018-287/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99; v nadaljevanju ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za ureditev Višnjice v območju naselja Zgornja Draga in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje HIP PLUS d.o.o., Vače 103, Vače (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.01.2003

odločila:

1. Razveljavi se sklep naročnika št. 400-01-17/2002, z dne 05.11.2002.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z določili ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 80/02, pod št. objave Ob-77149, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za ureditev Višnjice v območju naselja Zgornja Draga. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 400-01-17/2002, z dne 08.10.2002, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 400-01-17/2002, z dne 22.10.2002, ponudnike obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju HIDROTEHNIK d.d., Slovenčeva 97, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 28.10.2002 je vlagatelj zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ocenitev ponudb s strani komisije ni bila pravilna, saj je njegova ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente in listine, ki dokazujejo pravilnost in usposobljenost ponudnika. Glede na navedeno vlagatelj navaja, da bi moral naročnik izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, saj je v končni ceni cenejši od izbranega ponudnika za 1.002.204,00 SIT.

Naročnik je dne 05.11.2002 izdal sklep, št. 400-01-17/2002, s katerim je odločil, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da je po ponovnem pregledu dokumentacije javnega razpisa, obeh prispelih ponudb in navedb vlagatelja ugotovil, da na podlagi v razpisni dokumentaciji in v Uradnem listu določenih meril prispelih ponudb ni bilo mogoče objektivno oceniti.

Zoper zgoraj navedeni sklep naročnika je izbrani ponudnik dne 11.11.2002 vložil pritožbo (dopis vlagatelja, št. HIT-H-250/02-B, z dne 08.11.2002), v kateri je navedel, da je odločitev naročnika o razveljavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila glede na prvotno obvestilo naročnika po njegovem mnenju neutemeljena in zelo nenavadna, zaradi česar vlaga pritožbo in prosi za obrazložitev naročnikovega sklepa.

Dne 12.11.2002 je naročnik prejel tudi dopis vlagatelja, št. 02/02, z dne 08.11.2002, s katerim ga je le-ta obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 400-01-17/2002, z dne 14.11.2002, dokumentacijo o oddaji javnega naročila poslal Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-255/02-25-2018, z dne 20.11.2002, odločila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik.

Naročnik je z dopisom, št. 400-01-17/2002, z dne 26.11.2002, izbranega ponudnika pozval, da v skladu z 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo z navedbo kontaktne osebe vlagatelja, z nazivom naročnika, z zatrjevanimi kršitvami, z dejstvi in dokazi in s potrdilom o vplačilu takse. Izbrani ponudnik je zahtevane dopolnitve posredoval naročniku z dopisom, z dne 02.12.2002.

Naročnik je s sklepom, št. 400-01-17/2002, z dne 05.12.2002, zahtevek za revizijo izbranega ponudnika zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je kot eno izmed meril določil »Referenčna dela ponudnika (vključno s podizvajalci, v kolikor sodelujejo z njim v ponudbi) samo za področje razpisanih del in samo za obdobje zadnjih osem (8) dopolnjenih in tekočega leta«. Tako postavljeno merilo ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in je zato v nasprotju s 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik bi moral merilo natančno opisati in določiti, kakšne pogoje morajo reference izpolnjevati, da bodo upoštevane kot primerne, torej za katera konkretna dela bo ponudnikom priznal reference. Ker naročnik tega ni storil, je bila dopuščena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb pri tem merilu. Ker je naročnik ugotovil, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve, je zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je sprejel sklep, št. 400-01-17/2002, z dne 16.12.2002, s katerim je postopek revizije na podlagi vloženega zahtevka za revizijo izbranega ponudnika ustavil, saj mu le-ta ni posredoval zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 400-01-17/2002, z dne 23.12.2002, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-287/02-21-16, z dne 06.01.2003, naročnika zaprosila za pojasnila, na podlagi kakšnih kriterijev je v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vlagatelju pri merilu reference dodelil 12 točk, izbranemu ponudniku pa 30 točk in katere objekte, ki sta jih ponudnika v svojih ponudbah navedla kot reference, je štel kot ustrezne. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila z dopisom, št. 400-01-17/2002, z dne 14.01.2003, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik v referencah podal 39 objektov, ki jih je pretežno izvajal za naročnika. Naročnik mu je v sklop referenčnih objektov glede na opis in poznavanje objektov priznal več kot 20 objektov. Pri referencah odgovornega vodje del je izbrani ponudnik navedel 33 objektov, za kar mu je naročnik dodelil 10 točk. Vlagatelj je navedel 21 objektov. Ker so podatki bili pomanjkljivi je naročnik izločil objekte, ki predstavljajo izvedbo kamnitih zložb kot opornih zidov pri cestogradnji in je delo izven brežin vodotokov. Ker so nekateri objekti navedeni dvakrat, jih je naročnik upošteval le enkrat. V točkovanju je naročnik upošteval objekte pod zaporedno številko 1, 2, 4, 5, 6, 12 in 14 in vlagatelju dodelil 7 točk. Pri referencah odgovornega vodje del je naročnik upošteval objekte pod zaporedno številko 1, 4 vključno s 7, 5, 6 in 12 vključno z 20 in vlagatelju dodelil 5 točk. Naročnik še navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi uporabil napačen obrazec za navajanje referenčnih del ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik sklepa, s katerim je sprejel odločitev o zahtevku za revizijo in razveljavil postopek oddaje javnega naročila, št. 400-01-17/2002, z dne 05.11.2002, ni obrazložil tako, kot to določajo procesna pravila. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. V zvezi s tem stališčem je prvenstveno treba upoštevati subsidiarno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP). Peti odstavek 3. člena ZRPJN namreč določa: »Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače.« Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN v skladu tudi z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz smiselne razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov, navedenih v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo.

Naročnik je v sklepu, št. 400-01-17/2002, z dne 05.11.2002, s katerim je razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila, zapisal, da na podlagi v razpisni dokumentaciji določenih meril prispelih ponudb ni bilo mogoče ocenjevati. Iz dodatnih pojasnil, z dne 14.01.2003, ki jih je naročnik v postopku revizije predložil Državni revizijski komisiji, pa je razvidno, kako je naročnik prvotno ocenjeval ponudbe. Glede na dejstvo, da v izpodbijanem sklepu naročnik ni v celoti odgovoril na vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, predvsem pa vlagatelj ni bil seznanjen z načinom ocenjevanja, je potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo, bi ne potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno, ali bo nadaljeval postopek.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.01.2003




mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
Predsednica Državne revizijske komisije

Natisni stran