018-215/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu mag. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila »dokončna vzpostavitev in izdelava informacijske baze "Kataster melioracijskih sistemov in naprav/« in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LOGOS Kranj, d.o.o., Mirka Vadnova 8, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56 - 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.10.2002,

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila I/dokončna vzpostavitev in izdelava informacijske baze I/Kataster melioracijskih sistemov in naprav/«.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 326.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višji stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.06.2002 odobril zahtevek za naročilo, II. faza in III. faza vzpostavitve I/Katastra melioracijskih sistemov in naprav/, dne 02.08.2002 pa objavil v Uradnem listu RS, št. 67-69, javni razpis za oddajo javnega naročila »dokončna vzpostavitev in izdelava informacijske baze I/Kataster melioracijskih sistemov in naprav/«.
Vlagatelj je dne 02.09.2002, z dokumentom št. 329-04-8/2002, vložil zahtevek za revizijo. V njem je navedel, da zahteva revizijo zaradi bistvenih kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Navedel je, da gre predvsem za kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti, zaradi česar predlaga, da se javni razpis v celoti razveljavi in da se naročniku naloži, da ponudniku povrne vse stroške revizijskega postopka.
Vlagatelj je navedel, da je naročnik objavil javni razpis za izvedbo projekta dokončne vzpostavitve in izdelave informacijske baze I/Kataster melioracijskih sistemov in naprav/. V objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS je pod točko 14 med pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik poleg splošnih pogojev po 41. do 43. člena ZJN -1, naveden kot pogoj se:

• da je ponudnik sodeloval z naročnikom pri vzpostavitvi melioracijskih sistemov in naprav in poznavanje metodologije za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov;
• ponudnikovo sodelovanje z naročnikom na tem projektu v letu 2001.

Vlagatelj zahtevka je navedel, da je takoj po objavi navedenega javnega razpisa poklical kontaktno osebo pri naročniku in zaprosil za razpisno dokumentacijo. Naročnik mu jo je poslal s priporočeno pošto šele dne 08.08.2002, kot je razvidno tudi iz kopije kuverte. Ko je ponudnik dokumentacijo prejel, je dejansko rok za vprašanja v zvezi z nejasnostmi že potekel, tako, da vlagatelj ni mogel postaviti nobenega vprašanja v zvezi z nejasnostmi razpisne dokumentacije, ki pa so se mu nato tekom priprave ponudbe kar vrstila.
Rok za oddajo ponudb je bil 03.09.2002, tako da je imel vlagatelj dejansko le mesec dni za pripravo ponudbe, ob čemer ne gre prezreti, da je to mesec letnih dopustov, vlagatelj pa je bil pri pripravi ponudbe se popolnoma odvisen od sodelovanja z izbranimi izvajalci, kot to izhaja iz zgoraj navedenih pogojev.
Vlagatelj je skupaj z dokumentacijo od naročnika prejel tudi spremni dopis, ki je vlagatelja posebej opozarjal na pogoja, navedena pod točko 14 javnega razpisa. Naročnik je posebej poudaril, da ta dva pogoja dejansko pomenita, da je ponudnik lahko samo tisti, ki bo enega od naročnikovih izvajalcev v letu 2001 vključil v ponudbo. Ti izvajalci so navedeni v 3. poglavju razpisne dokumentacije. Dejansko gre za 5 izvajalcev, ki so z naročnikom sodelovali v letu 2001.
Razpisna dokumentacija sama sicer teh pogojev izrecno ne navaja, vendar pa vsebuje prilogo E - razpisni obrazec št. 6, to je izjavo ponudnika, v kateri mora ponudnik specificirati svoje oziroma podizvajalčevo predhodno sodelovanje z naročnikom in se posebej v letu 2001 na področju vzpostavitve katastra melioracijskih sistemov in naprav.
Vlagatelj se je po prejemu razpisne dokumentacije obrnil na izvajalce, navedene v 3. poglavju razpisne dokumentacije z voljo in željo, da se bo z njimi dogovoril za sodelovanje. Vlagatelj seje za sestanek najprej dogovoril z Institutom za vode in sicer z ga. Dr. M. P.. Sestanek je bil dne 21.08.2002. Vlagatelju je bilo zagotovljeno, da bo prejel ponudbo instituta z vsemi prilogami, ki jih razpisna dokumentacija zahteva. Ga. Dr. P. je vlagatelju povedala tudi, da bodo ponudbo pod enakimi pogoji posredovali tudi drugim morebitnim interesentom. Vlagatelj je dne 22.08.2002 nato poslal se pisni dopis po faksu in posti. Dne 26.08.2002 je Dr. P. vlagatelja po telefonu obvestila, da mu ponudbe ne bodo posredovali in je dejansko tudi niso.
Vlagatelj je nato kontaktiral Institut za vodarstvo. Pri tem je naletel na težavo, da v telefonskem imeniku ni našel njihove telefonske številke. Ko je vlagatelj končno našel g. P . B., je ta sodelovanje zavrnil, nato pa rekel, da naj vlagatelj posreduje pisni zahtevek, na katerega bo morda odgovoril. Vlagatelju je povedal št. faksa, ki je dejansko na lokaciji Instituta za vodarstvo. Vlagatelj je dopis poslal po faksu in se priporočeno po posti, vendar do dneva pisanja zahtevka za revizijo ni prejel nobenega odgovora. 28.08.2002 je g. P. B. poklical vlagatelja in mu povedal, da mu ponudbe ne bo posredoval, češ da je v razgovorih z drugimi izvajalci in bi bilo zato sodelovanje z vlagateljem zanj odvečno.
Vlagatelj se je obrnil se na Vodnogospodarski biro v Mariboru, katerega direktor pa je bil na dopustu. Vlagatelj je zato poslal dopis po faksu in posti, vendar prav tako ni prejel odgovora.
Enak dopis je vlagatelj posla tudi na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo in tudi od njih ni prejel odgovora.
Iz navedenega dejanskega stanja izhaja, da si je, kakor trdi sam vlagatelj, močno prizadeval, da bi se povezal s katerimkoli od izbranih izvajalcev, ki so sodelovali z naročnikom v letu 200 1, tako da bi lahko izpolnil pogoje naročnika za sodelovanje na razpisu. Vendar pa nihče od izvajalcev ponudniku ni posredoval niti ponudbe, v kateri bi določil pogoje za svoje sodelovanje. Vlagatelj tako nikakor ne more izpolniti pogojev za sodelovanje na javnem razpisu, čeprav je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se razpisa lahko udeležil. Če pa nihče od izbranih izvajalcev noče Z njim sodelovati, vlagatelj pač nima možnosti, da bi jih v to sodelovanje prisil.
Vlagatelj je zato prepričan, da So pogoji za udeležbo v navedenem javnem razpisu v nasprotju z veljavnimi predpisi. Naročnik se sicer sklicuje na Uredbo 0 programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 34/ 2002 s spremembami). Ta uredba v členu 9 določa, kdo So lahko upravičenci do podpore, vendar ponudnik v nobene primeru ne prosi za podporo, temveč želi zgolj posredovati ponudbo za izvedbo del in v primeru izbire za svoje delo prejeti plačilo, zaradi cesar meni, da naročnik uredbo napačno tolmači. Namen uredbe vsekakor ne more biti neupravičeno omejevanje proste konkurence na trgu, temveč zagotavljanje kvalitete.
Že Ustava RS prepoveduje dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco in vlagatelj je prepričan, da naročnik v danem primeru v nasprotju z zakonom omejuje konkurenco. Noben zakon namreč ne omogoča, da naročnik omeji možnosti sodelovanja le na
tiste, ki so z njim že sodelovali in to celo v primerih, ko celo naročnik sam niti ne navaja, da je to potrebno zaradi pravic intelektualne lastnine. Pogoj, ki ga postavlja naročnik je v popolnem nasprotju s tretjim odstavkom 5. člena ZJN-1. Sklicevanje na uredbo je zato neutemeljeno, saj je uredba podzakonski akt in zato ne sme biti v nasprotju z zakonom.
Omenjeni pogoj poleg tega, da omejuje konkurenco med ponudniki krši tudi načelo enakopravnosti, saj So samo izbrani izvajalci dejansko lahko ponudniki, vsi ostali pa So vezani na dobro voljo izbranih izvajalcev, da jim bodo Sploh pripravljeni posredovati svojo ponudbo in to ne glede na ceno.
Nedopustna je zahteva, da ponudnik v SVojo ponudbo vključi določenega podizvajalca. Taksna zahteva je v nasprotju s prosto konkurenco in tretjim odstavkom 5. člena ZJN-1. Če pa je že sodelovanje z določenimi izvajalci res nujno, pa bi naročnik moral v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, pod katerimi bo izbrani ponudnik moral sodelovati z določenim izvajalcem, ki bi bili za ponudnike obvezni, ne pa, da ponudnike zavezuje, da iščejo ponudbe izbranih izvajalcev, ti pa ponudb dejansko niso dolžni posredovati in jih v danem primeru vlagatelju tudi niso hoteli posredovati, tako da je možnost sodelovanja na javnem razpisu dejansko odvisna od volje izbranih 5 izvajalcev, kar pa nedvomno ni cilj, ki ga zasleduje ZJN- 1. Uredba na katero se sklicuje naročnik po navedbah vlagatelja, zato ni v skladu z Ustavo RS in niti z zakoni, predvsem ne z ZJN-1.
Poleg tega je vlagatelj prepričan, da samo sodelovanje z naročnikom na področju vzpostavitve .evidenc melioracijskih sistemov in se posebej taksno sodelovanje prav v letu 2001 ne more
biti edini pokazatelj ponudnikovih tehničnih zmogljivoSti oziroma ne more biti edini možni način dokazovanja zahtevanega pogoja. ZJN-1 v členu 42. sicer samo primeroma določa, kako je moč dokazovati izpolnjevanje pogoja iz točke 7 drugega odstavka 41. člena ZJN-1, vendar pa je iz teh določil razvidno, da neupravičeno diskriminatorni pogoji niso dopustni kot tudi, da je tudi v danem primeru moč zahtevati druga dokazila.
Hkrati je tudi možno, da so strokovnjaki izbranih izvajalcev vmesnem obdobju prešli na delo k drugim izvajalcem, morebiti celo vlagatelju in je ta celo bolj tehnično USposobljen kot izbrani izvajalec, ki lahko zaposluje celo enega samega delavca, kot to velja za Institut za vodarstvo, ki ima 1 zaposlenega in ga v telefonskem imeniku Sploh ni mogoče najti. Možno je celo, da izbrani izvajalci ne izpolnjujejo več drugih pogojev, ki jih ZJN-1 določa kot pogoje za udeležbo tudi podizvajalcev, kot na primer So v pOStopku prisilne poravnave, ne plačujejo davkoV, prispevkov, jim je bila izrečena pravnomočna odločba, s katero jim je prepovedano opravljanje dejavnosti in podobno.
Ob tem vlagatelj pripominja se, da je razpisna dokumentacija tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1, saj ne določa, da bi ponudniki morali predložiti kakršnakoli dokazila o tem, da podizvajalci dejansko izpolnjujejo pogoje za udeležbo (npr. registrske liste,
da niso v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidaciji in podobno, da poravnajo davke,. ..) in je zato navedeni javni razpis tudi iz tega razloga potrebno razveljaviti.
Naročnik je dne 16.09.2002, izdal odločbo št. 329-04-8/2002/2, s katero je odločil, da se zahtevku za revizijo ne ugodi in da se zahteva za povračilo stroškov kot neutemeljena zavrne. Naročnik zapise, da je vodil postopek oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-1. Naročnik zapise, da je iz uradnega zaznamka seznama poslanih dokumentacij razvidno, da je vlagatelj zahtevka dne 06.08.2002 po telefonu zaprosil za razpisno dokumentacijo, poslana pa mu je bila dne 08.08.2002 skupaj z dodatno obrazložitvijo razpisne dokumentacije. Vse do roka za odpiranje ponudb je vlagatelj zahtevka imel možnost kontaktni osebi naročnika postavljati vprašanja v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije, vendar tega ni storil.
V drugem odstavku 24. člena ZJN-1 je določeno, da morajo ponudniki zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čimprej po objavi javnega razpisa. Naročnik pa mora poslati razpisno
dokumentacijo najkasneje v dveh dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval. Naročnik je razpisno dokumentacijo tako posredoval vlagatelju zahtevka v zakonsko določenem roku skupaj z dodatno obrazložitvijo razpisne dokumentacije, ki se v glavnem nanaša na nejasnosti, katere vlagatelj zahtevka navaja v zahtevku za revizijo.
Vlagatelj zahtevka je razpisno dokumentacijo prejel 08.08.2002 in je imel torej čas od 08.08.2002 do 03.09.2002, daje postavljal vprašanja kontaktni osebi naročnika. Zato ni točna trditev vlagatelja zahtevka, da ko je vlagatelj zahtevka prejel razpisno dokumentacijo, da je dejansko rok za vprašanja v zvezi z nejasnostmi že potekel.
V 60. členu ZJN-1 je določen skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku. Naročnik zapise, da je mnenja da je glede na vsebino in zahtevnost priprave ponudbe postavil rok v skladu s 60. členom ZJN-1. To pa je dovolj dolgi rok, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe. Razlog, da je bil mesec avgust mesec dopustov, pa ni razlog, da vlagatelj zahtevka ni mogel v zakonskem roku pripraviti ponudbe.
Naročnik nadalje pripominja, da je že iz same dikcije javnega razpisa objavljenega v Uradnem listu RS z dne 02.08.2002 razvidno, da gre za dokončno vzpostavitev in izdelavo informacijske baze I'kataster melioracijskih sistemov in naprav". Torej gre za kontinuiteto oz. dokončanje že začetega dela. V razpisni dokumentaciji, ki so jo prejeli vsi interesenti, vključno z vlagateljem zahteve za revizijo postopka, je v priloženi projektni nalogi razložen potek dosedanjega dela na tem projektu. Na podlagi 93. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je treba melioracijske sisteme in naprave vpisati v "Kataster melioracijskih objektov in naprav", ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in je povezan v bazo podatkov zemljiškega katastra. Naročnik ta kataster vzpostavlja že od leta 1996. Aktivnosti za vzpostavitev katastra so potekale preko izdelave strokovnih podlag za njegovo vsebino in strukturo. Vmes so se zahteve po obliki spremenile v skladu z razvojem informacijske tehnologije, ter z razvojem zemljiškega in digitalnega katastra, katerega skrbnik je Geodetska uprava RS. Za potrebe vzpostavitve katastra, je naročnik na podlagi izdelanih strokovnih podlag v letu 2000 začel z zbiranjem podatkov, ki bodo vključeni v kataster melioracijskih sistemov in naprav. Projekti so bili razdeljeni na ločene vsebine, katerih izvedbo je na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila v skladu z Navodili za oddajo javnih naročil male vrednosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po ustrezni in zahtevani raziskavi tržišča opravljalo pet različnih izvajalcev. Vsi ti izvajalci so se tekom leta seznanjali s problematiko in delali direktno oziroma posredno tudi z izdelano aplikacijo EviMeS (Evidenca Melioracijskih sistemov), ki je sluzila za izvedbo njihovih nalog. Vse njihove končne naloge so avtorske. Iz vsebine pogodb je razvidno, da imajo izvajalci moralne avtorske pravice. V letu 2002 pa je naročnik na podlagi vsebinskega razvoja, zahtev nadgradnje, ki so se pokazale tekom izvajanja ločenih projektov v letu 200 1 ugotovil, da je treba ločene projekte združiti v celoto in jih že v tej fazi izdelovati kot skupen projekt

Kataster melioracijskih sistemov in naprav. Tako gre pri javnem razpisu za dokončno vzpostavitev in izdelavo informacijske baze "kataster melioracijskih sistemov in naprav", torej za izvedbo skupnega projekta, kjer se od ponudnika zahteva, da nujno pozna vsebino aplikacije in ločenih baz EviMeS ter problematiko katastra melioracijskih sistemov.
Navedena zahteva je implementirana v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002. Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000) Vlada Republike Slovenije sprejema programe kmetijske strukturne politike. Tako je v 9. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 določen predmet podpore za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov in naprav v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Določen je tudi pogoj za pridobitev sredstev, to pa je predhodno sodelovanje z MKGP pri vzpostavitvi metodologije evidenc melioracijskih sistemov in poznavanje metodologije za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov EviMeS in pa sodelovanje z MKGP pri vzpostavitvi katastra melioracijskih sistemov in naprav v letu 2001. V citirani uredbi je res nerodno napisano, da gre za upravičence do teh sredstev, kot obliko državne pomoči, saj gre dejansko za zagotovljena finančna sredstva v proračunu Republike Slovenije za plačilo izbranega izvajalca na javnem razpisu za dokončno vzpostavitev in izdelavo informacijske baze "Kataster melioracijskih sistemov in naprav" pod pogoji navedenimi v 9. členu citirane uredbe. Predmet podpore pa je za upravičence plačilo storitev za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov in naprav.
Naročnik je vsem, ki so zaprosili za razpisno dokumentacijo, skupaj za razpisno dokumentacijo posredoval tudi dodatno obrazložitev razpisne dokumentacije. V obrazložitvi razpisne dokumentacije naročnik opozarja na pogoje vsebovane v javnem razpisu pod točko 14, kjer obrazlaga, da pogoji niso diskriminatornega značaja, temveč so nujni za kontinuiteto projekta, poznavanje problematike ter lažje sledenje hudi dinamiki vnosa novih podatkov v bazo. Kot je dosledno navedeno, ta dva pogoja ne pomenita, da so edini možni ponudniki tisti, ki so sodelovali na projektu v letu 2001, temveč je v interesu naročnika, da poljuben ponudnik vključi v ponudbo vsaj enega od izvajalcev (ali določen kader teh izvajalcev), ter tako zagotovi kar najboljšo učinkovitost izvedbe. V kolikor vlagatelju zahtevka za revizijo ni bila jasna vsebina obrazložitve razpisne dokumentacije, bi lahko zaprosil za pojasnila kontaktno osebo naročnika, vendar tega ni storil.
Naročnik navaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo pravilno ugotavlja, da razpisna dokumentacija vsebuje prilogo E razpisni obrazec št. 6, to je izjavo ponudnika, v kateri mora ponudnik specificirati svoje oziroma podizvajalčevo predhodno sodelovanje z naročnikom in se posebej v letu 2001 na področju melioracijskih sistemov in naprav. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve razpisne dokumentacije, naročnik ni zahteval od ponudnika, da mora pri izvedbi zaposliti določene podizvajalce ampak je samo zahteval, da mora pri izvedbi nadaljevanja projekta, zaradi njegove kontinuitete obvezno sodelovati tudi oseba, ki se že iz navedenih razlogov spozna na projekt, torej naročnik zahteva samo vključitev ustrezno usposobljenih oseb v projektno skupino. Ta oseba pa lahko sodeluje na ponudnikovi strani tudi po pogodbi o delu.
Vlagatelj zahteve za revizijo navaja, da je naročnik z navedenimi pogoji kršil določilo tretjega odstavka 5. člena ZJN-1 in s tem kršil načelo zagotavljanja konkurenčnosti med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov. V tretjem odstavku 5. člena ZJN-1 je določeno, da ne sme naročnik zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce. Glede na zgoraj navedeno dodatno obrazložitev razpisne dokumentacije, naročnik ni zahteval od ponudnikov, da morajo zaposliti določene izvajalce in zato ni kršil določilo 5. člena ZJN-1 in zato javni razpis ni v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki.
V prvem in drugem odstavku 7. člena ZJN-1 je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja in da mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Naročnik meni, da pogoji določeni v 14. točki javnega razpisa za dokončno vzpostavitev in izdelavo informacijske baze "Katastra melioracijskih sistemov in naprav" niso diskriminatornega značaja, temveč so nujni za kontinuiteto projekta, poznavanje problematike ter lažje sledenje hudi dinamiki vnosa novih podatkov v bazo in zato ugotavlja, da ni v ničemer kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Glede na navedeno kontinuiteto del tako naročnik meni, da Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2002 ni v nasprotju z Ustavo RS in veljavno zakonodajo in tako ne drži navedba vlagatelja zahtevka za revizijo, da naročnik uredbo napačno tolmači, saj namen uredbe ni neupravičeno omejevanje konkurence .na trgu, temveč zagotavljanje kvalitetne izvedbe del. Naročnik je prepričan, da so postavljenimi pogoji v 9. členu citirane odredbe, določeni z namenom oziroma ciljem zagotavljanja najboljše kvalitete.
Vlagatelj zahtevka za revizijo navaja, da se je poskušal dogovoriti z izvajalci navedenimi v 3. poglavju razpisne dokumentacije, da pa so bili poskusi neuspešni. Dejstvo je, kot navaja naročnik, da vlagatelj zahtevka ni poskušal navezati poslovne odnose z vsemi izvajalci navedenimi v 3. poglavju razpisne dokumentacije. Da pa ni prišlo do poslovnih odnosov, pa ni krivda naročnika.
V prvem odstavku 42. člena ZJN -1 je določeno, da mora naročnik od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev tudi dokazila, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, v smislu dikcije 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN -1. Vlagatelj zahtevka navaja, da samo sodelovanje z naročnikom na področju vzpostavitve melioracijskih sistemov ne more biti edini možni način dokazovanja, kako je moč dokazovati izpolnjevanje pogoja iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN -1. Naročnik je mnenja, da vlagatelj zahtevka napačno tolmači dikcijo iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN -1, saj pogoja vsebovana v 9. členu Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2002 nista pogoja v smislu razpolaganja z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, ampak gre za vsebinsko poznavanje problematike, glede na kontinuiteto začetega projekta in za zmožnost in sposobnost nadaljevanja začetega projekta, v najkrajšem času.
Vlagatelj zahtevka pripominja, da je razpisna dokumentacija v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena ZJN -1, saj ne določa, da bi ponudniki morali predložiti kakršnokoli dokazilo o tem, da podizvajalci dejansko izpolnjujejo pogoje za udeležbo in meni, da je potrebno javni razpis tudi iz tega razloga razveljaviti. V tretjem odstavku 42. člena ZJN -1 je določeno, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi in da mora biti izpolnjevanje pogojev dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Iz te dikcije je torej razvidno, da mora ponudnik zagotoviti pogoje za udeležbo njegovih podizvajalcev in zato razpisna dokumentacija ni v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1.
Kot je že bilo poudarjeno, naročnik ni zahteval da morajo sodelovati točno določeni izvajalci oz., da morajo sploh sodelovati, ampak je zahteval zgolj sodelovanje oseb izvajalcev navedenih v 3. poglavju razpisne dokumentacije, zaradi zagotovitve kontinuitete začetega projekta s ciljem, da bo projekt kvalitetno opravljen. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da v ničemer ni kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov in pripominja, da je ravnal popolnoma v duhu načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, iz katere izhaja, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in z izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodama, glede na namen in predmet javnega naročila.
Vlagatelj je dne 23.09.2002, z dokumentom št. 329-04-8/2002, vložil zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka. Vlagatelj je navedel, da vztraja v celoti pri vseh svojih dosedanjih navedbah. V zvezi s postavljanjem dodatnih vprašanj, vlagatelj pripominja, da razpisna dokumentacija na strani 5/47 v točki 5 nedvoumno navaja, da bo ponudnikom posredoval odgovore in pojasnila na vprašanja, ki bodo prispela v 10 dneh po objavi. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu z dne 02.08.2002 (petek), ki ga je vlagatelj tako kot vsi normalni naročniki Uradnega lista prejel v ponedeljek dne 05.08.2002. V četrtek 08.08.2002 je naročnik ponudniku po posti poslal razpisno dokumentacijo, ki jo je ponudnik sprejel v ponedeljek 12.08.2002, iz cesar izhaja, da navedba naročnika, da je vlagatelj dne 08.08.2002 že prejel razpisno dokumentacijo, ne drži. To dejstvo je razvidno tudi iz kopije kuverte naročnika, na kateri je žig 08.08.2002 in ki jo je vlagatelj priložil revizijskemu zahtevku. Ko je vlagatelj razpisno dokumentacijo prejel, je 10 dni od objave razpisa že minilo. Iz navedenega izhaja, da torej ni res, da bi vlagatelj lahko postavljal vprašanja vse do roka za odpiranje ponudb, saj razpisna dokumentacija izrecno navaja drugače.
Po mnenju vlagatelja je neupravičeno tudi sklicevanje naročnika na skrajšani rok za oddajanje ponudb. Nesporno je, da je mesec avgust čas letnih dopustov, poleg tega pa je bilo v danem primeru od naročnika kot pogoj zahtevano predhodno sodelovanje z njim, s čimer je naročnik dejansko od vlagateljev zahteval, da v ponudbo vključijo podizvajalce, ki so z naročnikom že sodelovali in jih je naročnik tudi navedel v razpisni dokumentaciji. Za vzpostavitev kakršnekoli taksne povezave z nekom, s katerim pa večina ponudnikov verjetno se ni imela stikov, pa je prav tako potreben čas, se posebej, če gre za čas dopustov.
Naročnik v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je že leta 1996 začel z vzpostavitvijo katastra. Projekt je razdelil na več ločenih vsebin, ki jih je očitno neposredno oddajal kot naročila male vrednosti. Izvajalci teh del so se seznanili z vsebino dela, imajo moralne avtorske pravice na opravljene delu, nenadoma pa je naročnik spoznal, da je ločene vsebine potrebno združiti. Iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik očitno projekt že na začetku razdelil na več ločenih vsebin prav zato, da je na ta način obšel ZJN-1 in je tako lahko podpisoval z izvajalci pogodbe o oddaji del brez javnega razpisa, tako tudi z izvajalci, ki nikogar ne zaposlujejo in sploh nimajo objavljene telefonske številke, kljub temu pa razpolagajo z obširnim tehničnim znanjem. Hkrati pa je naročnik sam s seboj v nasprotju tudi zato, ker če je bilo projekt možno razdeliti na več ločenih vsebin, to dokazuje, da ni ovir, da te ločene vsebine enega projekta tudi sedaj, ko gre za njegovo dokončanje, izvajajo različni izvajalci in da je torej postavljanje pogojev s strani naročnika glede izvajalcev in podizvajalcev nepotrebno, nedopustno in v nasprotju z Ustavo RS in ZJN-1.
Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 je moč tolmačiti na različne načine. Nesporno pa je, da izbrani ponudnik v nobenem primeru ne bo deležen kakršnekoli podpore, temveč bo kvečjemu prejel praviloma pravično plačilo za svoje delo. Ne glede na njeno tolmačenje pa je Uredba podzakonski akt in zato ne sme biti v nasprotju z Ustavo RS in veljavnimi zakoni.
Vlagatelj poudarja, da ne glede na to, kaj določa dodatno pojasnilo, ki mu ga je naročnik poslal, iz objave razpisa v Uradnem listu z dne 02.08.2002, stran 5438 pod točko 14 izrecno izhajajo pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za ugotovitev finančne, poslovne in tehnične usposobljenosti, poleg splošnih pogojev po 41. do 43. členu ZJN-1 in sicer med drugim predhodno sodelovanje z naročnikom pri vzpostavitvi metodologije evidenc melioracijskih sistemov in poznavanje metodologije za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov sodelovanje z naročnikom pri vzpostavitvi katastra melioracijskih sistemov in naprav v letu 2001. Iz navedenih pogojev nedvoumno izhaja, da veljata za vse ponudnike, torej da je ponudnik lahko samo tisti, ki je v letu 2001 že sodeloval z naročnikom na področju vzpostavitve katastra melioracijskih sistemov in naprav. Iz navedenega pogoja ni razvidno, kot to sicer navaja naročnik v svoji odločbi z dne 16.09.2002, da zadošča, da ponudnik v sodelovanje s pogodbo o delu pritegne delavce tistih, ki so z naročnikom že sodelovali, temveč nedvoumno zahteva, da ponudnik v svoji ponudbi kot podizvajalce vključi tiste, ki so v letu 2001 že sodelovali z naročnikom. Nenazadnje niti razpisna dokumentacija niti objava ne navajata, kako naj ponudnik sicer izkaže, da je posamezna fizična oseba res sodelovala z naročnikom v letu 2001, niti ni prilozi1 seznama teh oseb, temveč seznam taksnih pravnih oseb. Tudi iz obrazca št. 6 izhaja, da je potrebno navesti prejšnje sodelovanje z naročnikom s strani ponudnika oziroma podizvajalca, ne pa kateregakoli zunanjega pogodbenega sodelavca. Očitno torej obstoji neskladje med objavljenimi pogoji, razpisno dokumentacijo in dodatnim dopisom, ki ga je naročnik poslal vlagatelju oziroma tolmačenju naročnika v njegovi odločbi z dne 16.09.2002. V primeru neskladja zato nesporno veljajo pogoji, ki so objavljeni in navedeni v razpisni dokumentaciji. Iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik očitno kršil tretji odstavek 5. člena ZJN -1. Prav tako je nesporno, da so ponudniki obravnavani neenakopravno, čeprav zato ni utemeljenega in opravičljivega razloga.
Povsem neutemeljena je navedba, da ni krivda naročnika, če vlagatelj ni uspel doseči dogovora z izbranimi izvajalci naročnika. Le kdo se bo odrekel zaslužku, ki mu je očitno vnaprej dodeljen, sprašuje vlagatelj. To zgolj dokazuje neenakopraven položaj ponudnikov.
Nesprejemljiva je tudi trditev, da vlagatelj ni navezal stika z vsemi izbranimi izvajalci. Resje, enega od njih ni kontaktiral. Razlog temu pa je, da gre za družbo, ki opravlja enako dejavnost kot vlagatelj, to je računalniško, zaradi cesar se vlagatelj z njo ne more dopolnjevati, temveč si lahko le konkurira.
Iz navedenega prav tako izhaja, da ne drži navedba naročnika, da prejšnje sodelovanje z njim ni pogoj v smislu dokazovanja tehničnih zmogljivosti, saj je taksna navedba v očitnem nasprotju s 14. točko objave javnega razpisa, ki določa pogoje za ugotovitev med drugim tehničnih usposobljenosti.
Naročnik je dne 26.09.2002, z dokumentom 329-04-8/2002/4, odstopil zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je podal tudi mnenje. V njem je zapisal, da je dne 08.08.2002 po posti poslal razpisno dokumentacijo, res pa je, da ni preverjal, kdaj jo je vlagatelj zahtevka za revizijo prejel. Naročnik ni mogel predvideti, da bo vlagatelj zahtevka razpisno dokumentacijo prejel šele 12.08.2002. Vlagatelj zahtevka za revizijo pa je imel nedvoumno možnost, da osebno dvigne razpisno dokumentacijo že dne 05.08.2002. Da je vlagatelj zahtevka za revizijo šele 06.08.2002 po telefonu zaprosil za razpisno dokumentacijo, pa kaZe na nezainteresiranost vlagatelja zahtevka za dobro pripravo ponudbe.
V 5. točki razpisne dokumentacije na strani 47 je določeno naslednje: I'ponudnik lahko dobi vse informacije v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji na naslovu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za strukturno politiko in podeželje, Oddelek za zemljiške operacije, Dunajska 56- 58, 1000 Ljubljana, telefon 01 /478 93 08, faks 01 4789056, ga Suzana Strajar, univ. dipl. inž. grad. ali po e -mailu, na osnovi pisnih vprašanj (posta, faks, e -mail), ki prispejo v 10 dneh po objavil'.
V navedenem tekstu je res pomotoma izpuščena za besedo e -mailu beseda "ali", ampak je logično in iz konteksta besedila razvidno, da je mišljeno, ali na osnovi pisnih vprašanj, ki prispejo v 10 dneh po objavi. Torej je imel vsak potencialni ponudnik in tudi vlagatelj zahtevka za revizijo možnost, da dobi vseskozi informacije po telefonu, faksu ali e -mailu, res pa je, da so imeli potencialni ponudniki postavljati pisna vprašanja le v roku 10 dni po objavi. Naročnik je enakovredno obravnaval vse potencialne ponudnike in je po telefonu odgovarjal vseskozi na postavljena vprašanja, vendar vlagatelj zahtevka za revizijo vprašanja ni postavil.
Naročnik poudarja, da je vsem, ki so zaprosili za razpisno dokumentacijo, skupaj z razpisno dokumentacijo posredoval tudi dodatno obrazložitev razpisne dokumentacije. Torej ne gre za dodatni dopis, ampak gre za dodatno obrazložitev razpisne dokumentacije, torej za sestavni del razpisne dokumentacije, ki so jo prejeli vsi potencialni ponudniki, ki so zaprosili za razpisno dokumentacijo.
Naročnik se navaja, da gre pri projektu "Katastra melioracijskih sistemov in naprav'l za kompleksno bazo in aplikacijo. V katastru melioracijskih sistemov in naprav, so združeni sklopi, ki so znotraj se deljivi na ločene vsebine. Ker so vsebine ločene jih je zato naročnik v I. fazi tudi obdeloval ločeno. Nastal pa je problem pri koordinaciji med ločenimi sklopi, ki je bila izredno zahtevna in časovno preveč razpotegnjena. Največ težav je nastopilo zaradi tehničnih značilnosti, kjer je bil poudarek predvsem na tehničnih problemih pri nastavitvi računalniške aplikacije, ki bi povezovala vse ločene sklope in vsebine.
Naročnik na podlagi navedenega ugotavlja:
»- Sklopi in vsebine, ki so se do sedaj obravnavale ločeno, se bodo v II. in III fazi obravnavale združeno v skupnem projektu, ki se bo odslej imenoval KatMeSiNa, v skladu s projektno nalogo št. 329-04-8/2002-2, ki je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa dokončna vzpostavitev in izdelava informacijske baze "kataster melioracijskih sistemov in naprav",
namen združitve različnih sklopov in vsebin je predvsem lažja in ustreznejša koordinacija pri izvedbi projekta, kar posledično vpliva na boljšo kvaliteto projekta, hitrejšo izvedbo projekta in nenazadnje na ugodnejšo skupno oceno projekta,
-Pred letom 2002, je bilo nemogoče vsebine in sklope združiti, ker je bilo se preveč neevidentiranih neznank pri izvedbi odmere, pri dejanskih potrebnih vsebinah končnega katastra melioracijskih sistemov in naprav,
-Vse ločene naloge so se direktno navezovale na aplikacijo in baze EviMeS in na seznanjenost s problematiko in evidentiranje dodatnih potrebnih vsebine v končnem katastru melioracijskih sistemov in naprav,
-Naročnik je zato v letu 2002 pripravil javni razpis dokončna vzpostavitev in izdelava informacijske baze "kataster melioracijskih sistemov in naprav", kje je med drugim določena medsebojna koordinacija med posameznimi sklopi oziroma vsebinami. «.
Glede na se navedeno je naročnik predlagal, da se v celoti zavrne zahteva za nadaljevanje revizije postopka oddaje javnega naročila kot neutemeljene in da naj se v celoti potrdi odločba naročnika številka 329-04-8/2002/2, z dne 16.09.2002.
Vlagatelj je dne 10.10.2002 Državni revizijski komisiji poslal potrdilo o plačilu takse.
Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. «
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik (ki je dvignil razpisno dokumentacijo) v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni spora o vprašanju, da gre v danem primeru za postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je namreč javni razpis objavil v Uradnem listu v sklopu objav »Javni razpis za oddajo naročila storitev po odprtem postopku (ZJN-12.S)« .
Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na rok, ki je bil dan ponudnikom za postavljanje vprašanj v zvezi z nejasnostmi razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo glede postavljanja dodatnih vprašanj, v razpisni dokumentaciji na strani 5/47 v točki 5 določeno:
"Ponudnik lahko dobi vse informacije v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji na naslovu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za strukturno politiko in podeželje, Oddelek za zemljiške operacije, Dunajska 56 -58, 1000
-.;. Ljubljana, telefon 01/4789308, faks 01 4789056, ga Suzana Strajar, univ. dipl. inž. grad. ali pa e -mailu, na osnovi pisnih vprašanj (posta, faks, e -mail), ki prispejo v 10 dneh po objavi".
Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-1 v tretjem odstavku 25. člena določa, da če katerikoli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
Rok za oddajo ponudb je naročnik določil 03.09.2002 do 11.ure in bi torej lahko ponudnik postavljal »dodatna obvestila ali pojasnila« vse do 29.08.2002. S tem, ko je naročnikov rok (po razpisni dokumentaciji) potekel 12.08.2002, je naročnik kršil tretji odstavek 25. člena ZJN -1.
Naročnik je v mnenju, ki ga je poslal Državni revizijski komisiji ob odstopu revizijskega zahtevka v odločanje, z dne 26.09.2002, št. 329-04-8/2002/4, zapisal: "Torej je imel vsak potencialni ponudnik in tudi vlagatelj zahtevka za revizijo možnost, da dobi vseskozi informacije po telefonu, faksu ali e-mailu, res pa je, da so imeli potencialni ponudniki možnost postavljati pisna vprašanja le v roku 10. dni po objavi. Naročnik je enakovredno obravnaval vse potencialne ponudnike in je po telefonu odgovarjal vse skozi na postavljena vprašanja, vendar vlagatelj zahtevka za revizijo vprašanja ni postavil. ".
Državna revizijska komisija v tej zvezi ponovno opozarja na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "(;e katerikoli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki, najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovat[pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. ".
Oblika v kateri se lahko postavljajo kakršna koli dodatna obvestila ali pojasnila je sledeč ZJN- 1-ju »pisna« .Se več, ZJN-1 v istem odstavku 25. člena določa, da mora naročnik tudi odgovor dati pisno in to ne samo ponudniku, ki je vprašanje zastavil, temveč vsem ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
Naročnik je zapisal, da je vseskozi odgovarjal po telefonu na postavljena vprašanja. V tem primeru bi moral naročnik ustne odgovore v pisni obliki posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. S tem, ko je očitno podajal določene informacije samo nekaterim ponudnikom, oziroma, kot je to sam zapisal: »po telefonu odgovarjal vse skozi na postavljena vprašanj« pa je naročnik kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov. Prvi odstavek 7. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
Vlagatelj je tudi izpostavil vprašanje skladnosti med pogoji, kot so bili določeni v objavi javnega razpisa v Uradnem listu in v razpisni dokumentaciji ter v pojasnilih k razpisni dokumentaciji (dopis št. 329-04-8-/2002-4, z dne 6.8.2002).
V objavi v Uradnem listu je naročnik zapisal, da je med ostalimi pogoji potrebno zagotoviti tudi:
»predhodno sodelovanje z MKGP pri vzpostavitvi metodologije evidenc melioracijskih sistemov in poznavanje metodologije za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov EviMeS;
sodelovanje z MKGP pri vzpostavitvi katastra melioracijskih sistemov in naprav v letu ~.;. 2001;«
Tudi v prilogi E razpisne dokumentacije, razpisni obrazec številka 6, je navedeno, da mora ponudnik navesti svoje predhodno sodelovanje z MKGP (oz. sodelovanje svojega podizvajalca) pri vzpostavitvi metodologije melioracijskih sistemov in poznavanje metodologije za vzpostavitev katastra melioracijskih sistemov EviMeS ...
V dokumentu št. 329-04-8/2002-4, z dne 06.08.2002, pa je naročnik med drugim za:pisal naslednje: "Ta dva pogoja ne pomenita, da so edini mDini ponudniki tisti, ki so sodelovali na projektu v letu 2001, temveč je v našem interesu, da poljuben ponudnik vključi v ponudbo vsaj enega od izvajalcev (ali določen kader teh izvajalcev), ...I'.
Državna revizijska komisija ob navedenih pogojih najprej ugotavlja, da so ti pogoji nedoločeni. V tem delu sta namreč objava javnega razpisa in razpisna dokumentacija na eni in dokument naročnika št. 329-04-8/2002-4, z dne 06.08.2002 v koliziji. Taksno nasprotovanje sicer samo po sebi nujno ne terja razveljavitve postopka oddaje javnega naročila. Vendar pa iz analize navedenih dokumentov ni razvidno najprej niti ali lahko naročnik ta pogoj izpolni že takrat, če »vključi« katerokoli osebo enega izmed izvajalcev, niti kakšen naročnikov kader mora ponudnik »vključiti«. Nikjer ni namreč navedeno, za kakšne vrste kader naj bi v konkretnem primeru slo oziroma kakšna je vsebina zahteve »določen kader ...« .
Poleg tega Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da sama razlaga naročnika oziroma njegova pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja odstopajo od gramatikalne razlage pogoja v objavi in/oziroma razpisi dokumentaciji, vendar pa ni mogoče dati prednosti eni izmed razlag, ne da bi pri tem posegli v načelo enakopravnosti med ponudniki, ki v 7. členu ZJN-1 od naročnika brezpogojno zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne dela razlikovanja.
Državna revizijska komisija tako meni, da izpolnjevanje spornega pogoja ni nedvoumno jasno določeno, kar bi posledično dopustilo, da bi lahko vložene ponudbe različno izpolnjevale pogoj in to na tako različen način, da jih bi ne bilo mogoče v skladu z določili iz razpisne dokumentacije preveriti na objektiven način. Glede na to, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), je potrebno zagotoviti, da je način izpolnjevanja pogoja v razpisni dokumentaciji določen nedvoumno, saj se le na ta način brezpogojno zagotovi enakopravnost med ponudniki. Pogoj je namreč prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako s predpisi, kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija se opozarja, da prvi in drugi odstavek 23. člena ZJN-1 določata, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo naročnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, poleg tega pa morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom v objavi javnega razpisa. Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da sta bili v navedenem postopku oddaje javnega naročila kršeni obe zakonski zahtevi 23. člena ZJN-1.
Čeravno zaradi razveljavitve postopka oddaje javnega naročila že zaradi zgoraj navedenih razlogov, ne gre obravnavati vprašanja skladnosti naročnikovega ravnanja z določili Uredbe o
programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2002 in 2003, pa gre kljub temu slediti vlagateljevim trditvam, da vsaj gramatikalna razlaga 9. člena uredbe govori o »podpori« vzpostavitvi katastra melioracijskih sistemov in naprav. Da navedba »podpora« ni zgolj »neroden zapis« pa gre zaključiti tudi iz določbe tretjega odstavka 9. člena, ki določa, da bo delež dodeljenih sredstev po tem členu znaša 100% vrednosti investicije. Zapisano nas tudi pripelje do sklepa, da vsaj iz 9. člena uredbe ni zaznati intence, da bi se le-ta nanašala na postopke oddaje javnih naročil. Bistvo javnih naročil je namreč njihova premoženjsko-pravna narava in torej odplačnost sama po sebi (per se), ne pa večja ali manjša pokritost investicije.
Poleg tega Državna revizijska komisija se ugotavlja, da gre sicer tretji odstavek 5. člena ZJN- 1 sistemsko interpretirati v okviru veljavnega pravnega sistema (sistemska razlaga), kljub temu pa poseg le-tega na njegovo interpretacijo ne more biti tako ekstenziven, da bi predmetna pravna norma (tretjega odstavka 5. člena ZJN-1) izgubila vsakršen namen (teleoloska razlaga). Nenazadnje gre to sklepati tudi iz gramatikalne razlage prvega odstavka določbe: »Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.«.
Ob zapisanem Državni revizijski komisiji tudi niso znani razlogi za naročnikovo izmenično sklicevanje enkrat na Uredbo o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2002 in 2003 (točka 15. b objave javnega razpisa in pojasnila k razpisni dokumentaciji, dokument št. 329-04-8/2002-4, z dne 06.08.2002) drugič pa na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 (sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Slednja namreč v 9. členu ne vsebuje navedb, na katere se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje.
Glede na to, da je Državna revizijska komisija že ob presoji gornjih vlagateljih navedb ugotovila kršitve ZJN-l, ki terjajo razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, ni presojala preostalih vlagateljevih navedb, saj na odločitev o zahtevku za revizijo taksna presoja ne more vplivati.
Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 80.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00) in odvetniški stroški v višini 50 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (6.000,00 SIT) za obrazložen dopis (sporočilo o nadaljevanju postopka). Povrnitev preostalih priglašenih stroškov pa je Državna revizijska komisija zavrnila.
POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 14.10.2002

Aleksij Muzina, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije

Natisni stran