji«. V nadaljevanju je naštel vse obrazce (14 obrazcev), ki so jih morali ponudniki izpolniti z zahtevanimi podatki, in med njimi tudi Obrazec 8/1 - Popis del. Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Obrazec 8/1 (Popis del), v katerega je vpisal enote in količine, ponudniki pa so ga morali izpolniti še s cenami na enoto, s cenami za zahtevane količine ter s skupno ceno.

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem (kar potrjuje tudi ponudba izbranega ponudnika), da izbrani ponudnik popisa del ni izpolnil s cenami na enoto ter s skupnimi cenami za zahtevane količine, pač pa je v popis del vpisal le skupno ceno (brez DDV) ter da je enako skupno ceno vpisal tudi v Obrazec 8 (Ponudba) in v Vzorec pogodbe (Obrazec 12). Pač pa se naročnik in vlagatelj ne strinjata v tem, ali je iz navedenega razloga ponudba izbranega ponudnika popolna. Naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da je iz razloga, ker mora biti cena oblikovana v skladu s klavzulo »ključ v roke« (kar pomeni, da morajo biti cene fiksne do dokončanja del), v obravnavanem primeru relevantna le končna pogodbena cena. Četudi bi izbrani ponudnik navedel vse cene na enoto, končna vrednost ne bi bila spremenjena, odločitev naročnika pa bi ostala enaka. Nasprotno, vlagatelj se s takšnim stališčem ne strinja in zatrjuje, da izbrani ponudnik ni upošteval zahteve naročnika, v skladu s katero morajo biti izpolnjeni vsi obrazci. Poleg tega navaja, da vpis cen po posameznih postavkah predvideva že ZJN-2 ter zatrjuje, da so cene na enoto relevanten podatek, saj se na njihovi podlagi ugotavlja, ali gre za neobičajno nizko ponudbo. Klavzula »ključ v roke« pa tudi ne pomeni nujno, da se končna cena ne more spremeniti, saj lahko izvajalec zahteva spremembo cene zaradi spremenjenih okoliščin - za presojo takšne zahteve pa so nujni tudi podatki o cenah po posameznih postavkah.

Predmet obravnavanega javnega naročila predstavlja gradnjo, oziroma izvedbo obrtniških in instalacijskih del za zamenjavo 24 plinskih peči. Naročnik je vse zahteve, ki se nanašajo na razpisano gradnjo predstavil v Obrazcu 8/1 (Popis del) in v Obrazcu 8/2 (Tloris etaž).

V skladu s točko 11 (Ponudbena cena) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe morajo ponudniki »ponudbeno ceno oblikovati pa sistemu »ključ v roke«, cena pa mora biti fiksna za čas trajanja pogodbe«. Iz 3. člena Vzorca pogodbe (Obrazec 12) med drugim izhaja, »da bo izvajalec pogodbena dela izvedel po sistemu »ključ v roke«, kar pomeni, da bo pod pogoji iz te pogodbe opravil vsa potrebna dela, s katerimi bo zagotovil, da bo ob izteku pogodbenega roka in za nespremenjeno skupno pogodbeno ceno naročniku izročil v celotnem obsegu vgrajene plinske peči po predmetu te pogodbe« ter da »pogodbena cena vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del«. V 6. členu Vzorca pogodbe je (med drugim) navedeno, da bo naročnik »opravljena dela plačeval na osnovi začasnih mesečnih situacij, ki jih bo dokončno potrdil ali zavrnil v roku 10 delovnih dni od prejema« ter da bo »nesporni del začasne situacije poravnal v roku 30 dni od prejema situacije, o spornem delu pa bo sprejel dokončno odločitev do naslednje situacije«.

Stranki se lahko z gradbeno pogodbo dogovorita bodisi za ceno v skupnem znesku za celoten objekt ali od merske enote pogodbenih del. Določitev cene v gradbeni pogodbi zato pomeni dogovor o obsegu del, ki so zajeta v pogodbeno ceno. V obravnavanem primeru je naročnik, kot izhaja iz zgoraj citiranih navodil, ceno določil s klavzulo »ključ v roke«. »Če vsebuje gradbena pogodba določilo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta« (prvi odstavek 659. člena Obligacijskega zakonika - Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ). »V tem primeru vsebuje dogovorjena cena vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo.« (prvi odstavek 34. Posebnih gradbenih uzancah - Uradni list SFRJ, št. 18/77; v nadaljevanju PGU in drugi odstavek 659. člena OZ).

Riziko, ki ga prevzame izvajalec v primeru, kadar je cena določena na takšen način, torej obsega tako napačno predvidevanje potrebnih količin in vrst del, kot tudi vrednost tistih količin in vrst del, ki jih v času sklenitve ni mogel predvideti (ne glede na to, ali jih je v kalkulaciji ponudbene cene tudi upošteval). Skrajna meja tveganja, da pogodbena cena ne bo odražala zvišanja stroškov, je omejena do 10 odstotkov pogodbene cene (656. člen OZ in 28. uzanca PGU), oziroma je pri tem potrebno upoštevati v teoriji in sodni praksi izoblikovano stališča, da klavzula »ključ v roke« ne izključuje pravice izvajalca, da zahteva spremembo cene zaradi spremenjenih okoliščin (podobno določilo se nahaja tudi v Posebnih gradbenih uzancah - 34. uzanca PGU). Državna revizijska komisija se zato strinja z vlagateljem, da lahko izvajalec zahteva spremembo cene tudi pri klavzuli »ključ v roke«. Za presojo takšne zahteve pa so potrebni (tudi) podatki o cenah na enoto, ki sestavljajo posamezne postavke popisa del.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je v konkretnem primeru dogovorjeno plačevanje izvršenih del po začasnih mesečnih situacijah, oziroma obračun del po tekočih mesecih. Naročnik zato potrebuje podatke o cenah na enoto zlasti in predvsem iz razloga, ker lahko le na podlagi teh cen (skladno s 6. členom vzorca gradbene pogodbe) mesečno preverja (in plačuje) izvedena dela, oziroma potrjuje (ali zavrača) začasne mesečne situacije.

Naročnik je v obravnavanem primeru kot (edino) merilo za ocenitev ponudb določil najnižjo skupno ponudbeno ceno (točka IV. razpisne dokumentacije - Merilo za izbiro ponudbe), predmetno javno naročilo pa je bilo razpisano kot celota (brez opredelitve sklopov). Ob upoštevanju navedenih dejstev je tako pri presoji ponudb s stališča neobičajno nizke ponudbe (49. člen ZJN-2) sicer relevantna le ponudbena cena kot celota. Kljub temu pa naročnik (tudi) pri presoji neobičajno nizke ponudbe potrebuje podatke o cenah na enoto. Naročnik namreč lahko izloči neobičajno nizko ponudbo na podlagi dodatno zahtevanih podatkov in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni (prvi odstavek 49. člena ZJN-2), ti podatki pa lahko temeljijo zgolj na (že v ponudbi) vpisanih cenah na enoto.

Nenazadnje se je potrebno strinjati z vlagateljem tudi v tem, da je naročnikova zahteva po vpisu cen na enoto in skupnih cen po vnaprej predvidenih količinah jasna in izrecna, kar potrjuje tudi dejstvo, da so jo (razen izbranega ponudnika) pravilno razumeli vsi sodelujoči ponudniki. Vsi preostali ponudniki (naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, vključno s ponudbo izbranega ponudnika, prejel 7 ponudb) so namreč v ponudbo predložili v celoti izpolnjen Obrazec 8/1 (Popis del), oziroma so ta obrazec izpolnili tako s cenami na enoto, kakor tudi s skupnimi cenami za vnaprej predvidene količine, prav tako pa so vanj vpisali tudi skupno ceno. Zato se naročnik ne more (naknadno) postaviti na stališče, da te zahteve ni potrebno upoštevati.

Cene na enoto predstavljajo tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje, oziroma tiste dele ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti (med drugim) v delu, ki se nanaša na cene na enoto, vrednosti postavk in skupno vrednost ponudbe (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Iz navedenih razlogov ugotovljena pomanjkljivost tudi ne more predstavljati napake, ki bi jo bilo mogoče sanirati s pomočjo postopka iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ob opisanemu dejanskemu stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika (izbranega ponudnika) ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ter da je vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, utemeljena. Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb tudi ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov (ki se prav tako nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika) ne more več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, o le-teh ni odločala. Ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi vplivala niti na samo odločitev v tej revizijski zadevi niti na vlagateljev pravni položaj.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 13.11.2014 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za izvedbo obrtniških in instalacijskih del za zamenjavo 24 plinskih peči na Domnovi ulici 18 in 20 v Mariboru«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2010-222/2014, z dne 03.11.2014.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva (1.400,00 EUR za zastopanje v postopku, pavšalni znesek 20,00 EUR za materialne stroške in 1.488,11 EUR za plačilo takse ter DDV). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku nagrado v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.488,11 EUR, vse skupaj v znesku 2.488,51 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva (1.400,00 EUR za sestavo vloge, 20,00 EUR za materialne stroške ter DDV). Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19.01.2015
predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, Maribor
- Odvetniška pisarna Jamnik d.o.o., Stegne 27, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Cek d.o.o., Pristaniška ulica 12, Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran