018-277/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzpostavitev občinskega prostorsko informacijskega sistema za občine Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Radovljica in Žirovnica in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje REALIS d.o.o., Šmartinska cesta 130, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RAZVOJNA AGENCIJA ZGORNJE GORENJSKE, Spodnji Plavž 24e, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.01.2003

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 75-76/2002, z dne 23.08.2002, pod številko objave Ob-76268, objavil javni razpis za vzpostavitev občinskega prostorsko informacijskega sistema za občine Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Radovljica in Žirovnica. Naročnik je dne 04.10.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila iz katerega izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba pravilna in predmet ocenjevanja v skladu z objavljenimi merili ter da je kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje KALIOPA d.o.o., Letališka 9d, Ljubljana. Z dopisom, z dne 09.10.2002, je vlagatelj zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je od naročnika prejel dne 14.10.2002. Vlagatelj je na podlagi prejetega obrazloženega obvestila dne 15.10.2002 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 13.11.2002 izdal sklep, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo in razveljavil svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb je naročnik dne 13.11.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila s katerim je kot najugodnejšega ponudnika ponovno izbral podjetje KALIOPA d.o.o., Letališka 9d, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila o oddaji javnega naročila tudi izhaja, da so vse ponudbe sicer formalno pravilne, da pa je naročnik pri ponovnem vsebinskem pregledu ponudb ugotovil, da vlagatelj ni predložil vsebinsko sprejemljive ponudbe, zaradi česar je bila njegova ponudba izločena iz nadaljnjega postopka primerjave in ocenjevanja kot nepravilna. Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.11.2002, zahteval od naročnika obrazloženo obvestilo, ki mu ga je le-ta posredoval dne 21.11.2002.

Vlagatelj je dne 29.11.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi bistvenih kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj v obrazložitvi navaja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno. Vlagatelj nadaljuje, da si je naročnik subjektivno razlagal določila razpisne dokumentacije ter da ne gre spregledati dejstva, da je naročnik nepravilnost vlagateljeve ponudbe ugotovil šele pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb. Vlagatelj dodaja, da je bila njegova ponudba tako na javnem odpiranju ponudb, kot tudi pri prvotnem pregledu in ocenjevanju ponudb označena kot pravilna, kar je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 04.10.2002. Po vpogledu v razpisno dokumentacijo vlagatelj ugotavlja, da je v svoji ponudbi izpolnil vse pogoje, ki so navedeni v 41. in 42. členu ZJN-1 ter v sami razpisni dokumentaciji. Naročnik je torej v celoti neutemeljeno po subjektivnem premisleku zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno. Dejstvo je, da je naročnik v točki 7 razpisne dokumentacije ponudnike napotil, da naj v svoji ponudbi upoštevajo določene zaželene okoliščine, vendar te okoliščine ne pomenijo pogoja niti merila, kot tudi ne izrecne tehnične zahteve. Vlagatelj dodaja, da je ponudil tehnološko rešitev, ki omogoča tehnološko pokriti tudi naročnikove zaželene okoliščine, res pa je, da je finančni del ponudbe izdelan za primer centralizacije resursov in skladno s priporočili državne uprave, ki veljajo za vzpostavljanje regionalnih geoinformacijskih centrov.
Vlagatelj je tudi priglasil odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1250 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 150.000,00 SIT:

Naročnik je s sklepom, z dne 05.12.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je na javnem odpiranju ponudb skladno z 74. členom ZJN-1 pregledal formalno ustreznost prispelih ponudb in zabeležil le osnovne podatke (zaporedno številko, naziv ponudnika, ponudbeno ceno). Naročnik dodaja, da je v nadaljnji obravnavi ponudb skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, kar je tudi razvidno iz novega obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 13.11.2002. Naročnik nadaljuje, da je s tem odpravil napake storjene pri prvotnem pregledu in ocenjevanju ponudb. Naročnik kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navaja, da je v drugem odstavku 7. točke razpisne dokumentacije določeno, da morajo ponudniki v svoji ponudbi upoštevati zaželeno okoliščino, da je prostorski informacijski sistem lociran na lokalnem strežniku občine in njenih pooblaščenih izvajalcev. Naročnik dodaja, da navedena zahteva razpisne dokumentacije izhaja tudi iz dejstva, da so v razpisni dokumentaciji objavljena tudi vsa vprašanja, ki so jih potencialni ponudniki po prvi objavi javnega razpisa zastavili naročniku ter njegovi odgovori na ta vprašanja. Iz vprašanj in odgovorov (razpisna dokumentacija stran 35 – 39) je jasno razvidna zahteva, da mora biti ponujen geografsko informacijski sistem operabilen v lokalnem omrežju, modul za replikacijo podatkov na skupni strežnik ponudnika in internetni dostop občanov do omejenih podatkov geografskega informacijskega sistema pa sta le zahtevani komponenti programskega modula. Naročnik ob tem še dodaja, da so vsi ostali ponudniki pri izdelavi svoje ponudbe upoštevali navedeno zahtevo razpisne dokumentacije. Naročnik še dodaja, da s sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo tudi uveljavlja povračilo vse škode, nastale zaradi neupravičeno vloženega zahtevka za revizijo in s tem povzročenega dodatnega dela (stroški strokovnega dela, stroški kopiranja, poštnine ter zamika izvedbe projekta).
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.12.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da je naročnik dne 06.12.2002 po elektronski pošti in po telefaksu posredoval sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 05.12.2002, podjetju Realis d.o.o., Šmartinska cesta 130, Ljubljana in ne pisno po pošti njegovi pooblaščeni zastopnici (Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana). Vlagatelj še dodaja, da naročnik nima zakonske osnove za odločitev v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 05.12.2002, da mora vlagatelj naročniku, zaradi po njegovem mnenju neupravičeno vloženega zahtevka za revizijo in s tem nastale škode le-to tudi povrniti.

Naročnik je z dopisom, z dne 11.12.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema svoje ugotovitve, ki so že navedene v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ob tem naročnik tudi zahteva povrnitev stroškov iz naslova neupravičenega zahtevka za revizijo in sicer stroškov poštnine predvidoma v višini 10.000,00 SIT ter stroškov strokovnega dela v zvezi z zahtevkom za revizijo v višini 95.000,00 SIT.

Državna revizijska komi9sija je vlagatelja z dopisom, št.: 018-277/02-23-2241, z dne 23.12.2002 na podlagi 21. člena ZRPJN v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZRPJN pozvala, da v roku 5 dni od prejema tega dopisa vplača takso in jo o tem obvesti, oziroma v kolikor je takso že vplačal, naj ji predloži dokaz o tem. Vlagatelj je takso v višini 80.000,00 SIT plačal dne 24.12.2002 in še isti dan po telefaksu, naslednji dan pa po pošti, predložil Državni revizijski komisiji dokazilo o plačilu takse.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je neutemeljena vlagateljeva navedba, da pravilnost njegove ponudbe izhaja že iz dejstva, da je naročnik že na javnem odpiranju ponudb le-to označil kot pravilno. Na javnem odpiranju ponudb se namreč ugotavlja predvsem, katere ponudbe so prispele in bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1 ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb. Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da je njegova ponudba pravilna že zgolj zaradi dejstva, da jo je naročnik kot takšno označil v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 04.10.2002. Naročnik je namreč po prejetem zahtevku za revizijo, z dne 15.10.2002, le-temu ugodil in razveljavil svojo odločitev o oddaji javnega naročila, ki je bila vsebovana v obvestilu, z dne 04.10.2002. S tem se je postopek oddaje javnega naročila ponovno vrnil v fazo pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, torej v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik je bil tako dolžan pred sprejemom (ponovne) odločitve o oddaji javnega naročila odpraviti nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, tudi tiste na katere je opozoril vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 15.10.2002, ki ga je naročnik sprejel kot utemeljenega, prav tako pa naročnik odpravi tudi morebitne druge nepravilnosti (njegove napake) v postopku oddaje javnega naročila, ki jih je storil pri prejšnjem pregledu in ocenjevanju ponudb.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost naročnikovih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne. V 7. točki razpisne dokumentacije, ki določa vrsto, tehnične značilnosti, kakovost, količino, opis storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve in morebitne dodatne storitve je med drugim določeno: »Ponudnik naj v ponudbi upošteva zaželene okoliščine: Prostorski informacijski sistem je lociran na lokalnem strežniku občine in njenih pooblaščenih izvajalcev, dostopi so mogoči znotraj lokalne mreže, replikacija podatkovnih baz se izvaja enkrat dnevno. Na strežniku ponudnika je locirana zadnja ažurirana kopija prostorskega informacijskega sistema (namenjena tudi vpogledom občanov).« Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj pri izdelavi svoje ponudbe ni sledil zahtevi razpisne dokumentacije, da mora biti sistem koncipiran tako, da vsebuje dva nivoja strežnikov z nastavljenimi aplikacijami na vsakem strežniku (prvi nivo predstavljajo občinski strežniki, drugi nivo pa predstavlja strežnik ponudnika), saj je iz vlagateljeve ponudbe na strani 4 razviden naslednji koncept njegove rešitve: » Koncept ponujene rešitve za občinski prostorsko informacijski sistem temelji na treh ključnih vidikih:
- uporaba centralnega podatkovnega skladišča prostorskih podatkov za hranjenje prostorskih in atributnih podatkov s spletnimi orodji za dostop in upravljanje
- uporaba centralnih web mapping rešitev za masovni dostop do osnovnih GIS funkcionalnosti
- nadzorovan dostop do podatkov glede na pravice uporabnika, prenos v lokalni sistem, uporaba lokalnih GIS orodij za napredne in ekspertne uporabnike in prenos ažuriranih podatkov v centralno skladišče.«.

Vlagatelj je nadalje v točki 3. svoje ponudbe »GIS orodja« (stran 20) med drugim navedel: » Za klasična GIS opravila in naloge predlagamo uporabo naslednjih v slovenskem in svetovnem merilu najbolj razširjenih GIS orodij ESRI ArcExplorer 2 in ArcView 8.2.. V okviru ponudbe nudimo naročniku posebno ugodne pogoje za nakup ESRI GIS programske opreme. Podrobnosti so razvidne v prilogi C, ki vsebuje tudi ustrezen promocijski material.«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o tem, da vlagateljevo ponudbo označi kot nepravilno, obrazložil v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 13.11.2002, ter obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 21.11.2002. Na drugi strani pa vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudil takšno rešitev, ki omogoča tehnološko pokriti tudi zahteve iz 7. točke razpisne dokumentacije, da pa ni »zaželene« rešitve upošteval v finančnem delu ponudbe iz razloga, ker je naročnik v navedeni točki razpisne dokumentacije opredelil zaželeno rešitev, ki torej ne more pomeniti pogoja, kot tudi ne merila za ocenjevanje ponudb. Vlagatelj tako v svojem revizijskem zahtevku ne izpodbija posameznih naročnikovih ugotovitev glede neskladnosti njegove ponujene rešitve (rešitev sicer tehnološkega vidika ponuja možnost izpolnitve zahtev iz 7. točke razpisne dokumentacije, vendar ob dodatnih stroških za naročnika) s 7. točko razpisne dokumentacije, ampak tej točki razpisne dokumentacije, zaradi načina zapisa le-te oporeka veljavo obveznega pogoja pri izdelavi ponudbe. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da vlagateljeva ponudba ni skladna s 7. točko razpisne dokumentacije.

Tako je bistvenega pomena za razrešitev spora med strankama odgovor na vprašanje ali so bili ponudniki pri izdelavi ponudbe dolžni upoštevati 7. točko razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da način zapisa zahteve iz 7. točke razpisne dokumentacije lahko privede do različnega razumevanja zahtev naročnika. Na nejasnost razpisne dokumentacije v tem delu napotujejo tudi vprašanja, ki so bila zastavljena naročniku v predhodnem postopku oddaje javnega naročila, ki je bil v celoti razveljavljen. Hkrati pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravno z namenom odprave morebitnih nejasnosti razpisne dokumentacije v tem postopku oddaje javnega naročila ta vprašanja in odgovore nanje vključil v razpisno dokumentacijo, kot njen sestavni del. Iz vrste vprašanj ponudnikov in odgovorov naročnika, ki so vsebovani v razpisni dokumentaciji je nedvoumno razvidno, da je zaželene okoliščine iz 7. točke razpisne dokumentacije potrebno upoštevati kot tehnične zahteve pri izdelavi ponudbe. Tako je npr. naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se glasi: »Ali je sledeče razumevanje koncepta sistema pravilno: na vsaki občini je vzpostavljen lastni podatkovni strežnik, na katerem so nastavljene aplikacije in vsi predvideni podatki občine. Na občinski strežnik preko lokalne mreže pristopajo občinske službe in njeni pooblaščeni izvajalci. Dostop do podatkov na občinskem strežniku omogoča vpogled in ažuriranje podatkov. Se pravi predvidena sta dva nivoja strežnikov (1 nivo je občinski strežnik, 2 nivo je strežnik ponudnika).«, odgovoril naslednje: »Na vsaki občini in pri njenih pooblaščenih izvajalcih (predvidoma Komunala, UE) je vzpostavljen lastni podatkovni strežnik na katerem je nastavljena aplikacija in vsi predvideni in v tem trenutku razpoložljivi podatki občine. Na občinski strežnik preko lokalne mreže dostopajo občinske službe, na strežnik pooblaščenega izvajalca pa pooblaščeni delavci izvajalca. Dostop do podatkov na občinskem strežniku ali strežniku pooblaščenega izvajalca omogoča vpogled in ažuriranje podatkov, za katere je uporabnik pooblaščen (več bo polj z informacijami, manj polj, ki jih bo uporabnik lahko ažuriral). Aplikacija na občinskem strežniku je enaka aplikaciji na strežniku pooblaščenega izvajalca; razlike v dostopu do podatkov in obsegu uporabe določa samo vstopno geslo uporabnika.«. Na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se glasi: »Pooblaščeni izvajalci pristopajo do podatkov na strežniku občine in nimajo lastnega strežnika. Za pregledovanje in ažuriranje podatkov uporabljajo GIS aplikacijo občine (ki je predmet javnega naročila).«, pa je naročnik odgovoril: »Pooblaščeni izvajalci dostopajo do podatkov na svojem strežniku. Za pregledovanje in ažuriranje podatkov uporabljajo GIS aplikacijo občine (ki je predmet razpisa).«. Iz navedenega torej nedvoumno izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki v svoji ponudbi ponudijo dvonivojsko rešitev z ustreznimi aplikacijami (GIS orodja).

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja ali je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil rešitev, ki potencialno omogoča tehnološko izvedbo naročnikove zahteve iz 7. točke razpisne dokumentacije, pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj sam priznava, da v ponudbeni ceni ni upošteval stroškov, ki bi bili potrebni za izvedbo takšne tehnološke rešitve. S takšnim ravnanjem vlagatelj ni sledil zahtevi iz 2.9. razpisne dokumentacije, ki v tretjem odstavku določa, da mora ponudbena cena vsebovati vse stroške za izročitev enote, kot končnega funkcionalnega izdelka. Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev (7. točka in 2.9. točka razpisne dokumentacije), kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je »pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.« Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je njegova ponudba nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je »pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal v skladu s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: »V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.«.

Glede vlagateljeve navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 09.12.2002, ki se nanaša na vročitev sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 06.12.2002, Državna revizijska komisija izpostavlja, da ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj, zato je v revizijskem postopku potrebno upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: »Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače.«. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj s pooblastilom, z dne 25.11.2002, ki je bilo priloženo zahtevku za revizijo, z dne 29.11.2002, dal Odvetnici Bredi Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana, splošno pooblastilo za zastopanje po veljavnih pravnih predpisih ter po predpisih o pravdnem, nepravdnem in upravnem postopku… in zlasti tudi za sprejem tožb, obtožnic, sodb, sklepov in zemljiškoknjižnih sklepov ter vseh drugih odločb. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je svojo odločitev, ki je podana v sklepu, z dne 06.12.2002, in se nanaša na zahtevek za revizijo, ki ga je, dne 29.11.2002, vložil vlagatelj, po elektronski pošti in telefaksu ter tudi po pošti (kar je razvidno iz povratnice, ki je priložena k spisu) posredoval podjetju REALIS d.o.o., Šmartinska cesta 130, Ljubljana in ne pooblaščencu vlagatelja, kršil 137. člen ZPP. V 137. členu ZPP je namreč določeno: »Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.« Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da kljub navedenemu napačnemu ravnanju naročnika le-to ni imelo vpliva na dostopnost pravnega varstva vlagatelja, saj je bilo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vloženo pravočasno in je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo tudi meritorno obravnavala.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnikove kršitve določil ZJN-1 (napačna vročitev) v postopku oddaje javnega naročila niso takšne narave, da bi bila potrebna razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT in stroške za zastopanje po pooblaščenki odvetnici v znesku 150.000,00 SIT (1250 točk + 20% davek na dodano vrednost). Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo in mnenju, ki ga je Državni revizijski komisiji posredoval skupaj s spisovno dokumentacijo priglasil stroškovnik za stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo, in sicer stroške:
- poštnine predvidoma v višini 10.000,00 SIT ter
- strokovnega dela v zvezi z zahtevkom za revizijo v višini 95.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZRPJN v šestem odstavku 22. člena določa, da če se zahtevku za revizijo ne ugodi, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročnika povrniti stroške nastale z revizijo. Državna revizijska komisija pa nadalje ugotavlja, da vse priglašene stroškovne postavke zadevajo opravila, ki jih je potrebno šteti kot redno delo naročnika v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo. Iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila je razvidno, da so v obravnavanem primeru vse izkazane stroškovne postavke (delo in materialni stroški) povezane izključno z opravili, ki jih je naročnik v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo dolžan opraviti na podlagi določila 16. člena ZRPJN, zaradi česar je potrebno šteti, da gre za stroške za opravo dejanj, ki sodijo v okvir njegovih rednih pristojnosti, določenih v skladu z zakonom. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 03.01.2003




Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

Natisni stran