018-290/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) po članu Tomažu Veselu, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo avtoplaščev in motoplaščev in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Perovo 27, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, Štefanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.01.2003

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 17123-04-403-48p/2002, z dne 25.11.2002 in iz popravka obvestila o oddaji naročila, št. 17123-04-403-48p/2002, z dne 27.11.2002, v sklopu 1: avtoplašči (podsklop 1.A: zimski avtoplašči in podsklop 1.B: letni avtoplašči).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 80.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je glede na neuspeli javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za dobavo avtoplaščev in motoplaščev po odprtem postopku, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, št. 72/02, pod številko objave Ob-75820 in v Uradnem listu RS, št. 75-76/02, pod številko objave Ob-76345, izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave (prvi odstavek 20. člena Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1).
Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila št. 17123-04-403-48p/2002, z dne 25.11.2002 in s Popravkom obvestila o oddaji naročila št. 17123-04-403-48p/2002, z dne 27.11.2002 kandidate obvestil, da je izvedbo naročila v podsklopu 1.A: zimski avtoplašči in v podsklopu 1.B: letni avtoplašči oddal podjetju SAVA TRADE d.d., Cesta v Mestni log 90, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), izvedbo naročila v sklopu 2: motoplašči, pa je oddal vlagatelju. V obrazložitvi obvestila je naročnik med drugim navedel, da sta izbrani podjetji, glede na edino merilo »najnižja cena« po razpisanih sklopih oziroma podsklopih ponudili najnižje cene.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve ZJN-1, in sicer: kršitev drugega odstavka 76. člena v povezavi s tretjim odstavkom 41. člena in 18. točko prvega odstavka 3. člena ter kršitev 1. točke prvega odstavka 20. člena.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 12 pod točko 7.9.2 v poglavju št. 7 (Pogoji za udeležbo) podal zahtevo (pogoj), da morajo ponudniki priložiti dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem avtoplaščev oz. motoplaščev). Izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil dokazil za ponujene znamke avtoplaščev Michelin, Kormoran in Dunlop, ki bi izkazovala (potrjevala) zastopstvo oziroma poslovni odnos s principalom. Navedeno so na sestanku vlagatelja in naročnika, pri vpogledu v konkurenčne ponudbe, dne 04.12.2002, potrdili tudi predstavniki naročnika. Z opisanim je naročnik kršil 18. točko prvega odstavka 3. člena (ker je ponudbo izbranega ponudnika spoznal za pravilno), tretji odstavek 41. člena (ker je ponudbo izbranega ponudnika štel kot pravilno, čeprav ni izpolnjevala pogojev iz razpisne dokumentacije) ter drugi odstavek 76. člena ZJN-1(ker nepravilne ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil). Naročnik mora v skladu z veljavno zakonodajo razveljaviti sporna sklepa in izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika (tudi) v podsklopih 1.A in 1.B.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 3 pod točko 2 zapisal, da bodo ponudniki, ki bodo na povabilo k oddaji ponudbe predložili ponudbo, po preteku roka za oddajo ponudb ter pred izbiro najugodnejšega ponudnika s pisnim povabilom pozvani k pogajanjem. Naročnik je v Obvestilu o oddaji naročila navedel, da se predstavnik vlagatelja na poziv k pogajanjem ni odzval, zato je pri ocenjevanju upošteval vlagateljevo ponudbo, kot je bila podana za predmetni razpis. Vlagatelj trdi, da povabila k pogajanjem ni prejel. Na sestanku vlagatelja in naročnika je naročnik pojasnil, da je vabila pošiljal preko faksa. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 88/99 in 52/02), ki se uporablja subsidiarno v poglavju vročanje v prvem odstavku 83. člena določa, da se vročanje vabil, odločb, sklepov in drugih uradnih spisov opravlja praviloma tako, da se spis izroči tistemu, ki mu je namenjen ter v drugem odstavku določa, da se spisi vročajo po pošti ali pa ji vroča organ po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje spisov za svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vročiti spis, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato, da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen spisa, ki ga je treba vročiti. Naročnik je z opisanim kršil 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1. Naročnik bi lahko vsaj telefonsko preveril pri vlagatelju ali je prejel faks, za katerega trdi, da ga je poslal vlagatelju. Vlagateljev namen pri obravnavanem javnem naročilu je namreč, da s svojo ponudbo enakovredno konkurira pri izbiri najugodnejše in/ali najcenejše ponudbe. Vlagatelj je namreč že večkrat dokazal, da je na slovenskem trgu med najugodnejšimi ponudniki. Kljub temu mora slednje naročniku vedno znova dokazovati. Vlagatelj vlaga tokrat že peti zahtevek za revizijo v zadnjih štirih letih, od katerih so bili vsi utemeljeni (kar je ugotovil bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija). In vendar bo naročnik znova ponovno iskal slabosti vlagatelja, da bi se ga lahko izognil.
Vlagatelj zahteva razveljavitev spornih sklepov in povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane takse (80.000, 00 SIT).

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. 17123-04-403-48p/2002/17, z dne 23.12.2002). V obrazložitvi navaja, da je naročnik v podtočki 7.9.2 v točki 7 (Pogoji za udeležbo) zapisal, da morajo ponudniki priložiti dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem avtoplaščev oz. motoplaščev). Iz navedenega sledi, da vsi ponudniki priložijo dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom, posamezni ponudnik pa s konkretnim zastopanim oz. principalom. V podkrepitev te razlage so tudi ponudbe ostalih ponudnikov, v katere so bili praviloma priložena le dokazila o zastopstvu za eno blagovno znamko.
Naročnik v zvezi s tem poudarja, da v tovrstni branži poslovanje praviloma poteka tako, da zastopniki zastopajo le eno od uveljavljenih znamk, s katero gradijo trg, oziroma permenentno dopolnjujejo svoj prodajni program glede na povpraševanje in potrebe na predmetnem trgu, kar je posledica »eksotičnih« dimenzij. Naročnik se je omenjenega zavedal, zato je v predmetni dokumentaciji podal možnost, da ponudniki izjemoma lahko ponudijo za posamezen sklop oz. podsklop največ 6 tipov avtoplaščev oz. motoplaščev drugih blagovnih znamk, s tem, da je ta možnost veljala za tiste postavke, kjer je navedena količina manj kot 100 kosov. Glede na relativno majhne potrebe po tovrstnih avtoplaščih je nesmiselno, neposlovno in nemoralno zahtevati od ponudnikov, da predložijo potrdila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s temi principali. Ponudniki zahteve po tovrstnih avtoplaščih rešujejo tako, da le-te kupijo na trgu ter jih skupaj z avtoplašči osnovne blagovne znamke zagotavljajo in dobavljajo naročniku.
Naročnik še navaja, da je predmetni postopek izvedel na podlagi in v skladu s 1. točko drugega odstavka 20. člena ZJN-1. Ob tem je potrebno poudariti, da ZJN-1 v delu izvedbenih norm ureditve postopka s pogajanji, ki bi določale vsaj osnovne načine izvedbe postopka s pogajanji in njihove temeljne značilnosti ter zahteve, podnormiran. Postopek s pogajanji se izvede po predhodni objavi ali brez predhodne objave. V postopek s pogajanji brez predhodne objave pravila ZJN-1 konkretneje ne posegajo, razen glede določitve pogojev za njegovo izvedbo (20. člen ZJN-1). V tem postopku pa naročnika usmerjajo in obvezujejo cilji in načela javnega naročanja. Pri oblikovanju dokumentacije predmetnega javnega naročila je naročnik dosledno spoštoval pravne norme, ki urejajo to področje.
- Z dopisom št. 17123-04-304-48p/2002-10, z dne 25.10.2002, je ponudnike pozval k oddaji ponudb. V tem pozivu je podana pravna podlaga za izvedbo obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, rok za predložitev ponudb ter opombe v zvezi z javnim naročilom. Priloga dopisa je bila razpisna dokumentacija. V le-tej je bilo v 2. točki »Pogajanja« I. dela »Povabilo k oddaji ponudbe« zapisano: »Ponudniki, ki bodo na povabilo k oddaji ponudbe predložili svojo ponudbo, bodo po preteku roka za oddajo ponudb in pred izbiro najugodnejšega ponudnika s pisnim povabilom pozvani k pogajanjem. V primeru, da se ponudnik ne bo odzval na povabilo k pogajanjem oziroma se pogajanj ne bo udeležil, bo naročnik pri analizi ponudb upošteval njegovo ponudbo takšno, kot je bila predložena na povabilo k oddaji ponudbe.«
- Vsi pozvani kandidati so svoje ponudbe poslali do roka, in sicer do 15.11.2002 do 09. ure.
- Dne 20.11.2002 je naročnik pozval vse kandidate k pogajanjem, ki naj bi potekala dne 22.11.2002 med 10. uro in 14. uro. Vsi pozvani kandidati so prejeli pozive k pogajanjem dne 20.11.2002 med 14.37 in 14.41 uro. Kot dokazila naročnik prilaga poročila o oddaji pozivov k pogajanjem posameznim kandidatom.
- Dne 22.11.2002 so bila izvedena pogajanja, katerih so se udeležili vsi predstavniki kandidatov razen predstavnika vlagatelja.
- Glede na dejstvo, da se predstavnik vlagatelja pogajanj ni udeležil, je naročnik ravnal skladno z 2. točko I. dela razpisne dokumentacije in upošteval vlagateljevo ponudbo takšno, kot je bila predložena.

Naročnik je posredoval poziv k pogajanju na številko faksa, ki jo je vlagatelj navedel v obrazcu »Podatki o ponudniku«, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe. O pravilni in pravočasni vročitvi ni dvomov, saj to dokazujejo priložena poročila o oddaji pozivov k pogajanjem posameznim ponudnikom.
Naročnik še opozarja na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Vlagatelj je dne 27.12.2002 (dopis z dne 24.12.2002) obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 30.12.2002 (dopis naročnika št.17123-04-403-48p/2002, z dne 30.12.2002), odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila in svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 13.012003 organizirala sestanek z naročnikom in vlagateljem. Vlagatelj se sestanka ni udeležil (svojo odsotnost je opravičil), naročnik pa je Državni revizijski komisiji, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi«.

Kar zadeva navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na (ne)prejem povabila k pogajanjem, je Državna revizijska komisija najprej preverila, kaj je naročnik v zvezi s tem zapisal v razpisno dokumentacijo. Naročnik je v 2. točki (Pogajanja) Povabila k oddaji ponudbe zapisal, «da bodo ponudniki, ki bodo na povabilo k oddaji ponudbe predložili svojo ponudbo, po preteku roka za oddajo ponudb in pred izbiro najugodnejšega ponudnika s pisnim povabilom pozvani k pogajanjem. V primeru, da se ponudnik ne bo odzval na povabilo k pogajanjem oziroma se pogajanj ne bo udeležil, bo naročnik upošteval njegovo ponudbo takšno, kot je bila predložena na povabilo k oddaji ponudbe.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je naročnik, dne 20.11.2002, vsem štirim ponudnikom po telefaksu poslal Poziv k pogajanjem. Iz priloženih potrdil je jasno razvidno, da so vsi štirje ponudniki dne 20.11.2002 prejeli Pozive k pogajanjem med 14.37 in 14.41 uro (vlagatelj jo je prejel ob 14.39 uri). V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil obrazec »podatki o ponudniku« (priloga št.II/1), v katerega so morali ponudniki izpolniti, med drugim tudi s številko telefaksa. Vlagatelj je slednjega v celoti izpolnil, podpisal in žigosal. V rubriko »faks« je vlagatelj vpisal številko 01/83-08-352. Na identično številko je dne 20.11.2002 prejel tudi Poziv k pogajanjem.
Ker se pogajanj kljub temu ni udeležil, je moral naročnik ravnati v skladu z zgoraj citiranimi navodili iz razpisne dokumentacije in v fazi ocenjevanja ponudb upoštevati njegovo ponudbo takšno, kot je bila predložena na povabilo k oddaji ponudbe.

Glede na navedeno in na dejstvo, da vlagatelj za svojo trditev (vlagatelj zatrjuje zgolj to, da povabila k pogajanjem ni prejel) ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena), na podlagi katerih bi lahko naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo trditev, je bilo potrebno obravnavano revizijsko navedbo v tem delu revizijskega zahtevka zavrniti..
Ker pa je iz zahtevka za revizijo smiselno razbrati, da vlagatelj ugovarja tudi naročnikovi zahtevi iz 2. točke razpisne dokumentacije (Povabilo k oddaji ponudbe, stran 3), ga je potrebno opozoriti, da bi moral, v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi s slednjo, takšne očitke uveljaviti najkasneje do sprejetja izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila očitek vlagatelja, s katerim trdi, da je naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila, v nasprotju s pogojem iz točke 7.9.2 (Pogoji za udeležbo - 7. točka) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb izbral ponudbo izbranega ponudnika.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 7.9.2. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno določil, da »morajo ponudniki priložiti dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem avtoplaščev oz. motoplaščev)«.

Med strankama v tem revizijskem postopku je nesporno dejstvo, da izbrani ponudnik za blagovne znamke Michelin, Dunlop in Kormoran ni predložil »dokazil o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem avtoplaščev oz. motoplaščev)«. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali bi glede na dikcijo zgoraj citiranih navodil iz točke 7.9.2 razpisne dokumentacije, izbrani ponudnik to moral storiti. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da izbrani ponudnik za blagovne znamke Michelin, Dunlop in Kormoran zahtevanih dokazil ni bil dolžan predložiti. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da izbrani ponudnik z nepredložitvijo dokazil o zastopstvu za prej naštete blagovne znamke, ni oddal pravilne ponudbe.

V zvezi z zgoraj citiranim naročnikovim navodilom, je potrebno omeniti tudi naročnikovo zahtevo iz točke 1 (Predmet javnega naročila) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, kjer je naročnik zapisal, kakor sledi. »Ponudniki morajo ponuditi avtoplašče oz. motoplašče ene blagovne znamke. Le izjemoma, ko proizvajalec ponujene blagovne znamke ne izdeluje določene dimenzije avtoplašča oz. motoplašča, lahko ponudnik v ponudbi za posamezen sklop oz. podsklop ponudi največ 6 tipov (postavk iz ponudbenega predračuna) avtoplaščev oz. motoplaščev drugih blagovnih znamk, vendar pa ta možnost velja samo za tiste postavke, kjer je navedena količina manj od 100 kosov za posamezno postavko«.

Naročnik je torej že z razpisno dokumentacijo predvidel, da bodo ponudniki (lahko) ponudili več različnih tipov avtoplaščev in/ali motoplaščev (kar so, kot je razvidni iz ponudb, storili vsi štirje ponudniki). Pri tem v obravnavani zadevi nepomembno, da je takšno možnost omejil tako z gornjim številom različnih ponujenih tipov (6 različnih tipov za vsak podsklop oziroma sklop), z višino posameznih postavk (kjer je razpisana količina v posamezni postavki manjša od 100 kosov) in z dejstvom, da veljata prvi dve možnosti le v primeru, ko ponudnikov »glavni proizvajalec« (ki ga v točki 7.9.2 enači s principalom) ne izdeluje določene dimenzije.

Ker je torej naročnik že ob pripravi razpisne dokumentacije vedel, da se bodo ponudniki (lahko) odzvali s ponudbo več različnih blagovnih znamk avtoplaščev in/ali motoplaščev (ki jih izdelujejo različni proizvajalci), bi moral slednje v lastnih navodilih tudi upoštevati, ter posledično v primeru, če je (v resnici) želel od ponudnikov »dokazilo o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem) le za eno blagovno znamko«, to v razpisni dokumentaciji tudi zapisati. Ker tega ni storil, je glede na formulacijo obravnavane zahteve iz razpisne dokumentacije potrebno slediti vlagatelju v tem, da bi moral izbrani ponudnik (kar velja tudi za ostale ponudnike), da bi se njegova ponudba štela za pravilno, predložiti dokazila o zastopstvu oziroma o poslovnem odnosu s principalom - proizvajalcem avtoplaščev oz. motoplaščev za vse proizvajalce, katerih blagovne znamke je ponudil v svoji ponudbi. Ker tega za blagovne znamke Michelin (v podsklopu 1.A - zimski avtoplašči je v postavki št. 28 je ponudil 5 kosov blagovne znamke Michelin), Dunlop (v podsklopu 1.B - letni avtoplašči je v postavki št. 9 ponudil 20 kosov avtoplaščev Dunlop) in Kormoran (v podsklopu 1.B - letni avtoplašči je v postavki št. 15 ponudil 4 avtoplašče blagovne znamke Kormoran) ni storil, bi moral naročnik ravnati skladno z 8. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Izločitev ponudbe) in vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločiti.

Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je naročnikovo zahtevo iz 7.9.2 točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj »element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave«. Naročnik sme poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (41. člen ZJN-1 - Obvezni pogoji in 42. člen ZJN-1 - Dokazovanje izpolnjevanja pogojev), v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (drugi odstavek 45. člena ZJN-1 - Ugotovitev sposobnosti). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudniki v svojih ponudbah.
V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se izpolnjevanje pogoja iz 7.9.2. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe dokazuje s predložitvijo dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem avtoplaščev).
Navedeno pomeni, da so morali ponudniki (torej tudi izbrani ponudnik), kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 7.9.2. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot sestavni del svoje ponudbe predložiti dokazila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu s principalom (proizvajalcem) za vse (različne) ponujene tipe avtoplaščev in /ali motoplaščev.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz 2. odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si napačno predstavlja naročnik, ki takšno ravnanje zagovarja (s sicer logično) utemeljitvijo, »da je glede na relativno majhne potrebe po tovrstnih avtoplaščih (torej avtoplaščih, ki so ponujeni izven »ene« blagovne znamke) nesmiselno, neposlovno in nemoralno zahtevati od ponudnikov, da predložijo potrdila o zastopstvu oziroma poslovnem odnosu (tudi) s temi principali (proizvajalci)«.


Ker je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (2. odstavek 19 člena ZRPJN), je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka le presodila, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in/ali naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija ni presojala pravilnosti ostalih ponudb, zato na tem mestu opozarja naročnika, da v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, tudi v postopku s pogajanji niso izpolnjeni zakonski pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika, če naročniku po pregledu oziroma ocenjevanju ne ostaneta dve pravilni ponudbi (za vsak sklop oziroma samostojno razpisani podsklop obravnavanega javnega naročila).

Državna revizijska komisija je na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in pri tem upoštevala, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 1: avtoplašči in v okviru le-tega za podsklop 1.A: zimski avtoplašči in za podsklop 1.B: letni avtoplašči, zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop 2: motoplašči, postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.01.2003



Tomaž Vesel, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije

Natisni stran