018-222/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme: 160 kom električnih negovalnih postelj, 160 kom enodelnih vzmetnic, 160 kom nočnih omaric, 80 kom servirnih mizic, 80 kom trapezov in 20 kom infuzijskih stojal in vloženega zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila podjetja INCOM GROUP d.o.o., Cesta na Bokalce 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Blaž Mrva, Tivolska 40, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DOM UPOKOJENCEV PTUJ, Volkmerjeva 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.10.2002

odločila:

1. Razveljavi se sklep naročnika št.: JR/9-2002-POST, z dne 24.09.2002.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.06.2002 sprejel sklep, št. JR/3-2002-POST, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme: 160 kom električnih negovalnih postelj z ograjico, 160 kom vzmetnic, 80 kom nočnih omaric z zložljivo servirno mizico, 80 kom nočnih omaric brez servirne mizice, 80 kom servirnih mizic, 80 kom trapezov, 20 kom infuzijskih stojal. V Uradnem listu RS, št. 62-63/2002, z dne 19.07.2002, pod številko objave Ob-74386, je naročnik objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Dne 23.08.2002 je bilo javno odpiranje ponudb, na katerem je naročnik ugotovil, da je prejel devet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 03.09.2002 sprejel sklep o oddaji javnega naročila št.: JR/7-2002-POST, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Merit d.o.o., Šmartinska 130, Ljubljana. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je bilo šest ponudb pravilnih, tri ponudbe pa so bile nepravilne, ker ponudniki niso dostavili vzorcev opreme.

Zoper sklep o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 11.09.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem je navedel, da je sklep nezakonit in da bi moral naročnik izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika ter da vlaga zahtevek proti sklepu zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega predpisa. Po mnenju vlagatelja je naročnik kršil merila za ocenjevanje ponudb, določena v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v členu IX. in naslednjih členih. Med merili za izbiro najugodnejšega ponudnika so tudi tehnične lastnosti (»tehnične specifikacije«) izdelkov, ki v skupni oceni predstavljajo 35 % ocene (IX. člen navodil). Naročnik je v 4. točki IX. člena navodil (tehnična specifikacija opreme) opredelil lastnosti posameznih izdelkov, ki jih šteje za pomembne in za posamezno lastnost določil število točk (0,5 oziroma 1 točko), ki jo prejme izdelek, če določeno merilo izpolnjuje. Najvišje skupno število točk znaša 35 točk. Naročnik je vlagatelju priznal le 15 od 35 možnih točk, po prepričanju vlagatelja pa bi mu moral priznati dodatnih 16 točk oziroma skupaj 31 točk. Vlagatelj je prepričan, da naročnik pri ocenjevanju izdelkov (opreme), ki jo je vlagatelj predložil, izdelkom ni priznal lastnosti, ki jih ti imajo. Po ustnih zagotovilih naročnika naročnik ni priznal lastnosti oziroma točk pri več tehničnih lastnostih, med drugim tudi pri navedenih: postelja, vzmetnica, nočna omarica s servirno mizico, servirna mizica, infuzijsko stojalo. Vlagatelj je za vsak izdelek navedel v 4. točki IX. člena navodil zahtevane lastnosti ter pojasnil podrobnosti glede opreme, ki jo je predložil vlagatelj. Vlagatelj je navedel, da je mogoče vse opisane lastnosti opreme ugotoviti pri običajnem pregledu ter predlagal, da te lastnosti ugotovi izvedenec. Kot dokaz za svoje trditve je navedel vzorce, ki so del ponudbe pri naročniku, prospekte, ki so sestavni del ponudbe, ocenjevalno listo, prospekt »postelja za nego« s komentarjem in mnenje izvedenca.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je predložil zahtevane vzorce: posteljo, vzmetnico, trapez in nočno omarico s servirno mizico. Vlagatelj pa ni predložil servirne mizice brez nočne omarice, in sicer zato, ker je identična z mizico z nočno omarico, le da je brez nočne omarice: predložil pa je prospekt. Vlagatelj ni predložil vzorca infuzijskega stojala in nosilca za steklenice pri omarici; za ta dva izdelka je predložil le prospekt. Naročnik za ta dva izdelka vlagatelju ni dodelil nobenih točk. Vlagatelj navaja, da je prepričan, da bi nekatere lastnosti izdelkov naročnik lahko presodil tudi iz prospektov, saj gre pri infuzijskih stojalih in nosilcu za steklenice za enostavne tehnične izdelke,njihova uporaba je enostavna, tehnične lastnosti pa so razvidne iz prospektov. Vlagatelj še dodaja, da naročnik nepredložitev vzorcev za vse izdelke ni štel za nepopolno ponudbo, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb in iz izpodbijanega sklepa o oddaji javnega naročila, saj poleg vlagatelja tudi drugi ponudniki niso predložili vseh izdelkov v preizkus (npr. Lesnina MG oprema d.d., Soča oprema d.o.o.).
Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št.: JR/7-2002-POST, z dne 03.09.2002, še enkrat oceni in ovrednoti ponudbe glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, navedena v razpisni dokumentaciji ter izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve o stroških do plačila.
Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT ter 2000 točk po odvetniški tarifi za sestavo zahtevka in 30 točk za materialne stroške.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN dne 24.09.2002 sprejel sklep št.: JR/9-2002-POST, s katerim je razveljavil postopek o oddaji javnega naročila za opremo po javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 62-63, z dne 19.07.2002, pod številko objave Ob-74386. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je na sklep o oddaji javnega naročila prejel dva zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila (ponudnika SimpS d.o.o. iz Ljubljane in vlagatelja). Na podlagi teh zahtevkov je naročnik ponovno proučil ponudbe in sklenil, kot je navedeno v izreku sklepa.
Naročnik je v pravnem pouku navedel, da ponudnik, ki je vložil zahtevek za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, o čemer mora v roku 3 dni obvestiti naročnika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN dne 30.09.2002 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V zvezi s sklepom naročnika št.: JR/9-2002-POST, z dne 24.09.2002, vlagatelj navaja, da naročnik ni ugodil zahtevku za revizijo ter da ne namerava še enkrat oceniti ponudb in ponovno opraviti izbire najugodnejšega ponudnika, kot je predlagal vlagatelj. Naročnik je v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila ter dejansko zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj dodaja, da je takšno ravnanje naročnika v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Ur.l. Rs, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), ki v 77. členu sicer predvideva možnost, da naročnik zavrne vse ponudbe, vendar to ni mogoče, če je naročnik že ugotovil, da predložene ponudbe ustrezajo razpisnim pogojem in je že izbral najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj še predlaga, da Državna revizijska komisija naročnika opozori, da mora pisanja vročati pooblaščencu, glede na to, da ima vlagatelj pooblaščenca.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.10.2002, (nepravilno) dostavil zahtevek za revizijo z dokumentacijo Ministrstvu za finance, ki ga je odstopilo v odločanje Državni revizijski komisiji dne 11.10.2002.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik sklepa, s katerim je sprejel odločitev o zahtevku za revizijo in razveljavil postopek oddaje javnega naročila, št.: JR/9-2002-POST, z dne 24.09.2002, ni obrazložil. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. V zvezi s tem stališčem je prvenstveno treba upoštevati subsidiarno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP). Peti odstavek 3. člena ZRPJN namreč določa: »Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače.« Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN v skladu tudi z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz smiselne razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov, navedenih v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo (ko je vlagatelju zgolj sporočil odločitev o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila, ni pa navedel razlogov za to odločitev), bi ne potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno, ali bo nadaljeval postopek. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno da, če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 20 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija prav tako ni odločala o zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Skladno z opozorilom vlagatelja glede postopka vročanja pisanj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v primeru, ko ima vlagatelj pooblaščenca, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN subsidiarno uporabljajo določbe ZPP.
ZPP pa v 1. odstavku 137. člena določa: «Kadar ima stranka zakonitega zastopnika in pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.« Ker ima torej vlagatelj pooblaščenca, bi moral naročnik odločitev o zahtevku za revizijo in druga pisanja v zvezi s tem postopkom vročiti pooblaščencu. Spoštovanje te določbe v revizijskem postopku je izredno pomembno tudi zato, ker so roki, določeni v ZRPJN (12. člen, 17. člen) izredno kratki.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.10.2002



mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije

Natisni stran