018-308/03 Pošta Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za prevoz poštnih pošiljk in tiskovin v sedmih sklopih za dobo dveh let in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PITUS d.o.o., Pesnica 14 a, Zg. Kungota, ki ga zastopa odvetnik Boris Mileta, Razlagova 22, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.01.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prevoz poštnih pošiljk in tiskovin v sklopu 1 in v sklopu 2, izveden na podlagi sklepa o začetku oddaje javnega naročila, št. 84/S, z dne 25.09.2003.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, št. 162/2003, z dne 23.12.2003, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 61-62, z dne 27.06.2003, pod št. objave Ob-96867, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za prevoz poštnih pošiljk in tiskovin v sedmih sklopih za dobo dveh let.

Naročnik je dne 25.08.2003 sprejel sklep št. 5/35-5456/6-03, iz katerega je razvidno, da v nobenem izmed sedmih sklopov ni izbral najugodnejšega ponudnika. Iz prej navedenega sklepa izhaja, da naročnik izbire ni opravil iz razloga, ker za vsak posamezen sklop ni prejel vsaj dveh pravilnih ponudb.

Naročnik je dne 25.09.2003 sprejel sklep št 5/35-5456/9-03 o začetku oddaje javnega naročila v skladu s 1. točko drugega odstavka in v skladu s 1. točko prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

Naročnik je v nadaljevanju z dopisom št. 5/35-5456/8-03, z dne 25.09.2003, k oddaji ponudb povabil vse ponudnike, ki so oddali ponudbe v predhodno končanem odprtem postopku, med njimi tudi vlagatelja.

Naročnik je dne 18.11.2003 izdal sklep, št. 5/35-5456/12-03, s katerim je izbral najugodnejše ponudnike v 1., 2., 5. in 6. sklopu, v sklopih 3 in 4 izbire ni opravil zaradi s strani ponudnikov ponujenih previsokih cen, v 7. sklopu pa najugodnejšega ponudnika ni izbral, ker je v le-tem prejel samo eno ponudbo. V sklopu 1 (PLC Maribor-Črna na Koroškem-PLC Maribor) je bil izbran samostojni podjetnik Prevozništvo Joco Pivec Jože s.p., Srebotje 22, Šentilj v Slovenskih goricah, v sklopu 2 (PLC Maribor-Središče ob Dravi-PLC Maribor) pa samostojni podjetnik Fremax Maksimiljan Frešer s.p., Kopivnik 9, Fram.
Navedeni sklep je naročnik poslal vsem ponudnikom z dopisom št. št. 5/35-5456/13, z dne 18.11.2003.

Vlagatelj je z dopisom št. 162/2003, z dne 25.11.2003, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila, ki mu ga je slednji posredoval z dopisom št. 5/35-5456/14-03, z dne 27.11.2003.

Zoper naročnikovo izbiro v 1. in 2. razpisanem sklopu predmetnega javnega naročilaje vlagatelj dne 08.12.2003 vložil zahtevek za revizijo (dokument št. 162/2003, z dne 02.12.2003), v katerem uvodoma ugotavlja, da je naročnik že dvakrat razpisal predmetno javno naročilo v obeh izpodbijanih sklopih in da je vlagatelj v obeh razpisih oddal ponudbo za 1. in 2. sklop. Vlagatelj meni, da gre v primeru oddaje ponudbe za dva razpisna sklopa za dve povsem različni ponudbi in ne za skupno ponudbo, zato ponujena cena nikakor ne presega 50.000.000,00 SIT, ampak je ponudba za vsak posamezen sklop vredna cca. 26.000.000,00 SIT. Iz obeh zapisnikov o odpiranju ponudb je razvidno, da so nekateri ponudniki oddali ponudbe za več razpisanih sklopov, nekateri pa samo za enega. Vlagatelj je tako menil, da mu iz razloga, ker bi bil lahko izbran le za en sklop, ni potrebno oddati revizorskega poročila. Če pa je naročnik menil, da vlagatelj, glede navedenega, že pri prvem javnem razpisu ni izpolnjeval pogojev, bi ga moral o tem obvestiti. Naročnik pa tega ni storil, temveč vlagatelja na pogajanja ni povabil in tako ravnal v nasprotju s sklepom št. 5/35-5456/6-03, z dne 26.08.2003, v katerem je jasno zapisal, da bo predmetno javno naročilo izvedel po postopku s pogajanji z vsemi ponudniki.
Ker je že v prvem javnem razpisu vlagatelj oddal ponudbo brez revizorskega poročila, bi bila dolžnost naročnika, da ga o tem obvesti. Naročnik prej opisanega ni storil pač pa je vlagatelja obvestil, da ga zaradi nepredloženega revizorskega poročila ni obravnaval kot ponudnika. Glede na to, da je naročniku z izločitvijo vlagatelja za sklop 2 ostala le še ena ponudba, to je ponudba izbranega ponudnika, izbire ne bi smel opraviti.
Vlagatelj nadaljuje, da se ne more znebiti vtisa, da je bil v postopku s pogajanji izigran tudi zato, ker ponudniki v ponudbah niso navajali končne ponudbene cene za posamezen sklop ali za več sklopov skupaj, pač pa zgolj ceno kilometra za vsak posamezen sklop.
Vlagatelj še navaja, da se naročnik v predmetnem javnem razpisu ne bi smel pogajati s ponudniki, ki v prvem javnem razpisu niso oddali ponudbe.
Vlagatelj predlaga, da naročnik revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila v 1. in 2. sklopu ter izvede ponovni postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 5/35-5456/16-03, z dne 16.12.2003, revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi prej navedenega sklepa naročnik uvodoma ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije.
Pogoj P 15 določa, da mora ponudnik v primeru predložitve ponudbe, katere skupna vrednost presega 50.000.000,00 SIT (brez DDV), predložiti potrdilo pooblaščenega revizorja. Zahteva po tem dokumentu izhaja iz 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01).
Skupna vrednost vlagateljeve ponudbe znaša 53.747.512,00 SIT (brez DDV). Vlagateljeva ponudba je celovita ponudba, ne glede na to za koliko sklopov je bila oddana in ne glede na to za koliko sklopov bi bil lahko izbran. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da lahko ponudnik predloži samo eno ponudbo in da bo v nasprotnem primeru izločen, naročnik vlagateljeve ponudbe ne more šteti kot dve ponudbi. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na 30. člen ZJN-1, ki določa: »Če so blago, gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, je treba pri ocenjevanju vrednosti naročila upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj.«. Kako naj bi ponudniki izračunali skupno vrednost ponudbe, pa je naročnik zapisal v odgovorih na vprašanja zainteresiranih ponudnikov, z dne 23.07.2003.
Vlagateljeva ponudba je bila iz zgoraj navedenega razloga izločena iz nadaljnjega postopka pogajanj in ocenjevanja ponudb. Če bi naročnik pozval vlagatelja naj ponudbo z manjkajočim dokumentom dopolni, bi na ta način ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno.
Naročnik še poudarja, da je v postopek s pogajanji vključil samo tiste ponudnike, ki so oddali ponudbo v predhodno izvedenem odprtem postopku, kar je ustrezno dokumentiral v zapisniku o odpiranju ponudb in v zapisnikih s pogajanj.
Glede vlagateljevega očitka, da je v postopku s pogajanji izbral edinega ponudnika pa naročnik navaja, da je v postopku s pogajanji izbral (edinega) ponudnika, ki je predložil pravilno ponudbo tako v predhodno izvedenem odprtem postopku kot v postopku s pogajanji.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 162/2003, z dne 18.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 24.12.2003 (z dopisom št. 5/35-5456/17-03, z dne 23.12.2003), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik je dne 29.12.2003 (z dopisom št. 5/35-5456/18-03, z dne 24.12.2003), Državni revizijski komisiji posredoval še vlagateljev dopis, št. 162/2003, z dne 23.12.2003, s katerim je slednji dopolnil revizijski zahtevek. V prej navedenem dokumentu vlagatelj ponavlja svoja navajanja iz revizijskega zahtevka in dodaja, da je upoštevajoč naročnikova navajanja iz sklepa, s katerim je odločil o njegovem revizijskem zahtevku, potrebno ugotoviti, da je naročnikova razpisna dokumentacija v točki 8.2 zavajajoča in nekorektna do ponudnikov. Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik v izpodbijanih sklopih izbral takšna ponudnika, ki ne izpolnjujeta tehničnih pogojev za opravljanje posla, ki je predmet javnega naročila, saj sta oba šele po izbiri začela iskati potrebna prevozna sredstva.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) “Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.“.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neopravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, ker vlagatelj v le-to ni priložil dokumenta (potrdila pooblaščenega revizorja), ki ga je naročnik zahteval v točki P 15 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

V obravnavanem postopku oddaje predmetnega javnega naročila se je naročnik torej po predhodno neuspešno končanem odprtem postopku odločil, da bo v sklopu 1 in 2 oddal predmetno naročilo po postopku s pogajanji po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZJN-1, pri čemer je uporabil identično razpisno dokumentacijo kot v odprtem postopku. Naročnik je k oddaji ponudbe v obeh izpodbijanih sklopih povabil vse (in le tiste) ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem postopku. V povabilo k oddaji ponudbe (dokument št. 5/35-5456/8-03, z dne 25.09.2003) je med drugim izrecno zapisal, da ponudnikom ni potrebno predložiti dokazil, ki so jih predložili že v predhodno izvedenem odprtem postopku, vendar pa jih je hkrati tudi opozoril, naj predložijo morebitne manjkajoče dokumente, izjavo o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije, ponudbeni predračun in podaljšano garancijo.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki P 15 (točka 6 - Sestavni deli ponudbene dokumentacije - Pogoji za udeležbo) zapisal, da mora ponudnik predložiti potrdilo pooblaščenega revizorja (v primeru, da je skupna ponudbena vrednost višja od 50.000.000,00 SIT brez DDV), ki bo potrjevalo, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev do dneva izdaje potrdila in da potrdilo ne sme biti starejše od 15 dni od dneva oddaje ponudbe. Naročnik je ponudnike na več mestih v razpisni dokumentacije izrecno opozoril, da bodo ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtevanih pogojev, izločene iz postopka (točka 6 in 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).
Kot pravilno ugotavlja naročnik je njegovo zahtevo iz točke P 15 potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je »pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave«. Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudniki v svojih ponudbah.
Ker je v obravnavanem primeru vlagatelj ponudil ponudbo v vrednosti nad 50.000.000,00 SIT brez DDV (oziroma kot navaja vlagatelj v revizijskem zahtevku, da je njegova »ponudba za vsak posamezen sklop, vredna cca. 26.000.000,00 SIT«), predmetna zahteva iz točke P 15, ki je vlagatelj ni izpolnil, pa se v smislu določila 30. člena ZJN-1, razteza na ponudbo v celoti (torej na oba ponujena sklopa), je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.
Ker vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovim navodilom iz povabila k oddaji ponudb, v katerem je slednji izrecno zapisal, da naj ponudniki v obravnavanem postopku v ponudbo predložijo manjkajoče dokumente, torej dokumente, ki jih niso predložili (že) v predhodno končanem odprtem postopku (med vlagateljem in naročnikom namreč ni spora o tem, da vlagatelj že v odprtem postopku ni predložil predmetnega potrdila pooblaščenega revizorja, kar izhaja tudi iz prvotno predložene vlagateljeve ponudbe), je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je njegova ponudba nepravilna.
ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si morda predstavlja vlagatelj. Naročnik pa je tudi v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da bodo ponudbe, za katere bo razpisna komisija ugotovila, da niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali da ne ustrezajo zahtevam le-te, izločene iz nadaljnje obravnave, pri čemer je v razpisni dokumentaciji natančno opisal pomanjkljivosti, zaradi katerih bodo ponudbe izločene kot nepravilne - med takšnimi pomanjkljivostmi pa je izrecno navedel tudi, da bodo ponudbe izločene iz analize in ocenjevanja, če ponudnik ne bo predložil dokumenta iz točke P 15.

Čeprav v tem odstavku navedeno ne vpliva na odločitev v obravnavanem revizijskem postopku (pač pa je v povezavi z nadaljnjo obrazložitvijo v tem sklepu) pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da naj bi (v smislu transparentnega vodenja postopka) v povabilu k oddaji ponudbe namesto zgolj splošnega opozorila, da naj ponudniki predložijo »morebitne manjkajoče dokumente«, vse ponudnike jasno opozoril, katerih dokumentov niso predložili v predhodno končanem odprtem postopku. Naročnik je namreč v zapisnik o odpiranju ponudb (dokument št. 5/35-5456/4-03, z dne 29.07.2003), ki se nanaša na odprti postopek, zapisal, da vlagatelju manjka (le?) garancija za resnost ponudbe, ne pa tudi predmetni dokument iz točke P 15. Naročnik je z opisanim vlagatelja zavedel, saj slednji misleč, da mu je v predhodnem odprtem postopku manjkala le garancija za resnost ponudbe (katero je v obravnavanem postopku tudi priložil), dokumenta iz točke P 15 ni predložil. Naročnik bi z jasnimi navodili ponudnikom lahko pridobil večje število pravilnih ponudb (oziroma vsaj po dve pravilni ponudbi v vsakem od razpisanih sklopov), kar bi mu v nadaljevanju tudi omogočilo, da bi lahko opravil izbiro najugodnejših ponudnikov.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, s katero očita naročniku, da je z izbiro edine pravilne ponudbe v sklopu 2 (naročnik je v 2. sklopu izbral samostojnega podjetnika Fremax Maksimiljan Frešer s.p., Fram) kršil prvi odstavek 76. člena ZJN-1.
Prvi odstavek 76. člena določa: »Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.«.
Medtem ko vlagatelj trdi, da bi moral naročnik (tudi v postopku s pogajanji) pridobiti dve pravilni ponudbi, pa naročnik zagovarja svojo odločitev z navedbo, da je za 2. sklop sicer pridobil dve ponudbi, od katerih pa vlagateljeva ni bila pravilna in je zato izbral edinega (preostalega) ponudnika, ki je predložil pravilno ponudbo tako v obravnavanem postopku kot tudi v predhodnem odprtem postopku.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti naročnika, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče (kot na primer v odločitvi št. 018-229/01-23-1662, z dne 27.11.2001 in v odločitvi št. 018-290/02-25-103, z dne 27.01.2003), da se zgoraj citirano določilo 76. člena ZJN-1 upošteva ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila (seveda z izjemo oddaje naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1), sicer bi zakonodajalec to posebej določil. Ker torej izvedba predmetnega postopka ne odvezuje naročnika od uporabe prvega odstavka 76. člena ZJN-1, je potrebno ugotoviti, da naročnik za sklop 2 ne bi smel izbrati najugodnejšega ponudnika, saj za le-tega ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb.
Še več. Po pregledu spisovne in ponudbene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da pogoji za izbiro po zgoraj citiranem določilu prvega odstavka 76. člena ZJN-1 niso bili podani (niti) v sklopu 1. Čeprav je naročnik v obrazloženo obvestilo (dokument št. 5/35-5456/14-03, z dne 27.11.2003), ki ga je izdal na zahtevo vlagatelja, zapisal, da sta v 1. sklopu izpolnjevala »zahtevane pogoje v skladu z 41. členom ZJN-1 in tehnične pogoje, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji« dva ponudnika, in sicer ponudnik Transgolob, Dušan Golob s.p., Jamova 13, Maribor in ponudnik Prevozništvo Joco Pivec Jože s.p., Srebotje 22, Šentilj v Slovenskih goricah, pa iz poročila o oddaji predmetnega javnega naročila (dokument št. 5/35-5456/11-03, z dne 17.11.2003) izhaja, da od štirih ponudnikov poleg vlagatelja še dva ne izpolnjujeta vseh tehničnih zahtev, in sicer ponudnik Transgolob, Dušan Golob s.p., Jamova 13, Maribor, ki »trenutno nima na razpolago dveh ustreznih vozil«, ponudnik Avtoprevozništvo in avto-taxsi Ivan Somer s.p., Malečnik pa naj bi »razpolagal le z enim neustreznim vozilom« (slednji po navedbah naročnika v ponudbo tudi ni predložil zahtevanih dokumentov pod točkami P 2 in lastnih izjav pod točkama P 2 in P 5). Naročnik je torej v obrazloženem obvestilu zapisal drugačne ugotovitve od tistih, ki izhajajo iz poročila o oddaji predmetnega javnega naročila (in iz zapisnikov o poteku predmetnih pogajanj). Naročnik je tako vlagatelja z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila zavedel, saj vlagatelj ni mogel vedeti, da naročnik tudi v 1. sklopu ni pridobil dveh pravilnih ponudb in posledično (zaradi naročnikove kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1) ni zahteval (tudi) razveljavitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 1.

Naročnik tako ni sledil svojim navodilom iz razpisne dokumentacije, kjer je na strani 8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno zapisal: »ponudnik mora priložiti seznam tovornih vozil z osnovnimi podatki (znamka, tip vozila, leto proizvodnje, skupno dovoljeno maso, nosilnost ter volumen tovornega prostora ipd)«. Ponudnik ali ponudnik skupaj s podizvajalci mora razpolagati z najmanj dvema voziloma, ki izpolnjujejo navedene pogoje za vsak posamezen sklop oziroma prevozno relacijo, na katero se prijavlja.«.
Ostale tehnične karakteristike pa so bile (za sklop 1 in 2) navedene (tudi) na 6. strani Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Splošne karakteristike oziroma pogoji prevoza na relacijah pod zap. št. 1.- 4.). Iz povabila k oddaji ponudb še izhaja, da je naročnik spremenil tako dimenzije notranjosti tovornega prostora, kot tudi višino vrat nadgradnje in težo ter volumen enkratnega prevoza tovora in hkrati ponudnike opozoril, da morajo za vsa ponujena vozila priložiti kopijo izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila.
Naročnik je torej ponudbo samostojnega podjetnika Transgolob, Dušan Golob s.p., Jamova 13, Maribor obravnaval kot pravilno, kljub temu, da ga je slednji na pogajanjih opozoril (zapisnik o poteku pogajanj, št. 5/35/1-03, z dne 08.10.2003), »da nima dveh ustreznih vozil in da jih lahko nabavi v primeru, da dobi posel«.

Z opisanim je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 ter hkrati kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1), saj je v obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zapisal, da v sklopu 1 razpolaga z dvema pravilnima ponudbama. Na ta način pa je posegel tudi v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1 in katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Še več. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije naročnik vlagatelja, zaradi manjkajočega dokumenta na pogajanja ni povabil, istočasno pa se je pogajal s ponudnikom ( Avtoprevozništvo in avto-taxsi Ivan Somer s.p., Malečnik), ki prav tako ni predložil zahtevanih dokumentov (iz točke P 2 in P 5).

Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da ponudniki v svojih ponudbah niso navajali končne ponudbene cene za vsak posamezni sklop (ali več sklopov skupaj) pač pa zgolj ceno kilometra za vsak posamezen sklop, je potrebno ugotoviti, da gre za očitek, ki ga je bil vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN dolžan uveljaviti še pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Tako je potrebno za obravnavano revizijsko navedbo, ki se posredno nanaša na samo razpisno dokumentacijo (naročnik je namreč že v razpisni dokumentaciji predvidel, da se v obrazec ponudbenega predračuna vpisujejo cene posameznega kilometra, kot skupno ponudbeno ceno pa je naročnik že v fazi pojasnjevanja ponudb v predhodnem odprtem postopku določil tisto ceno, ki je enaka št. kilometrov na posamezni relaciji x cena/kilometer x en teden in hkrati potrdil vprašanje enega izmed ponudnikov in/ali se z njim strinjal v tem, da se šteje kot ponudbena vrednost le cena rednega prevoza pomnožena s številom delovnih dni v dveh letih) skleniti, da bi jo moral vlagatelj uveljaviti najkasneje do trenutka, ko je od naročnika prejel odločitev o dodelitvi naročila, saj mu je bila znana še preden je oddal ponudbo. Citirana določba iz petega odstavka 12. člena ZRPJN uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev, ki mu je mogla ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pasivnost ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne more biti opravičilo za to, da kršitve ni zaznal in/ali zoper njo pravočasno ugovarjal. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist.
Ker je vlagatelj obravnavan očitek uveljavil v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka vložen prepozno in ga zato po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti revizijskega zahtevka ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1. Ker naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v obeh izpodbijanih sklopih ni prejel po dve pravilni ponudbi, kar pomeni, da pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika po prvem odstavku 76. člena ZJN-1 niso bili izpolnjeni, je Državna revizijska komisija revizijskemu zahtevku ugodila in v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila v 1. in 2. sklopu.

Glede na vse zgoraj navedeno, je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 23. člena odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je pri tem upoštevala, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu 1 (relacija PLC Maribor - Črna na Koroškem - PLC Maribor) in v sklopu 2 (relacija PLC Maribor - Središče ob Dravi - PLC Maribor), za katera je vlagatelj tudi oddal svojo ponudbo, zato je potrebno ugotoviti, da je odločitev naročnika o (ne)izbiri ponudnikov v vseh preostalih sklopih (3., 4., 5., 6. in 7. sklop) postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev revizijskega zahtevka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj posredoval naročniku dne 24.12.2003 (dokument št. 162/2003, z dne 23.12.2003), Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti revizijskega zahtevka ni mogla upoštevati. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo namreč tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili v skladu z ZRPJN (prvi odstavek 12. člena) vloženi in/ali postavljeni pravočasno. Po prejemu odločitve o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni.
Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo »ex nunc«. V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija o stroških ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.01.2004



Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- Odvetnik Boris Mileta, Razlagova 22, Maribor
- Prevozništvo Joco Pivec Jože s.p., Srebotje 22, Šentilj v Slovenskih goricah
- Fremax Maksimiljan Frešer s.p., Kopivnik 9, Fram
- Urad za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran