Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-284/2014 Elektro Gorenjska, d.d.

    Številka: 018-284/2014-6
    Datum sprejema: 14. 1. 2015

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dodatna dobava SN kablov (sanacija posledic žledoloma in izboljšanje robustnosti SN kabelskega omrežja)«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Telma Trade, d.o.o., Motnica 13, Trzin, ki ga zastopa odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in Partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 1. 2015

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14. 11. 2014, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti »Dodatna dobava SN kablov (sanacija posledic žledoloma in izboljšanje robustnosti SN kabelskega omrežja)«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 9. 2014 pod številko objave NMV3401/2014.

    Naročnik je z Odločitvijo v postopku oddaje javnega naročila številka NMV-8/2014 z dne 5. 11. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) odločil, da se vse prejete ponudbe zavrnejo in postopek oddaje javnega naročila ustavi. V obrazložitvi je naročnik navedel, da je do roka za oddajo ponudb prejel ponudbe treh ponudnikov (vlagateljevo ter ponudnikov MR, d.o.o., Miklavčeva cesta 7, 2000 Maribor in Elektronabava, d.o.o., Cesta 24. junija 3, 1231 Trzin), ki jih je naročnik tudi javno odprl.
    Istočasno je naročnik vodil tudi drug postopek oddaje javnega naročila – javno naročilo za izvedbo dodatnih gradbenih del na EE omrežju (sanacija posledic žledoloma in izboljšanje robustnosti SN kabelskega omrežja), številka JN-8/2014 (objava na portalu javnih naročil pod številko JN8898/2014). Tudi to javno naročilo se nanaša na sprejeti rebalans poslovnega načrta naročnika, zato je naročnik – tudi po priporočilu nadzornega sveta – za dodatna gradbena dela in dodatne dobave SN kabla objavil javno naročilo. Zoper razpisno dokumentacijo in postopek oddaje javnega naročila za izvedbo dodatnih gradbenih del je bil s strani dveh ponudnikov pravočasno vložen zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očitata, da je prepozno objavil pojasnila, tako da nista imela dovolj časa, da zahteve ustrezno upoštevata v ponudbah ter da objavljeno javno naročilo v bistvu pomeni dvojno oddajo istega naročila in kršitev obstoječih pogodb, ki so bile kot okvirni sporazum (točen obseg del ni bil v celoti definiran, ampak le ocenjen) sklenjene v postopku že izvedenega javnega naročila. Naročnik je v predrevizijskem postopku pregledal vso dokumentacijo javnega naročila za izvedbo dodatnih gradbenih del in že izvedeni postopek oddaje javnega naročila, pri čemer je ugotovil, da so navedbe vlagateljev utemeljene, zato je zahtevku za revizijo ugodil in posledično odločil, da postopek oddaje javnega naročila za izvedbo dodatnih gradbenih del ustavi in zavrne vse ponudbe.
    Naročnik je enako presojo izvedel tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in ugotovil, da je za dobavo SN trižilnega kabla že izvedel postopek oddaje javnega naročila (gre za postopek, ki ga ja naročnik vodil pod številko JN-7/2012 in objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN6415/2012 ter v Uradnem listu EU dne 19. 6. 2012 pod številko objave 2012/S 115-190540 – v nadaljevanju: predhoden postopek oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala) za dobavo elektromateriala, sklop 13. Za ta sklop ima do leta 2017 z usposobljenimi ponudniki sklenjen okvirni sporazum, do 31. 3. 2015 pa z izbranim dobaviteljem sklenjeno pogodbo. Naročnik je kljub temu, da v tem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo ni bil vložen, ugotovil, da je dejansko stanje enako kot v postopku oddaje javnega naročila za izvedbo dodatnih gradbenih del, zato se je v tem postopku oddaje javnega naročila odločil enako.

    Vlagatelj je dne 14. 11. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, s katerim je predlagal razveljavitev izpodbijane odločitve ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o javnem naročilu, svoji aktivni legitimaciji, pravočasnosti zahtevka za revizijo, višini takse ter navedel, da je bila glede na merilo za izbor ponudbe njegova ponudba najugodnejša. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odpiranju ponudb od vlagatelja zahteval pojasnila, dopolnitev formalno nepopolne ponudbe in predložitev vzorca ponujenega kabla. Vlagatelj je v dodeljenem roku naročniku predložil vsa pojasnila, dopolnitve in vzorec kabla. Vlagatelj je nato s strani naročnika dne 7. 11. 2014 namesto odločitve, s katero bi po že izvedeni preveritvi popolnosti ponudbe izbral ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo popolno ponudbo, prejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj je nato naročnika v skladu z določilom petega odstavka 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJNVETPS) opozoril, da je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb nezakonita, ker ne drži, da je naročnik predhodno že naročil oziroma ima sklenjeno pogodbo za isti predmet, kot ga naroča v tem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je naročnika pozval, da razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in z novo odločitvijo izbere vlagateljevo ponudbo, ki je bila izmed vseh ponudb najugodnejša. Vlagatelj na poziv ni prejel spremembe odločitve kot tudi ne drugega odziva naročnika, zato vlaga zahtevek za revizijo zoper ravnanje naročnika, saj je naročnik v postopku oddaje javnega naročila sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb iz razlogov, ki glede na dejansko stanje niso podani in so zato lažni oziroma navidezni, ki v končni posledici pomenijo diskriminatorno obravnavo vlagatelja, ki je v tem postopku oddal najugodnejšo ponudbo. Naročnik v svoji odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ne sme navajati navideznih razlogov za zavrnitev vseh ponudb ter če dejansko stanje utemeljuje zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu sklepa o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave. V tem primeru iz primerjave vsebine tehničnih specifikacij tega postopka oddaje javnega naročila in tehničnih specifikacij za sklop 13 predhodnega postopka za oddajo javnega naročila za dobavo elektromateriala jasno izhaja različnost tehničnih specifikacij, kar pomeni, da je šlo pri javnem naročilu za dobavo elektromateriala v sklopu 13 in na njegovi podlagi sklenjenih okvirnih sporazumih ter pogodbi o dobavi za predmet z drugačnimi tehničnimi specifikacijami in s tem drug predmet naročila, na podlagi česar naj bi bilo mogoče nedvoumno zaključiti, da so razlogi, ki jih navaja naročnik za zavrnitev vseh ponudb, napačni oziroma zmotni. V primeru naročnikovega zavedanja, da so bile tehnične specifikacije postopka za oddajo javnega naročila za dobavo elektromateriala za sklop 13 drugačne od predmeta, ki ga razpisuje v tem postopku oddaje javnega naročila, gre zgolj za navidezne razloge, navedene za potrebe izpolnitve formalne obveznosti po podaji obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudb. Naročnik je bil z zmotnostjo svojih razlogov za sprejem izpodbijane odločitve nedvomno seznanjen s prejemom vlagateljevega poziva za sprejem izpodbijane odločitve. Ker naročnik kljub prejemu poziva, ki ga seznanja z razlikami v tehničnih specifikacijah predmeta v obeh postopkih oddaje javnega naročila, svoje odločitve o zavrnitvi ponudb ni spremenil, je dejstvo, da gre pri obrazložitvi naročnika v izpodbijani odločitvi zgolj za ex post izmišljene navidezne razloge, potrebno šteti za dokazano. Naročnik je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel iz navideznih razlogov, zato da ne bi izbral ponudbe vlagatelja, za katerega je po preveritvi popolnosti ponudb ugotovil, da je oddal popolno ponudbo. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala naročal SN trižilni kabel za napetostni nivo 20 kV dimenzij 3 x 150/35 mm2 12/20 (24) kV. Iz tehničnih specifikacij predmeta tega postopka oddaje javnega naročila je iz zahtev razvidno, da je naročnik zahteval glede minimalnega radija upogibanja kabla specifikacijo ≤ 490 mm. Na portalu javnih naročil je prejel glede tega vprašanje, kjer je potencialni ponudnik izpostavil, da je naročnik zahteval, da mora kabel ustrezati standardu za tovrstne kable HD 620 S2, Part 10 Section M, da pa so nekatere zahteve iz tehničnih specifikacij v nasprotju s tem standardom. Potencialni ponudnik je izpostavil zahtevo po premeru zunanjega plašča, kjer je naročnik zahteval 60 mm, standard pa navaja približno 70 mm, ter s tem povezano radij najmanjšega upogibanja kabla, kjer je naročnikova zahteva ≤ 490 mm, radij pa se računa po formuli 8 x premer kabla, kar bi zneslo približno 560 mm. Potencialni ponudnik je pozival naročnika, da odstopanja od navedenega standarda ustrezno popravi, s čimer bi omogočil konkurenčnost ter se izognil temu, da bi zgolj ponudba enega proizvajalca ustrezala zapisanim tehničnim zahtevam. Naročnik je prek portala javnih naročil pri objavi za ta postopek oddaje javnega naročila odgovoril, da sta premer in radij pomembna pri manipulaciji s kabli, predvsem pri uvlečenju v cevi. Z manjšim premerom kabla je zagotovljena tudi večja dolžina kabla na enem bobnu oziroma manipulacija z manjšimi kabli, kar olajša in zniža stroške polaganja kabla, saj v določenih primerih ni možno pripeljati najmočnejše mehanizacije na mesto, kjer se polaga kabel. Manjši polmer krivljenja kabla je nujen zaradi vleke kabla v cevi in kabelske jaške. Prav tako je manjši polmer krivljenja nujen v primeru montaže spojke v kabelskem jašku, saj starejši kabelski jaški niso dovolj velikih dimenzij, zato je v primeru večjega radija upogibanja izdelava kabelske spojke onemogočena. Vlagatelj je povzel, da je naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala jasno in izrecno zahteval, da radij upogibanja zahtevanega kabla ne sme biti večji od 490 mm. Na drugi strani pa je naročnik v okviru postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala v sklopu 13 v tehničnih specifikacijah določil, da mora biti radij upogibanja ≤ 531 mm (poleg tega, da se tehnične specifikacije razlikujejo tudi v nekaterih drugih zahtevah). Vlagatelj je prepričan, da tehnične lastnosti kabla, ki so jih ponudili ponudniki, s katerimi je naročnik na podlagi postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala sklenil okvirni sporazum, ne izpolnjujejo tehničnih zahtev predmeta tega postopka oddaje javnega naročila, zlasti zahteve glede minimalne upogljivosti 490 mm. Trditve naročnika, da je za ta predmet javnega naročila že izvedel javno naročilo in sklenil pogodbe, so zmotne, in ne glede na to, da se naročnik teh dejstev zaveda, predstavljajo njegove trditve iz izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb zgolj navidezen razlog za sprejem take odločitve. Resničen razlog za zavrnitev vseh ponudb je naročnikov namen, da po objavi naročila in izvedbi odpiranja ponudb ter po preveritvi popolnosti ponudbe vlagatelja s kršenjem določb predpisov o javnem naročanju pridobi predmet javnega naročila od drugega ponudnika, ki je v razmerju do vlagatelja zato v privilegiranem položaju, čeprav v tem postopku oddaje javnega naročila ni oddal najugodnejše ponudbe. Neupravičeno privilegiran položaj ponudnika, ki naj bi imel sklenjen okvirni sporazum na podlagi predhodnega naročila in naj bi imel sklenjeno pogodbo o dobavi, izhaja tudi iz dejstva, da namerava naročnik predmetno naročilo oddati temu ponudniku kljub temu, da ta ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika (zlasti glede upogljivosti kabla). Upogljivost kabla je za naročnika ključnega pomena, saj s kablom z manjšo upogljivostjo ne bo mogel sanirati posledic žledoloma.

    Naročnik je dne 27. 11. 2014 izdal sklep številka NMV-8/2014 (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik navedel, da ne drži navedba vlagatelja, da je naročnik sprejel odločitev o tem, katere prejete ponudbe so popolne in katere ne. Naročnik je res preverjal (ne)popolnost vlagateljeve ponudbe (ter tudi obeh ostalih oddanih ponudb) ter ga pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je svojo ponudbo sicer pravočasno dopolnil, kar pa še ne pomeni, da je njegova ponudba tudi popolna. Ne drži niti navedba, da je imel naročnik namen izbrati ponudbo drugega ponudnika (s katerim ima sklenjeno tudi pogodbo o dobavi do 31. 3. 2015 na podlagi naročila iz leta 2012), čeprav je njegova ponudba nepopolna. Vlagatelja nikakor ni diskriminiral, saj je npr. v drugem postopku oddaje javnega naročila (Oprema za daljnovod 110 + 20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj, sklop 1, objava na portalu javnih naročil pod številko objave JN7775/2014) javno naročilo oddal prav njemu. Naročnik je navedel tudi, da ponudnik – četudi je njegova ponudba popolna in najugodnejša – nima pravice biti izbran v postopku oddaje javnega naročila. Prav tako naročnik po ZJNVETPS ni dolžan upoštevati poziva (neizbranega) ponudnika za spremembo odločitve, prav tako zakon ne določa, da se neodziv naročnika na tak poziv šteje za dokazano dejstvo. Naročnik sme svojo odločitev do pravnomočnosti spremeniti (lahko tudi po pozivu ponudnika), vendar le v primeru, če ugotovi, da pri svoji odločitvi ni upošteval kakšnega dejstva, zaradi katerega bi moral sprejeti drugačno odločitev. Naročnik je v preteklosti v drugih postopkih javnega naročanja odločitve na podlagi petega odstavka 83. člena ZJNVETPS že spreminjal, tudi na podlagi pozivov neizbranih ponudnikov, vendar le v primeru, ko je sam ugotovil, da bi moral sprejeti drugačno odločitev. V tem primeru takih dejstev ni ugotovil, zato svoje odločitve ni dolžan spremeniti. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala v sklopu 13 razpisal tehnične zahteve za enožilni in trižilni SN kabel, med drugim tudi za trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV. V tem sklopu je naročnik po pravnomočnosti odločitve (kot eden izmed ponudnikov je nastopal tudi vlagatelj, katerega ponudba je bila kot nepopolna izločena, pravilna odločitev naročnika pa potrjena tudi v revizijskem postopku – odločitev Državne revizijske komisije 018-347/2012-77 z dne 28. 3. 2013) okvirni sporazum sklenil z dvema ponudnikoma, ki sta v celoti izpolnjevala vse pogoje naročnika. Za trižilni kabel preseka 3 x 150 mm2 sta tehnične pogoje izpolnila celo z boljšimi lastnostmi od zahtevanih. Glede navedb vlagatelja o razlikah med tehničnimi zahtevami za oba postopka oddaje javnega naročila naročnik ne more zanikati, da razlike obstajajo. Bistvo ni v tem, da se morajo tehnične zahteve za predmet postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala in ta postopek oddaje javnega naročila do potankosti ujemati, da bi lahko govorili o enakem predmetu, ampak je bistvo v tem, za kakšen predmet (po postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala) ima naročnik sklenjeno pogodbo o dobavi (in okvirne sporazume z veljavnostjo do leta 2016). Naročnik ima okvirna sporazuma sklenjena s ponudnikoma, ki sta v celoti izpolnila tehnične pogoje - ponudila sta trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV z boljšimi lastnostmi od zahtevanih. To sta sicer ista ponudnika, ki sta oddala ponudbo v tem postopku oddaje javnega naročila (poleg vlagatelja). Tudi v tem postopku oddaje javnega naročila ponujata trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV istega tipa (AXAL TT PRO, proizvajalec Ericsson). Iz kataloga s spletne strani proizvajalca in iz tehničnih podatkov v oddanih ponudbah v postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala izhaja, da sta preostala dva ponudnika izpolnila zahtevane tehnične pogoje, kar še posebej velja glede zahtevane upogljivosti kabla, saj je bil v tem postopku zahtevan minimalni radij upogljivosti ≤ 490 mm, ponujeni kabel pa ima minimalni radij upogljivosti ≤ 480 mm. Vlagatelj svojemu zahtevku za revizijo ni predložil nobenega dokaza, da ponudnika (ali vsaj tisti, ki naj bi ga naročnik privilegiral) tega pogoja ne izpolnjujeta. Naročnik tako zaključuje, da bi z dokončanjem tega postopka oddaje javnega naročila z izbiro kateregakoli ponudnika izbral trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV s tehničnimi lastnostmi, kot so bile zahtevane v tehnični specifikaciji predmeta v tem postopku oddaje javnega naročila, in kot mu ga trenutno dobavlja ponudnik, izbran v postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala. Naročnik lahko torej z že izbranim ponudnikom doseže ustrezno sanacijo žledoloma. Razlogi za naročnikovo odločitev o zavrnitev vseh ponudb niso navidezni, ampak dejanski.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 3. 12. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

    Vlagatelj se je dne 4. 12. 2014 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, in potrdil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, opozoril pa je tudi, da je vprašanje, ali je bila vlagateljeva ponudba v tem postopku oddaje javnega naročila popolna, nerelevantno. Predstavlja zgolj dokaz oziroma pomemben indic, da je naročnikova utemeljitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb navidezna, saj jo je sprejel šele, ko je preveril popolnost ponudbe vlagatelja. Vlagatelj je tudi nasprotoval navedbam naročnika, da sta v postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala izbrana ponudnika tehnične pogoje izpolnila celo z boljšimi lastnostmi od zahtevanih, saj naj bi te navedbe naročnik podal povsem pavšalno in nekonkretizirano, prav tako pa ni predložil nobenih dokazov v zvezi s tem niti v ključnem delu glede upogljivosti kabla. Nadalje je navedel, da ponudnika, ki sta poleg vlagatelja oddala ponudbo v tem postopku oddaje javnega naročila (in sta hkrati podpisnika okvirnega sporazuma na podlagi postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala), naročnika nista opozorila, da je naročilo za ta predmet že oddal, temveč sta v roku za oddajo ponudb oddala novi ponudbi za nov predmet, iz česar naj bi izhajalo, da se ta dva ponudnika povsem zavedata, da je kabel, ki ga ponujata na podlagi okvirnega sporazuma, tehnično neustrezen. Ker sta bili njuni ponudbi dražji od vlagateljeve, je naročnik zavrnil vse ponudbe in njuno blago izbral na podlagi predhodnega razpisa, kar izhaja iz vseh okoliščin v tem postopku in predlaganih dokazov.

    Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala vprašanje zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zapisala, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek. Sodišče Evropske unije je v več svojih odločitvah zapisalo, da sme naročnik vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nezmožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti načela enakopravne obravnave. Niti predpisi javnega naročanja niti sodna praksa ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, kar pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

    Kadar naročnik na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJNVETPS postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Če bi dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu izpodbijanega sklepa o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave.

    Vlagatelj je zatrjeval, da se tehnične specifikacije za SN trižilni kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV, ki ga je naročnik naročal v tem postopku oddaje javnega naročila, razlikujejo od tehničnih specifikacij za SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV, ki ga je naročnik naročal v predhodnem postopku oddaje javnega naročila (objavljeno na portalu javnih naročil pod številko objave 6145/2012) in za katerega naj bi naročnik že imel sklenjen okvirni sporazum in pogodbo o dobavi. Radij upogibanja v tem postopku oddaje javnega naročila zahtevanega kabla ni smel biti večji od 490 mm, v okviru predhodnega postopka oddaje javnega naročila pa je naročnik določil, da mora biti radij upogibanja kabla ≤ 531 mm, iz česar naj bi sledilo, da je naročnik naročal drug kabel, kot ga naroča v tem postopku oddaje javnega naročila. Naročnikovi razlogi, ki jih je navajal za zavrnitev vseh ponudb, naj bi bili posledično zgolj navidezni. Namen zavrnitve vseh ponudb pa naj bi bil preprečiti, da bi vlagatelj pridobil posel po tem postopku oddaje javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo za ta postopek oddaje javnega naročila, iz katere izhaja, da je predmet javnega naročila označen kot »Dodatna dobava SN kablov (sanacija posledic žledoloma in izboljšanje robustnosti SN kabelskega omrežja)«. V podpoglavju 1. Osnovni podatki o naročniku in javnem naročilu je v poglavju I. Povabilo k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila glede predmeta javnega naročila opredeljeno, da je predmet javnega naročila dobava SN trižilnega kabla s tehničnimi lastnostmi, ki so opredeljene v tehničnem delu razpisne dokumentacije v poglavju VI.

    Iz poglavja VI. Tehnični razpisni pogoji izhaja, da je predmet javnega naročila zgolj en tip kabla, in sicer SN trižilni 20 kV kabel z oznako 3 x 150/35 mm2 12/20 (24) kV. Vlagatelj je kot sporno izpostavil zahtevo po minimalnem radiju upogljivosti kabla, ki je za kabel, ki je predmet tega javnega naročila, znašal ≤ 490 mm. Na portalu javnih naročil je bilo glede te specifične tehnične zahteve postavljeno vprašanje, v katerem je potencialni ponudnik izpostavil, da je naročnik v tehničnih specifikacijah določil, da mora kabel ustrezati standardu za tovrstne kable, da pa določene tehnične specifikacije odstopajo od standarda, ki za minimalni radij upogibanja določa približno 560 mm. Potencialni ponudnik je zahteval od naročnika, da odstopanja od specifikacij iz standarda odpravi. Naročnik je na to zahtevo odgovoril, da je manjši radij upogibanja (polmer krivljenja) nujen zaradi vleke kabla v cevi in kabelske jaške, ki so v mnogih primerih »…zaradi posedanja zemlje iz linije.«. Naročnik je navedel tudi, da je manjši polmer krivljenja nujen v primeru montaže spojke v kabelskem jašku, saj starejši kabelski jaški niso dovolj velikih dimenzij, zato je v primeru večjega radija upogibanja izdelava kabelske spojke onemogočena..
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zahteve po minimalnem radiju upogibanja kabla ni spreminjal.

    Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v razpisno dokumentacijo za predhodni postopek oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil z oznako JN6415/2012 dne 14. 6. 2012, razpisna dokumentacija pa je (tudi v času izdaje sklepa) dosegljiva na spletnem naslovu:
    http://www.praetor.si/sl/Javna+naro%C4%8Dila/Arhiv+javnih+naro%C4%8Dil/id/153/title/Dobava+elektromateriala, kjer je naročnik objavljal tudi dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja morebitnih ponudnikov. Predhodno javno naročilo je bilo razdeljeno na 14 sklopov, od katerega je relevanten zgolj sklop 13, v katerem je naročnik naročal SN enožilne in trižilne kable za napetostni nivo 20 kV in za katerega vlagatelj trdi, da ne ustreza kablu, ki ga je naročnik naročal v tem postopku oddaje javnega naročila.

    V prvotni razpisni dokumentaciji za predhodni postopek oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala je naročnik v podpoglavju 1. Podatki o naročniku in postopku poglavja Navodila ponudnikom navedel, da bo v prvi fazi sklenil okvirne sporazume za obdobje 4 let z vsemi ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudbo. Že v prvi fazi bo naročnik v vseh sklopih izvedel povpraševanje o cenah. Na podlagi dobljenih cen bo naročnik predvidoma 6 mesecev kupoval pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezen sklop in bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa. Naročnik bo predvidoma po preteku povpraševalnega obdobja povabil ponudnike, s katerimi bo imel sklenjen okvirni sporazum, k predložitvi ponudb za posamezni sklop. Ponudniki bodo lahko oddali ponudbo le za sklope, za katere bodo imeli sklenjen okvirni sporazum. Za vsako nadaljnje obdobje povpraševanja bo naročnik kupoval blago pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezni sklop. Naročnik je določil še, da se z okvirnim sporazumom ne zavezuje, da bo naročil točno določeno količino blaga. V specifikacijah navedene količine je naročnik označil kot okvirne.

    Tehnične specifikacije predmeta predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala je naročnik natančneje opredelil na obrazcu P-5: Specifikacije razpisne dokumentacije, ki je tudi priloga kasneje sklenjene pogodbe/okvirnega sporazuma. V tehničnih specifikacijah za sklop 13 SN Enožilni in trižilni kabli za napetostni nivo 20 kV je naročnik pod 5. točko opredelil zahteve za kabel z oznako Trižilni kabel 3x150/xx mm2 12/20 (24) kV. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so oznake kabla skladne z oznako kabla, ki ga je naročnik naročal v zadevnem postopku oddaje javnega naročila oziroma da je naročnik tako v tem postopku oddaje javnega naročila kot v predhodnem postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala naročal po tipu oziroma nazivnih oznakah enak kabel, kar med strankama niti ni sporno. Glede lastnosti, na podlagi katere je vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljeval, da se zahtevana kabla kljub temu razlikujeta (minimalni radij upogibanja), je iz tehničnih specifikacij razvidno, da je v prvotnih tehničnih specifikacijah predmeta v predhodnem postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala naročnik zahteval minimalni radij upogibanja 480 mm.

    Iz naročnikovih odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, ki so bila objavljena na navedenem spletnem naslovu, je razvidno, da je naročnik zahtevo za minimalni radij upogibanja večkrat spreminjal. Tako je v odgovor na vprašanje št. 28 (objavljeno dne 20. 7. 2012) na zahtevo enega izmed potencialnih ponudnikov naročnik v sklopu 13 za kabel z oznako 3x150/xx mm2 12/20 (24) kV spremenil minimalni radij upogibanja na ≤ 531 mm. Glede na navedeno je naročnik popravil tudi obrazec P-5: Specifikacije in ga objavil na isti spletni strani (dokument na spletnem naslovu: http://www.praetor.si/procurement/dlfile/title/P-5_specifikacije_sklop13_popravek_20_07_2012/file/BZpudAfI3pGYf2.doc). Naročnik je sicer tehnične specifikacije za sklop 13 dne 31. 7. 2012 spremenil še enkrat (dokument na spletnem naslovu: http://www.praetor.si/procurement/dlfile/title/P-5_specifikacije_sklop13_popravek_31_07_2012/file/7hs0I7d_yE.doc), vendar se ta sprememba ni nanašala na minimalni radij upogibanja kabla z oznako 3x150/xx mm2 12/20 (24) kV.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah za predhodni postopek oddaje javnega naročil za dobavo elektromateriala dopustil višji minimalni radij upogibanja spornega kabla (≤ 531 mm), kot v tem postopku oddaje javnega naročila (≤ 490 mm). Naročnik je v sklepu o zahtevku za revizijo navedel, da ta razlika ni bistvena, saj ima okvirna sporazuma na podlagi predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala sklenjena s ponudnikoma (ponudbi sta oddala tudi v tem postopku oddaje javnega naročila), ki sta v celoti izpolnila tehnične pogoje - ponudila sta trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV z boljšimi lastnostmi od zahtevanih, saj sta ponudila trižilni SN kabel 3 x 150 mm2 12/20 (24) kV istega tipa (AXAL TT PRO, proizvajalec Ericsson) z minimalnim radijem upogljivosti ≤ 480 mm. Svojemu sklepu o zahtevku za revizijo je naročnik priložil kopijo Okvirnega sporazuma za dobavo elektromateriala št. 7/2012 (2. in 13. sklop) z dne 9. 4. 2013, sklenjenega med gospodarsko družbo Elektronabava d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana in naročnikom, ter Okvirnega sporazuma za dobavo elektromateriala št. 7/2012 (2. in 13. sklop) z dne 8. 4. 2013, sklenjenega med gospodarsko družbo MR d.o.o., Miklavčeva ulica 7, 2000 Maribor in naročnikom. Iz obeh kopij okvirnih sporazumov je iz 1. člena razvidno, da je podlaga za sklenitev okvirnih sporazumov postopek oddaje javnega naročila z oznako JN-7/2012, ki je bil na portalu javnih naročil objavljeno pod številko JN 6415/2012 dne 14. 6. 2012, kar pomeni, da gre za kopiji okvirnih sporazumov, ki so bili sklenjeni z izbranimi ponudniki na podlagi predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala. Iz 2. člena okvirnih sporazumov je razvidno, da začneta veljati z dnem podpisa okvirnega sporazuma ter prenehata veljati po poteku 4. leta od pričetka veljavnosti oziroma ob porabi zagotovljenih sredstev.

    Predmet obeh okvirnih sporazumov je opredeljen enako v 3. členu okvirnih sporazumov, in sicer »dobava elektromateriala za potrebe Elektro Gorenjska d.d. za obdobje štirih let« za sklopa 2 (Distribucijski transformatorji SN/NN) ter 13 (SN Enožilni in trižilni kabli za napetostni nivo 20 kV). V drugem odstavku istega člena je navedeno, da se vrsta, lastnosti, kakovost in opis predmeta pogodbe opredelijo v vsakokratnem povabilu k oddaji ponudbe.

    V 4. členu obeh okvirnih sporazumov so opredeljeni tudi Izvedbeni pogoji odpiranja konkurence v drugi – pogodbeni fazi. Prvi odstavek 3. člena okvirnih sporazumov določa, da so natančne količine blaga v fazi sklepanja okvirnega sporazuma za naročnika neugotovljive, zato bo natančne količine opredelil v vsaki drugi (pogodbeni) fazi postopka. V drugem odstavku je določeno, da bo naročnik druge (pogodbene) faze izvedel praviloma za vsako konkretno dobavo ali za določeno časovno obdobje, ki praviloma ne bo daljše od 12 mesecev. Peti odstavek četrtega člena določa, da bodo naročila in s tem povezane dobave blaga sukcesivne ali enkratne, odvisno od potreb naročnika, kar bo opredeljeno ob vsakem povpraševanju. V enajstem odstavku 4. člena je opredeljeno tudi, da si naročnik pridržuje pravico, da v drugi (pogodbeni) fazi delno spremeni specifikacijo (vendar največ do 30 %), tako da od ponudnikov zahteva predložitev ponudbe za drugo blago, kot to izhaja iz specifikacij na obrazcu P-5, ki je priloga obeh okvirnih sporazumov.

    Iz 8. člena obeh okvirnih sporazumov je razvidno, da je sestavina oziroma vsebina posameznega okvirnega sporazuma tudi obrazec P-5 »Specifikacije za posamezen sklop«. Iz kopij okvirnih sporazumov je razvidno, da gre za specifikacije na enakih obrazcih, ki so bili tudi del razpisne dokumentacije za predhodni postopek oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala, pri čemer pa so v kopije v obeh sklopih vneseni podatki o blagu, ki sta ga ponudnika ponujala. V delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije za sklop 13, sta za SN kabel z oznako trižilni SN kabel 3x150/xx mm2 12/20 (24) kV oba ponudnika ponudila enak kabel istega proizvajalca z isto oznako. Iz specifikacij ponujenega kabla izhaja, da je v obeh primerih minimalni radij upogibanja 480 mm.

    Iz navedenega izhaja, da je naročnik na podlagi predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala sklenil okvirne sporazume z veljavnostjo do leta 2017 za dobavo kabla istega tipa, kot je kabel, ki ga je naročnik naročal v tem postopku oddaje javnega naročila, ter z minimalnim radijem upogljivosti, ki ne samo da ustreza zahtevi naročnika iz tehničnih specifikacij tega postopka oddaje javnega naročila, temveč jo celo presega (480 mm, pri čemer je naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila zahteval minimalni radij upogibanja ≤ 490 mm). Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo sicer navajal, da se tehnične specifikacije kablov razlikujejo še po drugih lastnostih oziroma tehničnih specifikacijah, vendar teh svojih pavšalnih navedb ni konkretiziral niti do te mere, da bi navedel, katere lastnosti naj bi bile tiste, po katerih se razlikujeta, zato Državna revizijska komisija teh navedb ni mogla obravnavati.

    Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da kabli, ki so jih v predhodnem postopku oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala ponudili ponudniki, s katerimi je naročnik sklenil okvirni sporazum, ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih specifikacij v delu, ki se nanaša na minimalni radij upogibanja za kabel, ki ga je naročnik naročal v tem postopku oddaje javnega naročila. Posledično je Državna revizijska komisija zaključila tudi, da vlagatelj ni uspel izkazati, da naročnik za predmet tega javnega naročila (še) ni izvedel postopka oddaje javnega naročila in sklenil ustreznih pogodb. Tako vlagatelj tudi ni uspel izkazati, da bi bili razlogi, ki jih je naročnik navajal v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb (namreč da je za predmet tega postopka oddaje javnega naročila že izvedel postopek oddaje in sklenil ustrezne pogodbe), neresnični ali navidezni.

    Vlagatelj je sicer v svoji Izjasnitvi glede posredovane dokumentacije z dne 29. 12. 2014 glede kopij okvirnih sporazumov (v nadaljevanju: izjasnitev z dne 29. 12. 2014), ki mu jih je Državna revizijska komisija posredovala v izjasnitev, navedel, da se je naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb skliceval tudi na »pogodbo o dobavi«, ki naj bi jo imel sklenjeno z izbranim ponudnikom na podlagi okvirnega sporazuma iz predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala, ki pa je naročnik v tem postopku pravnega varstva ni predložil. Iz tega razloga se vlagatelj naj ne bi mogel opredeliti do vprašanja, ali naročnik na podlagi navedenih okvirnih sporazumov lahko pridobi predmet tega postopka oddaje javnega naročila ali ne. To dejstvo naj bi bil dolžan dokazati naročnik, ki edini s to dokumentacijo razpolaga. Prav tako je vlagatelj izpostavil, da v kolikor je naročnik z enim izmed skleniteljev okvirnega sporazuma sklenil pogodbo o dobavi za obdobje do 31. 3. 2015, predmeta tega postopka oddaje javnega naročila ne more pridobiti na podlagi navedenih okvirnih sporazumov, temveč kvečjemu na podlagi pogodbe o dobavi.

    Navedbam vlagatelja Državna revizijska komisija ni mogla slediti. Kot je razvidno iz povzete vsebine okvirnih sporazumov, naročnik v fazi sklepanja okvirnega sporazuma ni mogel ugotoviti natančnih količin kablov, ki jih bo naročal na podlagi posamezne pogodbe o dobavi, temveč jih bo natančno opredelil v vsaki drugi (pogodbeni) fazi postopka, glede katere bo naročnik izvedel novo povpraševanje ali za določeno časovno obdobje ali za vsako konkretno nabavo. Naročnik si je tudi pridržal pravico, da v drugi (pogodbeni) fazi postopka delno spremeni specifikacije predmeta javnega naročila ter da naroči dobavo blaga glede na svoje (trenutne) potrebe. Navedeno pomeni, da lahko naročnik na podlagi omenjenih okvirnih sporazumov za kritje (dodatnih) potreb po kablih za sanacijo posledic žledoloma (torej blago, ki ga je naročnik naročal po tem postopku oddaje javnega naročila) ponovno odpre konkurenco in sklene novo pogodbo o dobavi ter zahteva kable s tehničnimi specifikacijami, ki ustrezajo tehničnim specifikacijam kabla, ki je predmet tega postopka oddaje javnega naročila, seveda v okviru sklenjenega okvirnega sporazuma ter ob spoštovanju predpisov o javnem naročanju. Vlagatelj si zmotno tolmači četrti odstavek 4. člena navedenih okvirnih sporazumov, ki naj bi v času veljavne pogodbe o dobavi (za katero naročnik trdi, da je sklenjena do 31. 3. 2015) naročnika zavezovala oddajati naročila za dobavo kablov zgolj ponudniku, s katerim ima sklenjeno pogodbo o dobavi. Četrti odstavek 4. člena okvirnih sporazumov določa, da v kolikor bo naročnik drugo (pogodbeno) fazo izvedel za določeno časovno obdobje, bo ponudnike pozval k predložitvi cen, ki ostanejo fiksne za celotno obdobje povpraševanja oz. največ do naslednjega povpraševanja. Naročnik bo nato v tem obdobju oz. do izvedenega naslednjega povpraševanja blago naročal pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezen sklop. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno določbo razumeti v povezavi z drugim odstavkom 3. člena (»Vrsta, lastnosti, kakovost in opis predmeta pogodbe se opredelijo v vsakokratnem povabilu k oddaji ponudbe«) ter petim odstavkom (»Naročila in s tem povezane dobave blaga bodo sukcesivne ali enkratne, odvisno od potreb naročnika, kar bo opredeljeno ob posameznem povpraševanju«) in enajstim odstavkom (»Naročnik si pridržuje pravico, da v drugi – pogodbeni – fazi delno spremeni specifikacije – vendar največ do 30 % - tako, da od ponudnikov zahteva predložitev ponudbe za drugo blago, kot to izhaja iz specifikacij…«) 4. člena navedenih okvirnih sporazumov, torej da je naročnik zavezan naročati blago pri ponudniku, s katerim je sklenil pogodbo o dobavi za kabel z določenimi lastnostmi v določenem časovnem obdobju. V kolikor pa se pojavi potreba po večji količini (kar je odvisno od potreb naročnika), naročnik lahko izvede ponovno povpraševanje oziroma vse stranke okvirnega sporazuma povabi k oddaji ponudbe. Dejstvo, da je bila priloga okvirnih sporazumom tudi tehnična specifikacija predmeta javnega naročila, ki po spornih tehničnih specifikacijah ustreza predmetu tega postopka oddaje javnega naročila, dodatno utrjuje navedbe naročnika, da je za predmet tega postopka oddaje javnega naročila že izvedel postopek oddaje javnega naročila.

    Vlagatelj je izpostavil tudi, da je naročnik priznal, da so številne tehnične zahteve naročnika iz predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala drugačne od tehničnih specifikacij za ta postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svojem sklepu o zahtevku za revizijo res navedel, da razlike med tehničnimi specifikacijami iz obeh razpisnih dokumentacij obstajajo. Kljub temu pa navedeno ne spremeni zapisanega, saj je Državna revizijska komisija ugotovila, da ne samo, da je naročnik glede sporne lastnosti (minimalnega radija upogibanja kabla) sklenil okvirni sporazum za dobavo kabla, ki v celoti ustreza (celo preseže) naročnikovim zahtevam glede tehničnih specifikacij predmeta tega postopka oddaje javnega naročila, temveč da naročnik na podlagi okvirnega sporazuma lahko izvede (dodatno) posamezno naročilo za kabel s prilagojenimi tehničnimi specifikacijami in torej po potrebi (če še nima sklenjene ustrezne pogodbe o dobavi oziroma naročnikovim potrebam po sklenjenih pogodbah o dobavi dobavljeni kabel ne ustreza) zahteva kabel z identičnimi specifikacijami kot jih je opredelil v tem postopku oddaje javnega naročila. Vlagateljevim navedbam v tem pogledu torej ni mogoče slediti.

    Vlagatelj je izpostavil tudi, da kabla iz ponudb ponudnikov, s katerima je naročnik sklenil okvirna sporazuma, ne ustrezata tehničnim specifikacijam v tem postopku oddaje javnega naročila v pogledu delovne temperature kabla, ki bi morala biti od -30°C do +90°C, ponujena delovna temperatura kabla pa je le od -30°C do +70°C. Teh navedb vlagatelja Državna revizijska komisija ni smela obravnavati, saj jih je podal šele v svoji izjasnitvi z dne 29. 12. 2014, ne pa že v okviru svojega revizijskega zahtevka. Peti odstavek 29. člena ZPVPJN določa, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema naročnikovega sklepa o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi (kar seveda velja tudi za priloge naročnikovega sklepa o zahtevku za revizijo, ki jih vlagatelj ni prejel skupaj s sklepom, temveč mu jih je v izjasnitev posredovala Državna revizijska komisija), vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj je sicer navajal, da se je s vsebino sklenjenih okvirnih sporazumov seznanil šele sedaj, ko mu jih je v izjasnitev dne 19. 12. 2014 posredovala Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija pa opozarja, da je v skladu s šestim odstavkom 27. člena ZJNVETPS celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje javnega naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Vlagatelj bi torej do vsebine okvirnih sporazumov, sklenjenih na podlagi predhodnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromateriala lahko prišel na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, oziroma, če pa tega iz kakršnihkoli razlogov ni mogel narediti, bi moral navajati in dokazati, da iz te dokumentacije izhajajočih dejstev ali dokazov ni mogel navesti in predložiti v predrevizijskem postopku brez svoje krivde, česar pa ni storil.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, 14. 1. 2015

    Predsednica senata:




    mag. Mateja Škabar
    Članica Državne revizijske komisije




    Vročiti:
    - Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj
    - Avbreht, Zajc in Partnerji, odvetniška družba o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

    Vložiti:
    - V spis zadeve, tu





    Natisni stran