018-270/02
Številka: 018-270/02-21-2153Datum sprejema: 6. 1. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članic mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in članice Metode Hrovat kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo izdelkov, polnjenje zavitkov za novorojenca in distribucijo le-teh za obdobje od 1.1.2003 do 31.12.2007 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KOBO BOZIC DAMJAN Trgovina in storitve, d.o.o. Valvasorjeva 21, Brežice (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Dušan Medved, Cesta krških Žrtev 12b, Krško, zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.01.2003
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 6/02, z dne 25.1.2002, pod štev. objave Ob-62841 objavil predhodni razpis in v Uradnem listu RS, štev. 62-63/02, z dne 19.7.2002, pod štev. objave Ob-74388 javni razpis po odprtem postopku za izbiro najugodnejšega ponudnika za nabavo izdelkov, polnjenje zavitkov za novorojenca in distribucijo le-teh, za obdobje od 1.1.2003 do 31.12.2007.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 663-05-003/02-45, z dne 23.10.2002 in (dopolnitev) štev. 663-05-003/02-51, z dne 25.10.2002, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju RECINKO, podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino, d.o.o., Roška cesta 64, Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik med drugim navedel, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje predpisanih pogojev za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti, in sicer izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni skladna z zahtevami iz OBR-22, ker ni izdana brez zadržkov.
Vlagatelj je dne 4.11.2002 na podlagi 79. člena ZJN-1 od naročnika pisno zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila.
V obrazloženem obvestilu, štev. 663-05-003/02-57, z dne 5.11.2002, je naročnik navedel, da je na predmetni razpis prispelo osem ponudb, od katerih je strokovna komisija je eno ponudbo kot nepravilno izločila iz nadaljnjega postopka že na javnem odpiranju ponudb, pri nadaljnjem pregledu ponudb pa je strokovna komisija med drugim ugotovila, da v ponudbi vlagatelja izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni skladna z zahtevami iz OBR-22, ki je sestavni del razpisne oziroma ponudbene dokumentacije, ker ni izdana brez zadržkov. Naročnik navaja, da je v omenjenem obrazcu zapisano, da banka izjavlja, da bo naročnik garancije (ponudnik) v tej banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe, medtem ko je vlagatelj k ponudbi predložil izjavo NLB d.d., Ljubljana, podružnice Posavje-Krško, da bodo »pooblaščencema Uprave banke predlagali v odobritev izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke«. Naročnik navaja, da je zaradi pravilnosti nadaljevanja postopka za mnenje zaprosil Urad za javna naročila, ki je v posredovanem mnenju zapisal: »Urad ugotavlja, da ponudnik v svoji ponudbi ni predložil bančne izjave, kot je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo (OBR-22), saj iz predložene izjave ni razvidno, da bo banka, ki je podala navedeno izjavo, brez zadržkov odobrila izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Ni dvoma, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval izjavo banke, da bo banka ponudniku brez zadržkov izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti. Podana izjava banke pa namesto eksplicitne izjave o brezpogojni izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vsebuje pogojno izjavo, saj se banka zgolj zavezuje, da bo pooblaščencu Uprave banke predlagala v odobritev izdajo garancije za dobro izvedbo posla. Glede na navedene pogoje izjava banke, ki jo je ponudnik predložil v svoji ponudbi, ne pomeni nepreklicnega zagotovila s strani banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo posla, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji (OBR-22). Zaradi navedenega Urad ugotavlja, da ponudba ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je nepravilna. V 18. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-l je namreč določeno, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.« Na podlagi navedenega je naročnik odločil, da se ponudba vlagatelja kot nepravilna zavrne.
Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 15.11.2002, navaja, da je ugotovitev naročnika o nepravilnosti njegove ponudbe zanj nesprejemljiva, saj je bilo na samem odpiranju ponudb, v zapisniku o odpiranju ponudb, ugotovljeno, da je vlagateljeva ponudba ustrezna, pri čemer je strokovna komisija že na samem odpiranju ponudb ugotavljala ali ponudbe vsebujejo vse zahtevane dokumente in dokazila. Kaj točno si pod tem pojmom razlaga naročnik vlagatelju ni več jasno, saj Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) po njegovem mnenju tega pojma posebej ne definira, pač pa uporablja ta termin v 1. odstavku 54. člena, ko določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Glede na to, navaja vlagatelj, da je naročnik v postopku odpiranja ponudb pregledal ponudbe in v zapisniku o odpiranju ponudb navedel, da je vlagateljeva ponudba ustrezna, je za vlagatelja odločitev naročnika nerazumljiva in nesprejemljiva. Naročnik je namreč ponudbo vlagatelja izločil iz postopka iz razloga, ker izjava banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni v skladu z zahtevanim vzorcem OBR-22. S tem v zvezi vlagatelj opozarja, da ZJN-1 v 1. odstavku 23. člena določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, iz 14. člena razpisne dokumentacije pa izhaja, da je naročnik zahteval od ponudnika, da predloži ponudbi »izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene obveznosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe (OBR-22)«. Vlagatelj poudarja, da v tem členu naročnik ni postavil nobene zahteve, da mora biti ta izjava v skladu z priloženim vzorcem. To, da je naročnik v oklepaju navedel OBR-22, po mnenju vlagatelja še ne pomeni, da je zahteval točno takšno izjavo, saj če bi to hotel, je prepričan vlagatelj, bi moral v razpisni dokumentaciji to tudi navesti. Iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.10.2002 je razvidno, navaja vlagatelj, da so bile ponudbe kar treh ponudnikov izločene iz razloga, ker niso vsebovale »ustrezne« izjave banke, iz česar po mnenju vlagatelja izhaja, da je razpisno dokumentacijo glede predmetne izjave banke podobno razumela večina ponudnikov oz. tudi bank (še posebej tudi NLB d.d., ki prav gotovo, kot največja in najmočnejša banka, vsakodnevno izda več takšnih in podobnih garancijskih izjav in ni imela ob predložitvi s strani ponudnika in seznanitvi razpisnih pogojev prav nobenih zadržkov oz. pomislekov, da njena izjava ne bi ustrezala razpisnim pogojem), torej večina ponudnikov iz same razpisne dokumentacije ni uvidela nikakršne zahteve naročnika, da mora biti predmetna izjava banke identična priloženemu vzorcu. Še več, naročnik je v 5. členu razpisne dokumentacije navedel, da za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po naslednjem vrstnem redu, ter v 8. točki določil: »izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe«, ob tem pa je v oklepaju zapisal OBR-20, ki pa nima nikakršne zveze s sporno izjavo banke, vendar bi glede na tolmačenje naročnika potemtakem morale biti vse ponudbe nepravilne, ker verjetno nobena od ponudb nima izjave banke v skladu z OBR-20, ki predstavlja izjavo o predložitvi vzorcev zavitkov. Prav tako se vlagatelj ne more strinjati z odločitvijo naročnika, da se njegova ponudba izloči, ker ne izpolnjuje pogojev za usposobljenost in sposobnost, saj je glede na zahtevo iz 10. člena razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik določil pogoje, na osnovi katerih bo ugotavljal usposobljenost in sposobnost, le-te vse izpolnil in je v skladu s 13. členom priložil vse zahtevane dokumente in dokazila – med temi pogoji pa naročnik ni zahteval izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Iz vsega navedenega po prepričanju vlagatelja izhaja, da je naročnik kršil določilo 23. člena ZJN-l, ker ni pripravil razpisne dokumentacije tako, da bi ponudniki lahko predložili pravilno ponudbo, saj vlagatelj ni edini, ki ni razumel razpisne dokumentacije glede izjave banke tako, kot to sedaj tolmači naročnik. S tem naročnik po vlagateljevem mnenju krši načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj je bila ponudba vlagatelja najcenejša in s tem glede na merilo najnižja ponudbena cena tudi najugodnejša. Vlagatelj tako meni, da bi, v kolikor bi naročnik upošteval predloženo izjavo, ki jo je banka dala in za katero je bilo s strani banke ponudniku tudi zagotovljeno, da bo bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti tudi dobil, seveda pa ob pogoju, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, kar je tudi edini in logičen bančni pogoj, kar izhaja tudi iz priloženega dopisa NLB d.d., z dne 14.11.2002, ki ga je vlagatelj pridobil, ko je uvidel (iz prejema obrazloženega obvestila z dne 5.11.2001), v čem naj bi bili pomisleki oz. zadržki naročnika, saj izpolnjuje vse zahteve banke, ter ne bi tolmačil zahtev iz razpisne dokumentacije drugače, kot je to prvotno navedel, moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik.
Poleg vseh navedenih nepravilnosti, pa si je naročnik po vlagateljevem mnenju privoščil še eno, ko ob strogo formalističnem pristopu ni zavrnil oz. iz nadaljnjega postopka izločil izbranega ponudnika, za katerega je med samim postopkom odpiranja ponudb in poznejšim izborom ugotovil ne samo računske napake pri vseh zavitkih, ampak celo tudi nepravilnosti glede ponujenih izdelkov, saj ga je kljub jasnim in določnim razpisnim pogojem ter določilom ZJN-l še naknadno pozival k predložitvi nekih pojasnil za celotno postavko izdelka povijalne plenice, za katere se sploh ni vedela sestava materiala. To po mnenju vlagatelja pomeni grobo kršenje enakopravnega obravnavanja in favoriziranje izbranega ponudnika, saj bi naročnik potemtakem v skladu z določilom 54.člena ZJN-l tudi od drugih ponudnikov lahko zahteval še dodatna pojasnila in dodatne smernice, v kolikor je smatral, da bo iskal tudi kakšna dodatna pojasnila (konkretno bi lahko tudi od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila oz. dodatno obrazložitev glede predložitve za naročnika sporne bančne izjave, to pa še toliko bolj, ker to ni bila edina takšna izjava in so tudi drugi ponudniki od iste banke, to je od NLB predložili izjave s podobno vsebino, in sicer vsi v dobri veri, da so ustrezne in pravilne, saj so banki, ki izda veliko garancij in izjav popolnoma zaupali in bi po vlagateljevem mnenju moral naročnik, v kolikor bi se držal načela enakovrednega obravnavanja vseh ponudnikov, zahtevati dodatna pojasnila, ker očitno ni šlo za pogojnost, kot jo smatra naročnik, ampak formulacijo, kot jo uporablja v takšnih primerih banka). Če pa je naročnik že izbral strogo formalistični pristop, potem bi po vlagateljevem mnenju moral zavrniti tudi ponudbo izbranega ponudnika, še posebej ker je iz podobnih razlogov (to je zaradi predložitve napačne številke spalne vreče v zavitku »C« - torej iz vsebinskega razloga) zavrnil ponudbo podjetja Tavčar A&B d.o.o., pri izbranem ponudniku pa je iskal še neka dodatna pojasnila in ga na koncu izbral kot najugodnejšega.
Glede na vse navedeno, vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek javnega razpisa v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika ter pri ponovnem ocenjevanju upošteva vlagateljevo ponudbo kot pravilno in jo izbere kot najugodnejšo.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.
Naročnik je s sklepom, štev. 663-05-003/02-61, z dne 26.11.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je njegova strokovna komisija v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), na javnem odpiranju ponudb navedla naziv posameznega ponudnika, cene obvezne vsebine zavitkov »A«, »B«, »C« in »D«, cene storitev ter ugotovitve o tem, ali ponudbe vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Ponudbe, ki so vsebovale vsa zahtevana dokazila oz. dokumente, je naročnik označil kot »ustrezne«, ne da bi se pri tem že spuščal v vsebinsko obravnavo posameznih dokazil oz. v njihovo pravilnost. Vlagatelj po naročnikovem mnenju pravilno ugotavlja, da ZJN-l pojma »ustreznost ponudbe« ne definira, vendar pa naročnika po njegovem mnenju tudi ne omejuje, da ponudbo označi kot tako. V skladu z 18., 19. in 20. točko 3. člena ZJN-l naročnik namreč ugotavlja pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe, pri čemer pa lahko ponudbe kot take označi šele v postopku po odpiranju ponudb, ko jih tudi vsebinsko preuči. Naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb za ponudbo posameznega ponudnika ugotavljal, ali le-ta vsebuje vsa zahtevana dokazila oz. dokumente (ustrezna ponudba) ali ne (neustrezna ponudba), med ustreznimi ponudbami pa je v nadaljevanju postopka ugotavljal njihovo pravilnost, primernost oz. sprejemljivost in ponudbe ter tiste, ki niso bile take, zavrnil. S ponudbo vlagatelja je ravnal povsem enako in jo, po ugotovljeni nepravilnosti enega od obrazcev, kot nepravilno zavrnil.
Naročnik navaja tudi, da je v 14. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval, da ponudnik predloži izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe, navedena izjava pa je bila v obliki obrazca OBR-22 sestavni del razpisne dokumentacije. Navedba oznake obrazca v oklepaju je pomenila, navaja naročnik, da je naročnik zahteval, da ponudniki podajo vsebinsko identično izjavo, bodisi na priloženem obrazcu ali pa na obrazcu banke. Naročnik zahteve po identičnosti izjav v 14. členu ni izrecno navajal, kakor tega ni storil niti pri katerem koli drugem obrazcu, saj je kot sestavni del ponudbene dokumentacije zahteval izjavo ponudnika, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije (OBR-4). S podpisom in žigom obrazca OBR-4 je vlagatelj potrdil, da se strinja s celotno in vsakim posameznim delom razpisne dokumentacije oz. z njenimi zahtevami. Naročnik dalje navaja, da je pri pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da so vsi zahtevani obrazci v njegovi ponudbi, katerih vzorci so bili del razpisne dokumentacije, razen obrazca OBR-22, vsebinsko enaki tistim iz razpisne dokumentacije ter da vlagatelj njihove vsebine ni spreminjal, je pa to storil pri obrazcu OBR-22. Enako sta, v smislu spreminjanja vsebine, storila še dva ponudnika, kar nikakor ni večina, kot navaja vlagatelj. Štirje ponudniki so predložili izjavo banke, ki je vsebinsko enaka obrazcu OBR-22 iz razpisne dokumentacije, kar po prepričanju naročnika potrjuje, da ni šlo niti za napačno razumevanje izjave (OBR- 22) s strani ponudnikov, niti s strani bank. Nasprotno, navaja naročnik, če je banka, pri kateri je vlagatelj pridobival zahtevane dokumente, vlagatelju izdala garancijo za resnost ponudbe in je pri tej garanciji pravilno razumela, da mora vsebina ustrezati vsebini obrazca OBR-21, bi bilo edino logično, da bi enako razumela tudi pri izjavi v zvezi z izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-22). Dejstvo, da je banka spremenila besedilo samo pri enem dokumentu, je tako po naročnikovem mnenju lahko le posledica poslovne politike banke in ne njenega nerazumevanja izjave, še zlasti ne, ker jo je spremenila v bistvenem delu (zagotovilo garancije brez zadržka in tudi sama višina garancije). Glede navedb vlagatelja, da je to storila NLB d.d. kot največja in najmočnejša banka, ki vsakodnevno izda več takih in podobnih izjav, naročnik poudarja, da so nekateri od ponudnikov izjavo (OBR-22) pridobili pri isti banki, pa je bila izjava ustrezna oz. v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.
Naročnik navaja še, da je v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik kot sestavni del ponudbene dokumentacije predložiti izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe, ob tem pa je v oklepaju navedel oznako obrazca OBR-20. Naročnik poudarja, da je iz celotne razpisne dokumentacije razvidno, da je šlo za pisno napako (OBR-20 namesto OBR-22), kar je razvidno tudi iz 14. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je navedba oznake obrazca pravilna, in zlasti iz samega obrazca OBR-22, ki nosi pravilno oznako. Iz navedenega po prepričanju naročnika nedvoumno izhaja, da bi se moralo besedilo 8. točke 5. člena glasiti: »izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe (OBR-22)«, kar pa ni v ničemer vplivalo na ugotavljanje pravilnosti ponudb. Naročnik navaja, da sam pisne napake ni opazil, pa tudi nihče od ponudnikov ne, saj nikomur ni bilo sporno, kateri obrazec mora predložiti. Glede na to, da so vsi ponudniki pravilno razumeli vsebino, čeprav se izključno v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni ujemala z oznako obrazca, to po mnenju naročnika ni mogel biti razlog za nepravilnost ponudbe.
Naročnik navaja še, da je v 10. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel pogoje, na osnovi katerih se ugotavlja sposobnost in usposobljenost ponudnikov, v 13. členu pa dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje teh pogojev ter da je v 14. členu zahteval tudi predložitev bančne garancije za resnost ponudbe (OBR-21) in izjave banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe (OBR-22), saj je njihova predložitev za pravilnost ponudbe v skladu s 5. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Naročnik ugotavlja, da je bila, kljub zgoraj navedeni napaki, razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z ZJN-l in z Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije, ter da so imeli ponudniki na podlagi 6. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe možnost zahtevati pojasnila o vsebini razpisne dokumentacije, na vsa vprašanja ponudnikov, ki so do naročnika prispela do predpisanega roka, pa je kontaktna oseba naročnika tudi pisno odgovorila.
Navedbe vlagatelja, da mu je bilo s strani banke zagotovljeno, da bo bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti tudi dobil, ob edinem in logičnem pogoju, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik, so po naročnikovem mnenju neutemeljene. Banka v dopisu, z dne 14.11.2002 (priloga revizijskega zahtevka), ki ga je izdala na vlagateljevo zahtevo, pojasnjuje, da se pogojnost nanaša le na odločitev o izboru naročnika garancije, t.j. vlagatelja, kot najugodnejšega ponudnika in predložitev pogodbe, sklenjene med izbranim ponudnikom in naročnikom ter izjavlja, da ob izpolnitvi teh dveh pogojev za izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne bo imela zadržkov. Naročnik ugotavlja, da je iz vsebine obrazca izjave banke (OBR-22) logično sklepati, da bo banka na podlagi take izjave izdala garancijo samo ponudniku, ki bo izbran kot najugodnejši, saj bo samo ta lahko predložil pogodbo, ki jo bo sklenil z naročnikom. Navedeni pogoj je bil vsebovan že v izjavi banke (OBR-22) kot sestavnem delu razpisne dokumentacije in s tega vidika ni sporen. V nasprotnem primeru bi bil po mnenju naročnika tudi predlog Upravi banke, o katerem govori predložena izjava vlagatelja, brezpredmeten oz. nesmiseln. Poleg tega banka v predloženi izjavi vlagatelja ne govori o nikakršni pogojnosti, ampak besedno zvezo »brez zadržkov« iz vsebine obrazca izjave banke (OBR-22) nadomešča s predlogom za odobritev. Izjava, kakršno je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji (OBR-22), bi po mnenju naročnika pomenila zagotovilo, da bo v trenutku sklenitve pogodbe med izbranim ponudnikom in naročnikom na strani banke nastala obveznost, da garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti izda. Iz predložene izjave vlagatelja pa po naročnikovem mnenju taka posledica ne izhaja, saj se banka ni zavezala niti v smislu izdaje garancije brez zadržkov, niti v smislu njene fiksne višine, kot je zahteval naročnik. Iz navedene izjave naročnik sklepa, da ni gotovo, da bi vlagatelj garancijo dobil, poleg tega bi bila ta lahko v kakršnikoli višini do 40.000.000,00 SIT. V kolikor banka že ob izdaji izjave, ki jo je predložil vlagatelj, ni imela zadržkov, navaja naročnik, bi morala v izjavi to že takrat navesti oz. ne spreminjati predloženega obrazca izjave (OBR-22) tako, kot tega ni storila pri garanciji za resnost ponudbe, ne pa da se je zgolj zavezala, da bo izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predlagala v odobritev. Izjava banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je po naročnikovem mnenju institut, ki ima iz razloga, da naročnik ne bi po nepotrebnem povzročal relativno velikih stroškov pridobitve le-tem vsem ponudnikom, do izbire najugodnejšega ponudnika in sklenitve pogodbe povsem enako vlogo kot garancija sama, zato je jasno, da bi se morala banka že pri izdaji izjave opredeliti povsem enako, kot da bi ponudnik zahteval garancijo samo, t.j. izdajo garancije v izjavi odobriti ali pa jo že v izjavi zavrniti. V zvezi z navedenim dopisom banke pa naročnik še pojasnjuje, da bi od roka za oddajo ponudb dalje, vsaka sprememba izjave banke ali njena nadomestitev z drugo, pomenila nedovoljeno vsebinsko spremembo ponudbe. Naročnik poudarja, da je zahteval, da ponudniki predložijo izjavo banke, ki se bo glasila: »Na podlagi vloge ponudnika (v nadaljevanju: naročnika garancije), s katero nas je seznanil, da se namerava prijaviti na javni razpis za nabavo izdelkov, polnjenje zavitkov za novorojenca in distribucijo le-teh (ocenjena vrednost 400.000.000,00 SIT/leto), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 62-63, z dne 19.7.2002 izjavljamo, da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, in sicer jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe.«, vlagatelj pa je kot del svoje ponudbe predložil izjavo banke, ki se glasi: »V zvezi z vašo vlogo, s katero nas seznanjate, da se nameravate prijaviti na javni razpis za izbiro izvajalca za nabavo, polnjenje zavitkov za novorojence in distribucijo le-teh za potrebe Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu republike Slovenije, št. 62-63, z dne 19.7.2002 (ocenjena vrednost 400.000.000,00 SIT/leto), izjavljamo, da bomo pooblaščencema Uprave banke predlagali v odobritev izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini do 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke.« Naročnik navaja, da je po primerjavi besedil obeh navedenih izjav ugotovil, da se med seboj v bistvenem razlikujeta: uvodni del izjave (OBR-22) je spremenjen samo v smislu, da se je banka obračala na vlagatelja in navedla še organ, za potrebe katerega se razpis izvaja, zato ta del za naročnika ni sporen. Nadaljevanje izjave (OBR-22) pa je v primerjavi s predloženo izjavo vlagatelja bistveno spremenjeno. Naročnik je zahteval izjavo banke, da bo naročnik garancije pri njej brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 40.000.000,00 SIT, pri čemer je pogoj, da bo naročnik garancije izbran kot najugodnejši ponudnik, logičen tako vlagatelju kot naročniku. Vlagatelj je kot del svoje ponudbe predložil izjavo banke, da bo le-ta pooblaščencema Uprave banke predlagala v odobritev izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini do 10% predvidene letne pogodbene vrednosti. Zaveza banke, da bo garancijo izdala brez zadržkov, po prepričanju naročnika nikakor ni identična zavezi, da bo izdajo garancije zgolj predlagala v odobritev, saj je predlog samo začetek postopka za pridobitev garancije, ne pa zagotovilo, kakršno je naročnik zahteval v obrazcu izjave (OBR-22). Poleg tega naročnik poudarja, da je zahteval fiksen znesek garancije in ne znesek do 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, kot je navedeno v izjavi banke, ki jo je predložil vlagatelj. Kot je navedeno v obrazloženem obvestilu, je naročnik v skladu z 18. točko 1. odstavka 3. člena ZJN-l na podlagi ugotavljanja usposobljenosti in sposobnosti ugotovil, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je, upoštevajoč tudi mnenje Urada za javna naročila, kot nepravilno zavrnil.
Naročnik navaja še, da iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 12.9.2002, izhaja, da naročnik na javnem odpiranju ponudb ni ugotavljal niti računskih napak, niti pravilnosti ponujenih izdelkov, ampak je prisotne predstavnike ponudnikov seznanil s cenami obvezne vsebine zavitkov, stroški distribucije in z ustreznostjo ponudb v smislu vsebovanja vseh zahtevanih dokazil oz. dokumentov ter da so zato neutemeljene trditve vlagatelja, da je za izbranega ponudnika naročnik že med postopkom odpiranja ponudb ugotovil računske napake in nepravilnosti glede ponujenih izdelkov. V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da je po zavrnitvi nepravilnih ponudb, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti, v postopku vrednotenja in primerjave ponudb ugotovil nejasnosti oz. računske napake dveh ponudnikov ter da je v skladu s 1. odstavkom 54. člena ZJN-l od ponudnika Tavčar A&B d.o.o. in izbranega ponudnika zahteval soglasje za odpravo računskih napak, od slednjega pa tudi pojasnilo o celotni postavki povijalne plenice, saj cena tega izdelka za kos v predračunih za zavitek »A«, »B« in »C« ni bila popolnoma jasna. Zato je po prepričanju naročnika zmotno navajanje vlagatelja, da je naročnik zahteval pojasnilo zaradi sestave materiala. O primernosti in ustreznosti izdelkov v zavitkih je naročnik lahko odločal šele, ko so mu bili vzorci zavitkov pozvanih ponudnikov predloženi. Kot je navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila in obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, so vsi izdelki v zavitkih izbranega ponudnika ustrezni, zato ga naročnik ni pozival k nikakršnim pojasnilom več. Po prejemu soglasij obeh pozvanih ponudnikov je naročnik popravil samo računske napake, vsebine ponudb pa ni v ničemer spreminjal. Vse ostale nepravilnosti v zavrnjenih ponudbah, navaja naročnik, so takšne, da ni bilo razloga za poziv k dodatnim pojasnilom, saj navedene ponudbe niso skladne z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vsako nasprotno ravnanje naročnika bi bilo po njegovem mnenju glede na določbo 1. odstavka 54. člena ZJN-l nezakonito, saj bi na ta način dopustil, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila ocenjena kot nepravilna oz. neustrezna, zaradi spremembe njene vsebine, ponudbo naredil ustrezno. Ponudbo ponudnika Tavčar A&B d.o.o. naročnik ni zavrnil, ker je bila pravilna, pač pa je zavrnil ponudbo ponudnika Ariel d.o.o., ker vsi ponujeni izdelki v zavitku »C« niso ustrezali zahtevam iz razpisne dokumentacije. Za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika pa po prepričanju naročnika ni obstajal noben takšen razlog, kot ga v svojem zahtevku navaja vlagatelj. Ob vsem navedenem je naročnik prepričan, da je ponudnike obravnaval enakopravno in ponudbe ocenjeval v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter da zato ni kršil določil ZJN-l.
Vlagatelj je dne 2.12.2002, z dopisom, štev. UPR 2002, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodaja, da v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, pri tem pa še enkrat poudarja, da so mu na banki, kjer je bila izdana izjava o izdaji bančne garancije zatrdili, da oni izdajajo le takšne in da je takšna prav gotovo pravilna in sprejemljiva, ponudnik pa s tem kakršnihkoli drugih izkušenj ni imel in je verjel banki, kot ustanovi, ki se vsakodnevno srečuje s takšnimi in podobnimi postopki. Po navedbah vlagatelja ni bilo nobenih ovir za to, da ne bi prejel garancije. Prav tako želi vlagatelj opozoriti še na okoliščino glede naknadnih obrazložitev oz. naknadnih utemeljevanj in naknadnih dostav, saj prav gotovo glede izbranega ponudnika ni bilo vse sprotno dostavljeno in so se zahtevala dodatna pojasnila in utemeljitve, kar sicer v svoji obrazložitvi skuša naročnik nekako pojasnjevati, vendar je pri tem zelo neprepričljiv in je vsa stvar tudi iz tega vidika za vlagatelja močno dvomljiva in močno vprašljiva.
Naročnik je dne 4. in 6.12.2002 (dopisa naročnika, štev. 663-05-003/02-75, z dne 3.12.2002 in štev. 663-05-003/02-76, z dne 4.12.2002) odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila in svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 16.12.2002 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«
ZJN-1 v poglavju 2.12. (Oddaja naročila), v 2. odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) naročnika zavezuje, da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Pojem pravilne ponudbe je definiran v 18. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1, kjer je določeno, da je »pravilna ponudba« tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno določil, da mora ponudnik »za pravilnost ponudbe … predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po naslednjem vrstnem redu: …
8. izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe (OBR-20).«
Kar zadeva formulacijo navedene zahteve iz razpisne dokumentacije je sicer potrebno pritrditi vlagatelju, da se citirano besedilo nepravilno sklicuje na uporabo obrazca OBR-20 (»Izjava o predložitvi vzorca zavitkov«) namesto obrazca OBR-22 (»Izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti«), vendar gre pri tem očitno (le) za tipkarsko napako, ki (glede na nedvoumno vsebino obeh obrazcev in glede na dejstvo, da so vsi ponudniki, med njimi tudi vlagatelj, zahtevo po smislu razumeli pravilno) po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogla vplivati na zakonitost postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Da gre pri formuliranju zahteve iz 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zgolj za tehnično napako, pa nenazadnje dokazuje tudi besedilo (identične) zahteve iz 14. člena omenjenih navodil, ki se (pravilno) sklicuje na uporabo obrazca OBR-22.
Sam obrazec OBR-22 (»Izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti«), ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je nedvomno potrebno razumeti kot zahtevo naročnika po predložitvi pisne izjave ponudnikove banke, ki se z žigom in podpisom odgovorne osebe ponudniku (s tem pa posredno tudi naročniku) vnaprej zavezuje k ravnanju, kakršno je opisano v navedenem dokumentu, in sicer: »Na podlagi vloge ponudnika (v nadaljevanju: naročnika garancije), s katero nas je seznanil, da se namerava prijaviti na javni razpis za nabavo izdelkov, polnjenje zavitkov za novorojenca in distribucijo le-teh (ocenjena vrednost 400.000.000,00 SIT/leto), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 63, z dne 19.7.2002 izjavljamo, da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe.«
Iz pregleda ponudbene dokumentacije, ki jo je naročniku predložil vlagatelj, je mogoče ugotoviti, da le-ta med drugim vsebuje tudi izpolnjen obrazec OBR-22 (rubrike: »Naziv banke«, »Kraj in datum« ter »Upravičenec«), ki pa ni žigosan in podpisan s strani odgovorne osebe (v uvodu obrazca navedene) banke. Poleg omenjenega obrazca je vlagatelj ponudbi priložil še originalno izjavo NLB d.d., Podružnice Posavje – Krško, z dne 21.8.2002, ki se glasi: »V zvezi z vašo vlogo, s katero nas seznanjate, da se nameravate prijaviti na javni razpis za izbiro izvajalca za nabavo, polnjenje zavitkov za novorojence in distribucijo le-teh za potrebe Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu republike Slovenije, št. 62-63, z dne 19.7.2002 (ocenjena vrednost 400.000.000,00 SIT/leto), izjavljamo, da bomo pooblaščencema Uprave banke predlagali v odobritev izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini do 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke.«
Samo dejstvo, da je OBR-22 v ponudbi vlagatelja nežigosan in nepodpisan ter da je vlagatelj v ponudbi predložil izjavo banke, ki ni zapisana na originalnem obrazcu OBR-22, ki ga je pripravil naročnik (torej vprašanje oblike izjave) v obravnavani zadevi ni sporno. Pač pa je sporna vsebine predložene izjave. Kot pravilno opozarja naročnik, vsebina zaveze vlagateljeve banke ni identična tisti, ki je zapisana v razpisni dokumentaciji na obrazcu OBR-22, predvsem pa banka s svojo izjavo vlagatelju (in s tem posredno tudi naročniku) ne zagotavlja izpolnitev enake obveznosti, ki jo skozi razpisno dokumentacijo zahteva naročnik. Naročnik namreč v zvezi z vsebino predložene izjave pravilno ugotavlja, da (pogojne) zaveze vlagateljeve banke, da bo le-ta pooblaščencema Uprave banke predlagala v odobritev izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini do(!) 10% predvidene letne pogodbene vrednosti, nikakor ni mogoče enačiti z (brezpogojno) zavezo banke, da bo vlagatelj pri njej brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 40.000.000,00 SIT (seveda v primeru, če bo na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik) oziroma, da izjava vlagateljeve banke po vsebini bistveno odstopa od zahteve iz razpisne dokumentacije, in sicer tako s stališča (brez)pogojnosti bančne zaveze glede zavarovanja dobre izvedbe predmeta obravnavanega javnega naročila kot tudi glede višine zavarovanja.
Glede na navedeno izjavo banke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil bančne izjave, kot je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo, saj iz predložene izjave ni razvidno, da bo banka, ki je podala navedeno izjavo, vlagatelju brez zadržkov dala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% predvidene letne pogodbene vrednosti. Podana izjava banke pa namesto eksplicitne izjave o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti vsebuje pogojno izjavo v naslednjih elementih:
- izjava, da bo pooblaščencema Uprave banke predlagana v odobritev izdaja garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
- v višini do 10% predvidene letne pogodbene vrednosti,
- v skladu s poslovno politiko banke.
Državna revizijska komisija je pregledala tudi ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov, ki sta oddala pravilni ponudbi (to je izbranega ponudnika ter ponudnika Tavčar A&B d.o.o.), pri čemer je ugotovila, da sta oba ponudnika naročniku predložila izjavi banke z identičnim besedilom, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Kot rečeno, ZJN-1 izrecno določa, da je »pravilna« tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (2. odstavek 76. člena ZJN-1).
Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba pravilna, ni utemeljena. Ker vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je bil naročnik na podlagi cit. določil ZJN-1 dolžan zavrniti.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 15.11.2002, navaja, da je ugotovitev naročnika o nepravilnosti njegove ponudbe zanj nesprejemljiva, saj je bilo na samem odpiranju ponudb ugotovljeno, da je njegova ponudba pravilna. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija opozarja na 1. odstavek 74. člena ZJN-1, ki določa: »Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki: zaporedna številka ponudbe, naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen, ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.« Iz citiranega določila izhaja, da ZJN-1 naročnika ne zavezuje, da v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapiše vse podatke iz predloženih ponudb, temveč samo tiste, ki so bistveni (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika ter ponudbena cena in morebitni popusti). Naročnik sicer lahko zapiše v zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi druge podatke iz ponudb, vendar pa ga ZJN-1 k temu ne zavezuje. Skladno s 73. členom ZJN-1 je namreč namen javnega odpiranja ponudb ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele pravočasno in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb.
Kar zadeva navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na s strani naročnika zahtevana dodatna pojasnila od izbranega in drugih ponudnikov (s čimer naj bi naročnik po vlagateljevem mnenju prekršil načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov oziroma dajal prednost izbranemu ponudniku) Državna revizijska komisija opozarja na določilo 1. odstavka 54. člena (Dodatna pojasnila in dopustni popravki) ZJN-1, ki določa, da sme naročnik od ponudnikov zahtevati pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb (pri čemer ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno) ter da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo tudi zavrne. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v obravnavanem primeru v ponudbah ponudnikov Tavčar A&B d.o.o. in izbranega ponudnika odkril računske napake, zato je oba ponudnika pisno zaprosil za soglasje za odpravo računskih napak, izbranega ponudnika pa tudi za pojasnilo ene izmed postavk ponudbenega predračuna (dopisa naročnika, štev. 663-05-003/02-32 in 663-05-003/02-32, z dne 1.10.2002), strokovna komisija naročnika pa je na podlagi predloženih soglasij in pojasnila zaprošenih ponudnikov odpravila računske napake in ugotovila, da njuni ponudbi izpolnjujeta vse predpisane pogoje iz razpisne dokumentacije (Poročilo o oddaji javnega naročila, štev. 663-05-003/02-44, z dne 23.10.2002 – 6. točka). Z opisanim ravnanjem naročnik ni ravnal v nasprotju z zakonom, saj je s tem, ko je od dveh ponudnikov zahteval soglasje za popravo računskih napak in dodatno pojasnilo v zvezi z vsebino ponudbenega predračuna, zgolj uporabil pravico, ki mu jo daje prej citirani 1. odstavek 54. člena ZJN-1. Kar zadeva trditev naročnika, da bi moral naročnik, v kolikor bi se držal načela enakovrednega obravnavanja vseh ponudnikov, zahtevati dodatna pojasnila tudi od vlagatelja, pa Državna revizijska komisija opozarja, da je bilo v vlagateljevem primeru nedvomno ugotovljeno, da izjava banke, ki jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, ne ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije ter da bi kakršnokoli dodatno pojasnjevanje le-te obenem pomenilo takšno spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Takšno ravnanje naročnika pa bi bilo v nasprotju z določilom 1. odstavka 54. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Prav tako naročnik ni smel upoštevati dopisa vlagateljeve banke, z dne 14.11.2002 (priloga revizijskega zahtevka), ki ga je le-ta naknadno izdala na vlagateljevo zahtevo, saj bi bilo bi bilo takšno ravnanje naročnika v nasprotju s 4. odstavkom 55. člena ZJN-1, ki določa, da po poteku roka za predložitev ponudbe ponudnik ne sme več umakniti ali spremeniti ponudbe ter da, če ponudnik umakne ponudbo ali jo spremeni po poteku tega roka, sme naročnik vnovčiti garancijo za resnost ponudbe.
Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).
V Ljubljani, dne 06.01.2003
Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
Članica Državne revizijske komisije