Na vsebino
EN

018-017/02

Številka: 018-17/02-25-178
Datum sprejema: 15. 2. 2002

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, Tomaža Vesela kot poročevalca in mag. Aleksija Mužine kot člana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Obrežje s pripadajočim delom avtocestnega odseka Krška vas – Obrežje od km 11.540 do km 12.305 (plato s komunalno ureditvijo in nadvoz 4-6) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Pražakova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Vlada Republike Slovenije, SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.02.2002

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika navedena v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 266-11/01, z dne 21.12.2001, o izbiri najugodnejšega ponudnika za izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Obrežje s pripadajočim delom avtocestnega odseka Krška vas – Obrežje od km 11.540 do km 12.305 (plato s komunalno ureditvijo in nadvoz 4-6).

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 390.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 08.10.2001, sprejel sklep, št. 266-11/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za pridobitev izvajalca gradbenih del »Gradnja MMP Obrežje: plato in komunalni vodi« v ocenjeni vrednosti 2.521.001.000 SIT brez davka na dodano vrednost. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/2001, pod številko objave Ob-56445, popravek javnega razpisa, s katerim je naročnik spremenil datum odpiranja ponudb, pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 93/2001, pod številko objave Ob-59095. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.11.2001, izhaja, da je na javni razpis prispelo osem pravočasnih ponudb. Naročnik je, dne 21.12.2001, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje VEGRAD d.d., Prešernova 9/a, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) z dopisom, z dne 03.01.2002, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je vlagatelju poslal obrazloženo obvestilo, dne 03.01.2002.

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, dne 09.01.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izjavo banke brez v razpisni dokumentaciji zahtevane navedbe minimalne višine najetja kredita, saj je banka v izjavi samo navedla, da bo komitentu-ponudniku izdala kredit v višini kot bodo njegove kreditne zmožnosti. Zaradi navedenega je naročnik, dne 19.12.2001, pozval banko izbranega ponudnika, naj mu pojasni, ali ima izbrani ponudnik kljub dejstvu, da v izjavi višina možnosti najetja kredita ni navedena, možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. Banka je naročniku, dne 20.12.2001, posredovala izjavo, s katero pojasnjuje, da ima izbrani ponudnik možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. Vlagatelj dodaja, da je naročnik na ta način ravnal v nasprotju z določbami ZJN-l, saj je po tem, ko je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil neustrezno izjavo banke (izjava ni izpolnjevala izrecne zahteve določbe točke 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), po posredovanju pri banki izbranega ponudnika pridobil novo, ustrezno izjavo banke, namesto da bi ravnal v smislu določbe drugega odstavka 76. člena ZJN-l, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. Vlagatelj dodaja, da je naročnik s takšnim ravnanjem kršil tudi določbo 54. člena ZJN-l. V konkretnem primeru je šlo za očitno dopolnitev ponudbe, saj je bila z zgoraj opisanim postopkom pridobljena nova, drugačna izjava banke, s tem pa je ponudba izbranega ponudnika postala pravilna. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika že takoj po tem, ko je ugotovil, da izjava banke ne izpolnjuje izrecne zahteve citirane določbe točke 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zavrniti kot nepravilno. Iz določbe 54. člena ZJN-l izhaja, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Vlagatelj dodaja, da je iz dikcije naročnika v obrazložitvi obvestila sicer mogoče razumeti, da naročnik navedeno ravnanje interpretira kot »pojasnjevanje« ponudbe (kar bi kazalo na to, da se smiselno opira na določbo prvega stavka prvega odstavka 54. člena ZJN-1, ki določa, da sme naročnik zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb), kar pa v konkretnem primeru ne more držati, saj je že s formalnega vidika jasno, da določbe ZJN-1 predvidevajo, da lahko naročnik kakršnakoli pojasnila glede ponudbe posameznega ponudnika pridobiva le od ponudnika samega, ne pa morda od tretjih oseb, ki niso ponudbe niti pripravljale niti ne predstavljajo ali zastopajo ponudnika. Tako je naročnik v primeru, da je navedeno ravnanje štel za pojasnjevanje ponudbe, postopek izbire oziroma presoje ponudb tako ali tako kršil že povsem iz formalnih razlogov, saj pojasnjevanja ponudbe ne more podajati neka tretja oseba, niti naročnik v tem smislu ne more komunicirati z neko tretjo osebo ali od nje česarkoli zahtevati. Ker je postopek oddaje javnega naročila oziroma izbire ponudbe po ZJN-1 podrejen strogim formalnim pravilom, je naročnik v primeru, ko je takšno komuniciranje s tretjimi osebami štel za pojasnjevanje ponudbe, že samo s postavljanjem zahtev oziroma pridobivanjem pojasnil s strani tretjih kršil načela ZJN-1, ki v svojih določbah jasno predvideva, da lahko naročnik pojasnila in dodatne informacije zahteva le od ponudnika samega. Takšno ureditev ZJN-l predvideva celo glede dostave novih, dodatnih dokazil oziroma listin, ki so priloga oziroma sestavni del ponudbe in ki jih izdajajo drugi organi (kot npr. določba tretjega odstavka 76. člena ZJN-1, po kateri mora ponudnik poskrbeti za pridobitev nove listine). Vlagatelj v podkrepitev gornjih navedb o tem, da naročnik po odpiranju ponudb ne more postavljati zahtev po dostavljanju novih dokumentov oziroma listin, še omenja, da ZJN-l v citiranem 76. členu prav kot izjemo od splošnega načela predvideva, da sme naročnik v roku, ki ni daljši od 20 dni, zahtevati dopolnitev ponudbe (od ponudnika), vendar pa le v primeru predložitve dokumenta/listine, ko ponudnik zahtevanega dokumenta/listine ni mogel predložiti iz razloga, ker se zahtevana listina po predpisih države, kjer ima sedež, ne izdaja, kar pa ni situacija, ki bi bila podana v konkretnem primeru.
Vlagatelj nadalje navaja: »Drug očiten dokaz nesmiselnosti navedbe naročnika, da je šlo v konkretnem primeru za pojasnjevanje ponudbe, pa je to, da je v konkretnem primeru jasno, da je bila na podlagi citiranega ravnanja naročnika pridobljena povsem nova, drugačna (dopolnjena) izjava banke oziroma je bil pridobljen nov dokument (ki sicer predstavlja prilogo in sestavni del ponudbe ponudnika) in tako nikakor ni šlo zgolj za pojasnjevanje ponudbe, saj bi bila v takšnem postopku po odpiranju ponudb ponudba izbranega ponudnika (ki je bila prvotno nepravilna oziroma nesprejemljiva) dopolnjena tako (z novo, dopolnjeno izjavo), da je takšna ponudba s tem – naknadno in po odpiranju ponudb – postala pravilna.« Glede na navedeno vlagatelj meni, da je naročnik dopustil dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika oziroma da je celo sam aktivno sodeloval in vodil dopolnjevanje ponudbe, ki je tako postala popolna oziroma pravilna, čeprav bi moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno zavrniti. S tem je kršil drugi odstavek 76. člena in prvi odstavek 54. člena ZJN-1.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti tudi zato, ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev po usposobljenosti oziroma sposobnosti za uspešno izvedbo del razpisanega javnega naročila. Naročnik namreč usposobljenost oziroma sposobnost posameznega ponudnika za uspešno izvedbo del razpisanega javnega naročila presoja na podlagi dokazil, predloženih v ponudbi, v konkretnem primeru dokazil, ki jih je moral posamezni ponudnik predložiti v skladu z določbo točke 5.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.11.2001, je razvidno, da ponudba izbranega ponudnika ni vsebovala prilog, ki se zahtevajo kot dokazila o usposobljenosti posameznega ponudnika, oziroma da pri ponudbi izbranega ponudnika ni bilo preverjeno oziroma evidentirano, da bi ponudba izbranega ponudnika vsebovala dokazila, ki jih za ugotavljanje usposobljenosti posameznega ponudnika zahteva točka 5.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj tako meni, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb v konkretnem primeru ni mogoče preveriti, ali je bila ponudba izbranega ponudnika v trenutku odpiranja ponudb sploh pravilna oziroma je po metodi nasprotnega razlogovanja (in ob upoštevanju dejstva, da ima npr. ponudba vlagatelja v sosednji koloni tabele jasno označene/odkljukane vse zahtevane priloge oziroma dokazila) mogoče sklepati zgolj na to, da ponudba izbranega ponudnika takšnih prilog oziroma dokazil ob odpiranju ponudb ni vsebovala. Zato bi morala biti ponudba izbranega ponudnika tudi iz tega razloga, to je zaradi neusposobljenosti/nesposobnosti oziroma neizkazovanja usposobljenosti/sposobnosti zavrnjena kot nepravilna. Vlagatelj še dodaja, da zgoraj izvedenega zaključka niti ne more ustrezno preveriti. Takšna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika je bila namreč po njegovem mnenju v nadaljnjem postopku presoje in ocenjevanja ponudb bodisi dopolnjena (saj iz obrazložitve naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila oziroma tabele pravilnosti ponudb izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika glede prilog/dokazil točke 5.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v celoti pravilna) bodisi je obrazložitev (in tabela) naročnika v citiranem obvestilu napačna oziroma nepopolna (saj naročnik v ničemer ne pojasnjuje opisane razlike med tabelo, priloženo zapisniku o odpiranju ponudb, z dne 29.11.2001, in tabelo, vsebovano v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 21.12.2001, temveč zgolj na kratko ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna).

Na podlagi navedenega vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določbe ZJN-l, saj bi moral ob upoštevanju in pravilni uporabi določb ZJN-l ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno ter za najugodnejšo ponudbo izbrati ponudbo vlagatelja. Zato vlagatelj naročniku predlaga, da ob upoštevanju navedenih razlogov izloči izbranega ponudnika iz nadaljnjega postopka ter na podlagi edinega merila za izbiro (ponudbena cena) izbere njega kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 266-11/01, z dne 25.01.2002, kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je pozval banki izbranega ponudnika in ponudnika CP Novo mesto d.d. le k pojasnilu izjave iz točke 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Tako pri izbranem ponudniku kot pri ponudniku CP Novo mesto d.d. v prej navedeni izjavi ni bilo navedenega zneska o možnosti najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. V izjavi, ki jo je predložil izbrani ponudnik, banka samo navaja, da bo komitentu-ponudniku izdala kredit v višini, kot bodo dopuščale njegove kreditne zmožnosti. Ponudnik CP Novo mesto d.d. je predložil izjavo banke brez izrecno zahtevane navedbe minimalne višine najetja kredita. Zato je naročnik z dopisom, št. 266-11/01, z dne 20.12.2001, pozval tako banko izbranega ponudnika kot tudi banko ponudnika CP Novo mesto d.d., naj mu pojasnita, ali imata imenovana ponudnika kljub dejstvu, da v izjavi višina možnosti najetja kredita ni navedena, možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. Banka izbranega ponudnika je naročniku, dne 20.12.2001, posredovala izjavo, s katero pojasnjuje, da ima izbrani ponudnik možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT, banka ponudnika CP Novo mesto d.d. pa tudi po navedenem pozivu naročnika v dodatni izjavi ne navaja zahtevane višine 1,5 mrd SIT. Obe izjavi je naročnik štel kot pojasnilo in ne kot nedovoljeno dopolnitev ponudbe.

Naročnik nadalje navaja, da so vlagateljeve trditve o tem, da bi moral biti izbrani ponudnik izločen zaradi neizpolnjevanja zahtev po usposobljenosti za uspešno izvedbo del razpisanega javnega naročila in da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.11.2001, razvidno, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil za priznavanje usposobljenosti, ki jih zahteva točka 5.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, neutemeljene. Naročnik je pri vsakem ponudniku že na javnem odpiranju ponudb ugotavljal, ali so priložena navedena dokazila in ali je ponudbena dokumentacija priložena v celoti. Tako je mogoče že iz vpogleda v zapisnik pri izbranem ponudniku pod zaporedno številko 5 ugotoviti, da je priložil zahtevano dokumentacijo v celoti, prav tako pa je to razvidno iz priloge (tabela I-3 x), kjer je za vsako posamezno dokazilo posebej obkroženo, ali je priloženo ali ni. Dodatno označevanje s kljukicami pomeni samo ponovno preverjanje, če je na odpiranju prišlo do spregleda kakšnega od priloženih dokumentov in v zvezi s tem dvoma, ali je priložen ali ne. Tako po mnenju naročnika nedvomno izhaja, da le ponudnik Energoplan d.d. nima predloženih zahtevanih dokazil. Naročnik nadalje navaja, da je v obvestilu, št. 266-11/01, z dne 21.12.2001, navedel možnost vpogleda v točkovanje in dodatna pojasnila v zvezi s tem vsakemu od ponudnikov, ki bi to želel.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.01.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi«.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljevih navedb, da je naročnik kot najugodnejšo izbral nepravilno ponudbo, kar predstavlja kršitev 76. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, določil, da morajo za predmetno javno naročilo ponudniki predložiti: »Prikaz likvidnih sredstev razvidnih iz revidirane bilance stanja in prikaz možnosti najetja kredita, z izjavo banke, v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT.« Iz ponudbe izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je ta predložil izjavo banke z naslednjo vsebino: »V zvezi z vašo vlogo z dne 6.11.2001, s katero nas seznanjate, da se nameravate prijaviti na javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca za izvedbo del na projektu: izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Obrežje (plato s komunalno ureditvijo) in dela avtocestnega odseka Krška vas – Obrežje od kilometra 11.540 do 12.305, ki ga je razpisala Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, 1000 Ljubljana, v Ur. listu štev. 80 dne 12.10.2001, izjavljamo, da smo pripravljeni kreditirati izgradnjo omenjenih del, na podlagi konkretnega zahtevka v obsegu, ki ga dopušča prosta višina zgornje meje zadolževanja, pod pogoji, ki veljajo za tovrstne kredite in v skladu s poslovno politiko banke ter pod pogojem, da se v času obravnave konkretnega zahtevka finančni položaj podjetja na bo bistveno poslabšal. Odobritev kredita je pogojena s pozitivnim sklepom pristojnega organa odločanja banke.«

Glede na navedeno izjavo banke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil bančne izjave, kot je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo, točko 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj iz predložene izjave ni razvidno, da bo banka, ki je podala navedeno izjavo, pripravljena izbranega ponudnika kreditirati v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. Ni dvoma, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval izjavo banke o možnosti najetja kredita v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT. Podana izjava banke pa namesto eksplicitne izjave o možnosti najetja kredita v minimalnem zahtevanem znesku vsebuje pogojno izjavo v naslednjih elementih:

- kredit bo odobren v obsegu, ki ga dopušča prosta višina zgornje meje zadolževanja,
- pod pogoji, ki veljajo za tovrstne kredite v skladu s poslovno politiko banke,
- pod pogojem, da se v času obravnave konkretnega zahtevka za kredit finančni položaj izbranega ponudnika ne bo bistveno poslabšal in
- pod pogojem, da bo pristojni organ odločanja banke sprejel pozitivni sklep.

V izjavi banke tudi ni bilo navedeno, da bo le-ta odobrila izbranemu ponudniku kredit »v minimalni vrednosti 1,5 mrd SIT«, kot je bilo zahtevano v točki 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Glede na navedene pogoje izjava banke, ki jo je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, ne pomeni nepreklicnega zagotovila s strani banke o možnosti najetja kredita v višini, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji v točki 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je nepravilna. V 18. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč določeno, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni zavrnil kot nepravilne, ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena določa: »V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.« Glede na navedeno so zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na skladnost ostalih elementov vlagateljeve ponudbe z zahtevami razpisne dokumentacije (sposobnost oziroma usposobljenost), brezpredmetne.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je namreč določeno: »Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.« Naročnik je s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki je nepravilna, obravnaval kot pravilno, izbranega ponudnika postavil v privilegiran položaj. Načelo enakopravnosti ponudnikov namreč med drugim zagotavlja, da bodo enako spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih strank torej, da bodo vsi ponudniki ob enakih pogojih imeli enake možnosti. S tem je tudi zagotovljen enakopraven položaj ponudnikov pri uveljavljanju procesnih pravic. V postopku oddaje javnega naročila so obvezni določeni akti, oddaja javnega naročila mora biti izvedena po določenem postopku, obvezno morajo biti izpolnjene zahteve naročnika, naročnik pa sme upoštevati le tiste dokumente, ki imajo zahtevano vsebino ter ustrezajo vsem razpisnim pogojem.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na dopolnitev in popravek ponudbe izbranega ponudnika po javnem odpiranju ponudb, kar pomeni kršitev prvega odstavka 54. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, dne 20.12.2001, v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb poslal dopis banki, katere izjavo je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, v katerem je navedel naslednje: »V zvezi z izjavo vaše banke št. 4184/PV, izdano dne 14.11.2001, vas pozivamo za uradno pojasnilo, ali je predmetna izjava skladna z zahtevami naročnika (Servis skupnih služb Vlade) kot se je to zahtevalo v točki 5.3.e Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za gradnjo Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje s pripadajočim delom avtocestnega odseka Krška vas – Obrežje od km 11.540 do km 12.305 (plato s komunalno ureditvijo in nadvoz 4-6), katere tekst vam kot fotokopijo prilagamo in ali ta vaša izjava pomeni, da ima ponudnik, VEGRAD d.d., Gradbeno industrijsko podjetje, kateremu ste jo izstavili, pri vaši banki možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1.500.000.000,00 SIT (1,5 mrd SIT).« Banka izbranega ponudnika je istega dne (20.12.2001) naročniku posedovala dopis, v katerem navaja: »V zvezi z vašim dopisom št. 266-11/01 z dne 20.12.2001, vam sporočamo, da v okviru naše izjave št. 4184/PV, ki smo jo dali podjetju VEGRAD d.d., Velenje, v zvezi s prijavo na javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca za izvedbo del na objektu: izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Obrežje in dela avtocestnega odseka Krška vas – Obrežje, in je v naši banki v takšnih primerih običajna, to tudi pomeni, da ima ponudnik VEGRAD d.d., Gradbeno industrijsko podjetje, Velenje, pri naši banki možnost najetja kredita v minimalni vrednosti 1.500.000.000,00 SIT.« Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je od banke zahteval izjavo, kršil določila prvega odstavka 54. člena ZJN-1. Navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku namreč določa: »Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredilo ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.« V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 lahko naročnik zahteva od ponudnika, da pridobi pojasnilo v povezavi z njegovo ponudbo. Naročnik lahko zahteva dodatna pojasnila, ki bi mu lahko pomagala pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. V navedenem primeru je naročnik dovolil takšno spremembo vsebine ponudbe, ki je iz neustrezne le-to naredilo ustrezno, saj prvotna izjava banke, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik ni ustrezala vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati ugotovitve iz te odločitve.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse in 2500 odvetniških točk. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 150.000,00 SIT in odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20 % davkom na dodano vrednost (240.000 SIT), skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.02.2002

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
Predsednica senata

Natisni stran