018-021/2015 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Laboratorijske storitve, sklop 3: Toksoplazma«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 29. 1. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik po sklopih izvaja postopek oddaje javnega naročila za opravljanje laboratorijskih storitev.

Naročnik je 29. 12. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je javno naročilo za 3. sklop (Toksoplazmoza) oddal ponudniku Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ker vlagatelj, ob upoštevanju Splošnega dogovora za leto 2014, ni naveden med laboratoriji, ki so določeni v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 37/2003; v nadaljevanju: pravilnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za 3. sklop z vlogo z dne 13. 1. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3 in povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je pri izdelavi ponudbe upošteval veljavno zakonodajo, ki mu nalaga, da mora imeti za opravljanje raziskav na področju medicinske mikrobiologije dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za zdravje, in vlagatelj to dovoljenje ima. Ob tem opozarja, da je pravilnik, na katerega se sklicuje naročnik, v postopku spremembe, ki naj bi končno odpravila neenakopravni oziroma privilegirani položaj subjektov, ki so navedeni v pravilniku, ter da ministrstvo ne glede na pravilnik izdaja dovoljenja za opravljanje tovrstnih preiskav. Tudi naročnikovo sklicevanje na Splošni dogovor za leto 2014 v javnem naročilu, katerega storitve se bodo izvajale v letu 2015 in 2016, je po vlagateljevem mnenju nedopustno in pomeni neupravičeno omejevanje konkurence. Vlagatelj opozarja še na eno kršitev naročnika, ki je v tem, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje pravnega pouka.

Naročnik je 21. 1. 2015 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je predmetno javno naročilo oddal na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki ureja oddajanje storitev iz Seznama B. Ker se kršitve, ki jih vlagatelj očita naročniku, nanašajo na pravila, ki jih naročnik v primeru oddaje storitev iz Seznama B ni dolžan upoštevati in ga tako ne zavezujejo, po naročnikovem mnenju vlagatelj ne izkazuje naročnikovega ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja.

Naročnik je 23. 1. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni podal pravnega pouka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, na kakšen način naj bi odsotnost pravnega pouka vplivala na njegov pravni položaj. Kljub odsotnosti pravnega pouka v odločitvi o oddaji naročila je namreč vlagatelj v postopku pravočasno vložil zahtevek za revizijo, o katerem bo v tem revizijskem postopku odločeno v obsegu, ki ga zagotavlja ZPVPJN.

V skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN je pravno varstvo za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. Slednji (tj. ZJN-2) v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev iz Seznama storitev B, omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2), lahko pa tudi objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Iz določbe 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Medtem ko za storitve iz Seznama storitev A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev iz Seznama storitev B zgolj omejen del zakonskih določb.

Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004, po kateri so storitve iz seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Vendar tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive. Zato so te storitve v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da gre pri laboratorijskih storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, za storitve zdravstva in socialnega skrbstva, ki so na Seznamu storitev B uvrščene v št. kategorije 25 (CPV 85145000 – Storitve medicinskih laboratorijev). Ugotovljeno pomeni, da je uporaba ZJN-2 omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, in pravila za objavo obvestila o oddajo naročila.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da se kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanašajo na kršitve določb, ki določajo tehnične specifikacije ali pravila za objavo obvestil o oddaji naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval kršitve, ki se nanašajo na domnevno sporno ugotovitev naročnika o nepopolnosti njegove ponudbe glede na zahtevane pogoje za izvedbo javnega naročila. Te kršitve se nanašajo na določbe ZJN-2, ki se v skladu z določbami 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne more zagotoviti.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 29. 1. 2015

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran