018-275/2014 Delavsko prosvetno društvo Svoboda Žiri

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva za nabavo »opreme za digitalno kinematografsko reprodukcijo« (v nadaljevanju: javno naročilo) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Elex elektronika, Miran Starman, s. p., Goričane 12A, Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p. , d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Delavsko prosvetno društvo Svoboda Žiri, Trg svobode 6, Žiri (v nadaljevanju: naročnik), 16. 1. 2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 obvestil sodelujoča ponudnika, ki sta se s svojima ponudbama odzvala na objavo na portalu javnih naročil, št. objave NMV3365/2014 z dne 1. 9. 2014, da je izbral ponudbo ponudnika TSE, d. o. o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 9. 2014 zahteval vpogled v dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 2. 10. 2014 in o njem vodil zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 10. 2014 in predlagal dovolitev vpogleda v dokumentacijo in dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo ter razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
– mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo,
– ponudba izbranega ponudnika ni popolna, saj je neprimerna (ni razvidno, katero opremo je izbrani ponudnik ponudil, ponujena oprema ne izpolnjuje zahteve po kontrastnem razmerju in kapaciteti spominskega prostora),
– izbrani ponudnik je spreminjal ponujeno opremo,
– bi imel izbrani ponudnik v primeru ponudbe primerne opreme dražjo ponudbo,
– izbrani ponudnik ni predložil vseh katalogov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 10. 2014 izjasnil o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj vlagateljevi očitki niso utemeljeni.

Naročnik je s sklepom z dne 23. 10. 2014 zavrgel zahtevek za revizijo. Vlagatelj je zoper ta sklep vložil pritožbo z dne 30. 10. 2014, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-264/2014-3 z dne 14. 11. 2014 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročnika napotila, da ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk vsebinsko odloči o zahtevku za revizijo, odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pa je pridržala za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 20. 11. 2014 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelj niti ni navedel, kakšna škoda bi mu nastala zaradi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, sicer pa so njegove navedbe neutemeljene, saj vlagatelj v smislu vložitve tega zahtevka za revizijo glede na njegove lastne navedbe ni bil prikrajšan, saj je imel na voljo vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in bi ob lastnem pregledu lahko sam ugotovil, ali je bila ta formalno nepopolna,
- vlagatelj tudi ni navedel nobenih konkretnih kršitev, s katerimi bi se lahko seznanil s samim vpogledom v ponudbo,
- bi z razkritjem katalogov in tehnične dokumentacije razkril poslovno skrivnost izbranega ponudnika, sicer pa mu tudi ob drugačnem tolmačenju ni mogla nastati škoda, ker se je z vsemi gradivi lahko v celoti seznanil,
- določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) glede na šesti odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pred oddajo javnega naročila ne veljajo,
- je vlagatelj sam navedel, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja izjava proizvajalca o kontrastnem razmerju, zato so njegovi očitki povsem nerazumljivi, v točki C zahtevka za revizijo pa je navedel, katerih katalogov naj ne bi bilo v ponudbi, iz česar izhaja, da je vlagatelj seznanjen z naročnikovo dokumentacijo,
- ni prišlo do spremembe ponudbe, saj je izbrani ponudnik ves čas ponujal isti digitalni kino projektor (Barco DP2K-10S), oznaka Barco DP2K-10Sx pa je komercialna oznaka za kombinacijo projektorja in ponujenega strežnika,
- je vlagateljev očitek neutemeljen tudi upoštevaje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-376/2013, saj gre za podajo alternative naročniku, ki lahko izbere katerokoli od opreme,
- je izpolnjena zahteva za kontrastno razmerje in je izbrani ponudnik lahko predložil izjavo proizvajalca,
- je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki zagotavlja 2 TB integriranega spominskega prostora,
- proizvajalčeve izjave, ki jih je predložil izbrani ponudnik, so zaupne narave in njihove vsebine ni dopustno razkriti,
- so brezpredmetne vlagateljeve navedbe glede standarda DCI 1.2, saj se nanaša na zaščito avtorskih del in za presojo kontrastov ni relevanten, brezpredmetne pa so tudi navedbe, da bi bilo potrebno ponovno certificiranje opreme v skladu s tem standardom, saj naročnik ni zahteval takega standarda, sicer pa vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazoval, da mu ponujena oprema ne zadošča, pač pa le da nima ustreznega certifikata,
- je izbrani ponudnik v ponudbi in dopolnitvi predložil vse kataloge, ki so bili zahtevani, pozval pa ga je na predložitev le tistih katalogov, ki so bili bistveni.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 21. 11. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 11. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je društvo, ki je zavezano upoštevati ZJN-2 zaradi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 13. člena ZJN-2 (prim. št. 018-264/2014). Vlagatelj mu očita, da mu je neupravičeno omejil vpogled v dokumentacijo (ponudbo izbranega ponudnika in svojo dokumentacijo) in da je izbral ponudbo, ki ni popolna, čemur naročnik oporeka.

Naročnik je izvedel postopek oddaje naročila male vrednosti in upoštevajoč merilo najnižja cena (točka I.8 objave) je izmed dveh predloženih ponudb izbral cenejšo ponudbo izbranega ponudnika, ne pa dražje vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je v 5. točki zahtevka za revizijo (str. 14) sicer navedel »razlog, da je izbrani ponudnik ponudil omenjena projektorja«, ki naj bi bil cenejše blago, ki ni skladno s tehničnimi specifikacijami, vendar Državna revizijska komisija ne more upoštevati vlagateljevega predvidevanja (vlagatelj ga sicer poimenuje »razlog«, kar pa to ni), zakaj je izbrani ponudnik ponudil to ceno, saj je določitev njene višine njegova samostojna odločitev in ne more biti ključno to, kolikšne so cene po proizvajalčevem ceniku. Je pa za rešitev zahtevka za revizijo ključno, ali bi moral naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotoviti, da je ponudba zaradi tega ponujenega blaga neprimerna v pomenu iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Če bi bila ponudba izbranega ponudnika namreč že ob predložitvi neprimerna in ne bi šlo za možnost ravnanja naročnika v mejah iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, izbranega ponudnika pa v mejah iz druge alinee tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ne bi bila popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato bi jo moral naročnik izločiti (prva poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2).

Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 9. 2014 zahteval vpogled v dokumentacijo (»ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika« in »vsa ostala dokumentacija in sicer spis naročnika o vodenju postopka ter vse morebitne dopolnitve/pojasnila ponudb ter preverjanje ponudb s strani naročnika«), naročnik pa ga je organiziral 2. 10. 2014, z začetkom ob 10. uri (gl. elektronsko sporočilo z dne 1. 10. 2014 in zapisnik z dne 2. 10. 2014). Vlagatelj je vpogledal v »ponudbeno dokumentacijo zbranega ponudnika, ki ni označena kot poslovna skrivnost« (str. 4 zahtevka za revizijo), s čimer je priznal, da je vpogledal v vsaj del dokumentacije. Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj tudi navedel, da mu je naročnik »dovoli[l] vpogled v prospektno dokumentacijo iz osnovne ponudbe, ne pa tudi prospektno dokumentacijo iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika« (str. 7 zahtevka za revizijo), iz česar izhaja, da je vlagatelj lahko vpogledal tudi v vsaj del dokumentacije, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujenega blaga.

Vlagateljevo sklicevanje na ZDIJZ (str. 4 zahtevka za revizijo) ni bistveno za rešitev zadeve, saj je kljub temu, da iz prve povedi iz šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna (zadeva št. 018-373/2013, na katero se je skliceval vlagatelj), treba upoštevati že vsaj to, da je iz celotnega šestega odstavka 22. člena ZJN-2 razvidno, da določbe ZDIJZ ne veljajo pred datumom oddaje naročila, datum oddaje naročila pa je dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna (34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kar se v primeru tega javnega naročila še ni zgodilo (prim. sedmi odstavek 79. člena ZJN-2 in dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku iz šestega odstavka 25. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se je vlagatelj v vlogi z dne 30. 9. 2014 sicer skliceval na šesti odstavek 22. člena ZJN-2, vendar je iz vsebine vloge razvidno, da je od naročnika zahteval, da ravna na način, ki ga določata prva in tretja poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2.

Z dovolitvijo vpogleda v dokumentacijo 2. 10. 2014 je naročnik upošteval prvi del prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, vendar je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je vlagatelju dovolil vpogled v dokumentacijo v obsegu, ki ga določa prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. Če bi se izkazalo, da je naročnik dovolil vlagatelju vpogled v dokumentacijo v obsegu, ki je manjši od tistega, ki ga določa prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, bi bilo za popravo posledic te kršitve zadosti, da se vlagatelju dovoli vpogled v dokumentacijo še v manjkajočem obsegu (prim. peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Skladno s prvo povedjo iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 mora naročnik dovoliti vpogled v druge ponudbe in drugo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 med drugim predstavljajo poslovno skrivnost. V prvem odstavku 22. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) štejejo za poslovno skrivnost. V drugem odstavku 22. člena ZJN-2, ki se sklicuje na prvi odstavek 22. člena ZJN-2, pa je določeno, da so ne glede na prvi odstavek 22. člena ZJN-2 javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

V primeru obstoja sklepa, s katerim ponudniki označijo podatke iz ponudbe za poslovno skrivnost, je treba upoštevati, da je z zakritimi podatki prepovedano razpolagati po subjektivnem merilu (prvi odstavek 39. ZGD-1: »Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. […]«). Vendar se skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, če kateri podatek ne bi bil varovan v okviru prvega odstavka 39. člena ZGD-1, to še ne pomeni, da bi ga moral naročnik razkriti vlagatelju, saj je razpolaganje s takimi podatki lahko omejeno po objektivnem merilu (drugi odstavek 39. člena ZGD-1: »Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. […]«).

Izhajajoč iz prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 naročnik dovoli vpogled v tiste podatke iz drugih ponudb, ki jih določa drugi odstavek 22. člena ZJN-2, saj so ti podatki glede na zakonsko besedilo javni (gl. tretji odstavek 39. člena ZGD-1). S tolmačenjem prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 je mogoče ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled tudi v tiste podatke, ki niso zajeti v drugem odstavku 22. člena ZJN-2, a ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ker so podani razlogi iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 (npr. prva alinea iz drugega odstavka 76. člena ZJN-2, ki se nanaša na naziv ponudnika, ki se ga vpiše v zapisnik o odpiranju ponudb, zapisnik o odpiranju ponudb pa se skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-2 vroči ponudnikom, kaže na to, da podatek o nazivu ponudnika ne more biti poslovna skrivnost, ker ta podatek kot javen določa že zakon, gl. tudi druga alinea v prvi povedi iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2).

Vsebinsko enaki zaključki veljajo tudi za podatke iz naročnikovega spisa, pri čemer ne more biti ključno, da so nosilci podatkov dokumenti, ki jih je pripravil naročnik, in bi na takšni podlagi vlagatelj uveljavljal neomejen dostop do vseh podatkov, pač pa je treba upoštevati, da so dokumenti, ki jih je pripravil naročnik, lahko nosilci podatkov, ki jih je treba varovati. Če mora namreč naročnik varovati podatke iz dokumentacije, ki je temeljni nosilec varovanih podatkov (npr. ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika), potem mora varovati tudi podatke iz dokumentacije, ki je izvedeni nosilec varovanih podatkov (npr. poziv izbranemu ponudniku na pojasnilo ponudbe). Tako prvi odstavek 22. člena ZJN-2 kot 39. člen ZGD-1 (prvi in drugi odstavek) zahtevata varovanje podatkov, zato ne more biti ključno, kdo je avtor dokumenta, temveč narava samega podatka, ki se lahko v enaki vsebini pojavi v dokumentih različnih subjektov (tj. izbranega ponudnika in naročnika).

Državna revizijska komisija je vpogledala v naročnikov spis in ugotovila, da je naročnik po javnem odpiranju ponudb 15. 9. 2014, na katerem je bil prisoten tudi vlagateljev predstavnik, ki je podpisal zapisnik o odpiranju ponudb, z dopisom z dne 19. 9. 2014 izbranega ponudnika pozval »k dopolnitvi [vaše] ponudbe« in v šestih točkah naštel, kaj je naročnikova strokovna komisija ugotovila v zvezi s predloženo ponudbo. Svoje ugotovitve je naročnik dobesedno prepisal v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 3), med drugim v prvo alineo, da »iz predračuna na prvi strani je razvidno, da [izbrani ponudnik] ponuja[…] kino projektor BARCO DP2K-10SX, tehnične specifikacije pa prilaga[…] za digitalni kino projektor BARCO DP2K-10S«, o čemer se je vlagatelj seznanil (str. 5 zahtevka za revizijo in podpisana povratnica z dne 30. 9. 2014). V spisu, ki ga je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, se ne nahaja noben drug poziv izbranemu ponudniku v zvezi s ponudbo in tudi ne morebitno poročilo o pregledu ponudb (str. 5 zahtevka za revizijo), zato se vlagatelj z vpogledom vanj ne bi mogel seznaniti z več naročnikovimi ugotovitvami o ponudbi izbranega ponudnika, kot že izhajajo iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 3). Vlagatelj bi se z vpogledom v naročnikov spis sicer lahko seznanil, kolikšen rok za dopolnitev ponudbe je naročnik določil izbranemu ponudniku in ali ga je ta upošteval, saj teh podatkov naročnik ni navedel v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014. Vendar je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 3) zapisal, da je izbrani ponudnik »v zahtevanem roku ustrezno dopolnil svojo ponudbo«, s čimer je tudi vlagatelju sporočil, da je izbrani ponudnik pravočasno reagiral na dopis z dne 19. 9. 2014. Državna revizijska komisija lahko to potrdi glede na odstopljeno dokumentacijo, saj je v dopisu z dne 19. 9. 2014 navedeno, da mora izbrani ponudnik ponudbo dopolniti do 25. 9. 2014, do 12. ure, iz uradnega zaznamka na ovojnici in potrdila o prejemu pri naročniku izhaja, da je naročnik dokumentacijo, ki mu jo je posredoval izbrani ponudnik, prejel 25. 9. 2014, ob 10.57. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da iz dokumentacije ne izhaja, ali je izbrani ponudnik naročniku posredoval dokumentacijo tudi po elektronski pošti, kot je to naročnik zahteval v dopisu z dne 19. 9. 2014, vendar to ne spremeni tega, da tudi v primeru, če tega ni storil, mu je dokumentacijo posredoval na njegov naslov, kot ravno tako izhaja iz dopisa z dne 19. 9. 2014, s čimer ga je na ta način pravočasno seznanil z njo. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je dopis z dne 19. 9. 2014 v naročnikovem spisu vložen neposredno za zapisnikom o odpiranju ponudb z dne 15. 9. 2014 in med tema dokumentoma se ne nahaja kakšen drug dokument, zato so »okoliščine teh pozivov« (str. 5 zahtevka za revizijo, v resnici pa »okoliščine edinega poziva«, ker iz naročnikovega spisa ne izhajajo drugi pozivi; opomba Državne revizijske komisije) razvidne že iz besedila, da je strokovna komisija, imenovana za vodenje postopka oddaje javnega naročila, ugotovila tisto, kar izhaja iz šestih točk dopisa z dne 19. 9. 2014, ki jih je naročnik prepisal v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da k dopisu z dne 19. 9. 2014 ni pripeta nobena morebitna vročilnica, povratnica ali kakšna druga poštna dokumentacija (npr. popis oddanih pošiljk), iz katere bi izhajalo, kdaj je naročnik izbranemu ponudniku poslal dopis z dne 19. 9. 2014, zato vlagatelj z vpogledom v naročnikov spis ne bi mogel ugotoviti »datum[a] pošiljanja [poziva]« (str. 5 zahtevka za revizijo).

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 2) zapisal, kako je za izbranega ponudnika ugotavljal izpolnjevanje pogojev, pri čemer Državna revizijska komisija lahko pritrdi njegovi trditvi, da je prejel potrdili iz kazenske evidence za izbranega ponudnika in njegovo odgovorno osebo ter potrdilo davčnega organa, pri čemer iz teh potrdil izhaja, da so izjave izbranega ponudnika, ki jih je podal v obrazcu VI., resnične.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja nobeno dokazilo o še kakšnem naročnikovem opravilu pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, zato je štela, da se vlagatelj z vpogledom v naročnikov spis ne bi mogel seznaniti z več od tistega, s čimer se je lahko seznanila sama.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je že iz vlagateljevih navedb in naročnikovega spisa razvidno, da je vlagatelj lahko vpogledal v vsaj del ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa je naročnik vlagatelja tudi seznanil s svojimi ravnanji pri oddaji javnega naročila (z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014). Vlagatelj se tako prek vpogleda ni imel možnosti seznaniti le z delom dokumentacije izbranega ponudnika. Kljub temu pa ni nepomembno, da se je vlagatelj lahko iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 in ponudbe izbranega ponudnika seznanil z vsaj delom tehničnih lastnosti ponujenega blaga. Vlagatelj se je seznanil s podatki o proizvajalcih in z oznakami (oziroma vsaj delom oznak) vsaj dela blaga, ki ga je ponudil izbrani ponudnik (gl. str. 9 zahtevka za revizijo), ni se pa mogel seznaniti vsaj z dopolnjeno dokumentacijo v tehničnem delu. Že iz zahtevka za revizijo (str. 12) je tudi razvidno, da se vlagatelj ni mogel seznaniti z izjavo proizvajalca projektorja, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, proizvajalec pa je dal tudi izjavo, ki jo je izbrani ponudnik predložil k dopolnitvi ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, katere so tehnične lastnosti projektorjev z oznakama proizvajalca in modela, ki ju je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 3), vlagatelj pa je tudi navedel, na katerem spletnem naslovu proizvajalca je to mogoče ugotoviti. Iz navedenega je zato razvidno, da se je vlagatelj prek navedbe podatkov v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 27. 9. 2014 (str. 3) lahko na spletni strani proizvajalca Barco seznanil s podatki za projektorja Barco DP2K-10S in Barco DP2K-10SX.

Vlagatelj lahko v postopku pravnega varstva po ZPVPJN uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ta predstavlja eno izmed kršitev ZJN-2. Vendar ta kršitev ni taka kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (gl. prva poved iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN). Vpogled v naročnikovo dokumentacijo v zvezi z izbiro najugodnejše ponudbe je namreč dejanje v postopku oddaje javnega naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je v ZPVPJN tudi posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato opozarja, da je iz prve povedi v petem odstavku 31. člena ZPVPJN razviden namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (»Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, …«), ki je v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal trditev, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna, s čimer bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj ima v postopku pravnega varstva po ZPVPJN zato primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le, da vpogleda v dokumentacijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da za rešitev konkretne zadeve ne more biti ključno, da se vlagatelj ni seznanil s podatki za projektorja Barco DP2K-10S in Barco DP2K-10SX iz dokumentacije, ki je bila predložena v ponudbo izbranega ponudnika, pač pa je ključno, da je vlagatelj seznanjen s tem, katere so lastnosti projektorja Barco DP2K-10S in Barco DP2K-10SX, pa čeprav iz podatkov s spletne strani proizvajalca Barco. To vlagatelju namreč daje možnost, da navede dejstva in predlaga dokaze (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) v utemeljitev svoje trditve, da ponujeno blago izbranega ponudnika ni skladno s tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil naročnik, in da je zaradi tega ponudba izbranega ponudnika neprimerna, naročnik pa bi jo moral izločiti.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da bodisi projektor Barco DP2K-10S bodisi Barco DP2K-10SX glede na kataloške podatke, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, v celoti ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz tehničnih specifikacij, saj imata oba projektorja po kataloških podatkih nezadostno kontrastno razmerje. Iz kataloških podatkov, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, izhaja, da ima projektor Barco DP2K-10S kapaciteto spominskega prostora, ki vsaj dosega minimalno zahtevo, ki jo je določil naročnik v tehničnih specifikacijah, zato Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, čeprav se sklicuje na podatke s spletne strani proizvajalca Barco (http://www.barco.com/en/products-solutions/projectors/digital-cinema-projectors/small-dlp-barco-alchemy-cinema-projector-for-screens-up-to-10m-33ft-wide.aspx?tab=specs), kjer je ta podatek zapisan v manjšem obsegu. Razhajanje v tehničnih podatkih je zagotovo lahko vprašljivo, vendar je treba upoštevati vsaj nekatere pomembne okoliščine iz konkretne zadeve. Najprej je treba izpostaviti, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil ne le predračun v obrazcu, ki ga je pripravil naročnik, temveč tudi predračun, ki ga je sestavil na lastnem obrazcu, v njem pa je opisal tehnične lastnosti ponujenega projektorja na način, ki vsaj glede kapacitete spominskega prostora kaže, da ta dosega minimalne zahtevane tehnične specifikacije. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi izjavo proizvajalca z dne 11. 9. 2014, iz katere izhaja, da bo ponujena oprema izpolnjevala tudi kontrastno razmerje in kapaciteto spominskega prostora v vrednostih, ki sta tolikšni, da so izpolnjene tehnične specifikacije, kot ju je določil naročnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na izjavi proizvajalca z dne 11. 9. 2014 zapisana beseda »zaupno«. Kot zaupna (oznaka »confidential«) pa je bila označena tudi proizvajalčeva izjava z dne 22. 9. 2014, ki jo je izbrani ponudnik predložil v pojasnilo na dopis z dne 19. 9. 2014, v njej pa je pojasnjeno, kako bo proizvajalec zagotovil minimalno zahtevano kontrastno razmerje. Že dejstvo, da izjavi nista dostopni prek spleta, temveč sta namenjeni določenemu namenu in krogu oseb, pri tem pa je razvidno tudi, kako sodelujeta proizvajalec in izbrani ponudnik, zadošča za ugotovitev, da ju naročnik ni bil zavezan razkriti vlagatelju (prva poved iz sedmega odstavka 27. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne more biti samo po sebi že problematično, da proizvajalec izjavi, da neko blago ima oziroma bo imelo določene lastnosti, saj podatki iz kataloga ne morejo sami po sebi imeti večje teže od podatkov iz proizvajalčeve izjave. V obeh primerih gre za to, da je nekaj izjavil proizvajalec. Zato je v tem kontekstu razumljiva predstavitev podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, kjer sta sicer navedeni oznaki projektorja Barco DP2K-10S in Barco DP2K-10SX. Ne gre za to, da bi izbrani ponudnik ponudil projektorja z lastnostmi, ki jih imata ta projektorja po katalogih, ki obstajajo v tiskani obliki ali prek spleta, temveč gre za to, da je izbrani ponudnik ponudil projektor proizvajalca Barco, ki je prilagojen naročnikovim zahtevam iz tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik smel obravnavati podatke iz ponudbe izbranega ponudnika kot celoto in ne gre ne za to, da »iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, katero opremo ponuja« (str. 9−10 zahtevka za revizijo), ne za to, da bi naročnik dovolil izbranemu ponudniku, da je spremenil ali dopolnil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (str. 8−9 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v tem delu izbranega ponudnika po vsebini pozval le na pojasnilo in ne na dopolnitev ponudbe, saj se podatka o tem, kolikšno sta kontrastno razmerje in kapaciteta spominskega prostora, nahajata že v ponudbi.

Vlagatelj je opozoril (str. 12−14 zahtevka za revizijo), da naročnik nabavlja standardizirane, tipizirane in certificirane proizvode, da morajo biti projektorji skladni s standardom DCI 1.2 in da zato ni mogoče sprejeti izjave proizvajalca, vendar Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitve, saj je treba upoštevati že vsaj to, da vlagatelj ni dokazal, da so na svetu le trije pooblaščeni instituti za certificiranje v skladu s standardom DCI 1.2 in da certificiranje poteka tako, kot je opisal vlagatelj, v zvezi s tem pa zlasti ne tega, da morebitna sprememba podatka o kontrastnem razmerju in kapaciteti integriranega spominskega prostora zahteva ponovno certificiranje projektorja in da torej obstoječi certifikat za projektorja Barco DP2K-10S in Barco DP2K-10SX (za katerega vlagatelj ne trdi, da ne obstaja) ne bi zadostoval za projektor, ki bi bil prilagojen naročnikovim tehničnim specifikacijam. Državna revizijska komisija dodaja, da je dokazovanje teh dejstev neodvisno od tega, ali je vlagatelj vpogledal v dokumentacijo, zato tudi morebitna ugotovitev kršitve vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi mogla pomeniti, da bi vlagatelj po morebitni dovolitvi vpogleda v dokumentacijo lahko v tem delu dopolnjeval ali spreminjal zahtevek za revizijo na način iz druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da sta proizvajalčevi izjavi napisani v prihodnjiku, vendar to še ne pomeni, da ju naročnik ni bil upravičen upoštevati. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti certifikate za projektor, pač pa je zahteval, da projektor zadošča DCI 1.2 standardom (prva alinea točke III./1. razpisne dokumentacije; priponka OBR-Ponudba DPD1), česar pa vlagatelj, glede na predhodno navedeno, ni uspel izpodbiti, čeprav bi proizvajalec spremenil kontrastno razmerje in kapaciteto integriranega spominskega prostora šele v prihodnosti. Državna revizijska komisija je kot ključno v zadevi upoštevala dejstvo, da je izbrani ponudnik že v ponudbi in kot pojasnilo na dopis z dne 19. 9. 2014 predložil dokumentacijo, iz katere izhajata proizvajalčevi izjavi, iz katerih je naročnik (ob nedokazanem nasprotnem dejanskem stanju glede certificiranja projektorjev v primeru spremembe katere izmed tehničnih lastnosti) smel črpati zaključek, da je izbrani ponudnik ponudil blago, ki zadostuje tehničnim specifikacijam, ki jih je določil. Seveda pa tak način predložitve ponudbe zavezuje izbranega ponudnika, da dobavi blago s ponujenimi tehničnimi lastnostmi, naročnika pa sprejem tako predložene ponudbe zavezuje, da zavrne izpolnitev obveznosti izbranega ponudnika, ki ne bi bila skladna s tem, kar je ponudil.

Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagatelj sicer v vlogi z dne 28. 11. 2014 dokazoval tudi dejstva o standardu DCI 1.2 in pridobivanju certifikata za projektorje, vendar Državna revizijska komisija tega ni mogla upoštevati, saj vlagatelj svojega ravnanja ni opravičil (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Ob takih zaključkih Državna revizijska komisija ni nadalje obravnavala vlagateljevih očitkov o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo, zlasti glede opreme proizvajalca Barco, saj to za rešitev zadeve ni več ključno. Državna revizijska komisija sicer lahko razume vlagateljeve argumente glede vpogleda v dokumentacijo, vendar je, kot je že predhodno pojasnila, treba upoštevati namen uveljavljanja kršitve tega instituta (prim. peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je še navedel, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, saj izbrani ponudnik ni predložil brošur za podstavek in na dotik občutljiv zaslon, naročnik pa ga tudi ni pozval na njihovo predložitev.

Naročnik je v zadnjem odstavku točke III. razpisne dokumentacije (priponka OBR-Ponudba DPD1) določil: »Ponudniki v ponudbi predložijo tehnični opis in brošure za vse ponujene izdelke z navedbo znamke, tipa, proizvajalca in tehničnih karakteristik.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da izbrani ponudnik teh dveh kosov opreme ni ponudil in niti da ju ni opisal po znamki, tipu, proizvajalcu in tehničnih karakteristikah, ampak je navedel le, da zanju ni predložil brošur. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ta dva kosa opreme navedel v predračunu pri opisu kompleta projektorja, ki ga je ponudil. Ta dva kosa opreme sta vključena v ceno kompleta projektorja. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni predložil posebne ali izrecne brošure, ki bi se nanašala na ta dva kosa opreme, pa ne more spregledati, da sta ta dva kosa opreme navedena med opcijami v brošuri za projektor z oznako Barco DP2K-10S, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbo. Glede na to, da zahteva za predložitev brošur v razpisni dokumentaciji ni bila natančneje opredeljena, in glede na to, da vlagatelj ni navedel, da je opis teh dveh kosov opreme v brošuri za projektor Barco DP2K-10S kakorkoli nezadosten glede na naročnikove zahteve, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik izbral ponudbo, ki je formalno nepopolna.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija morala zavrniti zahtevek za revizijo (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 16. 1. 2015

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Delavsko prosvetno društvo Svoboda Žiri, Trg svobode 6, 4226 Žiri,
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p. , d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana,
- TSE, d. o. o., Tržaška cesta 126, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran