018-307/03 Pošta Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in članice Metode Hrovat kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za najem sistema za sledenje, komunikacijo in upravljanje z vozili ca. 740 vozil, za obdobje treh let in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ITS Intertrade sistemi d.o.o., Leskoškova 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Rok Koren, Komenskega 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.01.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za najem sistema za sledenje, komunikacijo in upravljanje z vozili ca. 740 vozil, za obdobje treh let, katerega izid je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 119-120/2003, z dne 05.12.2003, pod št objave Ob-106954.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 364.000,00 SIT v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 84-85, z dne 29.08.2003, pod št. objave Ob-100967, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za najem sistema za sledenje, komunikacijo in upravljanje z vozili ca. 740 vozil, za obdobje treh let.
Naročnik je s obvestilom, št. 5/35-10802/6-03, z dne 08.10.2003, vse ponudnike obvestil, da ni prejel dveh pravilnih ponudb, zato ni opravil izbire najugodnejšega ponudnika in je postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku zaključil.

Naročnik je dne 30.10.2003, z dopisom št. 5/35-10802/8-03, zaprosil Urad za javna naročila za mnenje za oddajo predmetnega javnega naročila po 1. točki prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).
Urad za javna naročila je dne 04.11.2003 naročniku izdal mnenje št. 343-34/2003 o oddaji javnega naročila za najem sistema za optimizacijo delovanja voznega parka po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 07.11.2003 sprejel sklep, št. 92/S (dokument št. 5/35-10802/8-03), o začetku oddaje javnega naročila v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 10.11.2003, z dokumentom št. 5/35-10802/10-03, z dne 07.11.2003, povabil k oddaji ponudbe podjetje ULTRA d.o.o., Cesta Otona Župančiča 23 a, Zagorje ob Savi.

Naročnik je dne 14.11.2003, izdal sklep št. 5/35-10802/133-03, o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za najem sistema za optimizacijo voznega parka Pošte Slovenije za obdobje treh let, iz katerega je razvidno, da je izbral podjetje ULTRA d.o.o., Cesta Otona Župančiča 23 a, Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) na podlagi 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

Naročnik je z obvestilom, št. 5/35-15958/1-03, z dne 02.12.2003, vlagatelja obvestil, da je oddal naročilo v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 in na podlagi mnenja Urada za javna naročila.

Naročnik je objavil izid javnega naročila za najem sistema za sledenje, komunikacijo in upravljanje z vozili ca. 740 vozil, za obdobje treh let, v Uradnem listu RS, št.119-120, z dne 05.12.2003, pod št. objave Ob-106954.

Vlagatelj je dne 11.12.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je dne 03.12.2003 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila za najem sistema za sledenje, komunikacijo in upravljanje z vozili, iz katerega izhaja, da naj bi bilo obravnavano javno naročilo oddano na podlagi 20. člena ZJN-1 ter, da je bil na podlagi merila najnižja ponudbena cena javno naročilo oddano izbranemu ponudniku.
Po mnenju vlagatelja je izbira nezakonita, saj naj bi naročnik kršil splošne določbe in načela ZJN-1, in sicer predvsem določbo 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 in določbo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.
V skladu z določilom 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 sme naročnik oddati javno naročilo v primeru, ko ga iz objektivnih razlogov ali iz razlogov, povezanih z varovanjem izključnih pravic, izpolni le določen dobavitelj oziroma izvajalec storitev, pod pogojem, da pridobi mnenje Urada za javna naročila. Predlagatelju sicer ni znana vsebina mnenja Urada za javna naročila, vendar pa so bili po njegovem mnenju le-temu očitno posredovani napačni podatki, v kolikor je izdal za naročnika ugodno mnenje. Že iz ponudb, prejetih na razpis po odprtem postopku, je bilo namreč razvidno, da so na trgu prisotni vsaj trije ponudniki storitev, ki so predmet javnega naročila. Naročnik je sicer ugotovil, da naj bi bila ponudba vlagatelja nepravilna, ker dokumentaciji ni predložil CE certifikata, CE certifikata za R&TTE in E certifikata, za celotno napravo, ki naj bi bila vgrajena v vozilo in je predložil le kopije vlog za izdajo prej navedenih certifikatov, vendar to še ne pomeni, da ustrezne opreme in ponudnika zahtevanih certifikatov na relevantnem trgu ni. Že takrat je bilo jasno, da bodo certifikati pridobljeni, saj so posamezne elektronske naprave imele ustrezne certifikate, certifikati za celotno opremo pa še niso bili pridobljeni, poleg tega pa je predlagatelj razpolagal tudi z zahtevanimi certifikati za enakovrstno opremo drugega proizvajalca, ki pa je zaradi višje cene ni ponudil.
V kolikor bi bil interes naročnika skleniti zanj najugodnejši posel, bi se moral pogajati tudi z vlagateljem, ki je imel že v prvotnem postopku najugodnejšo ceno ali pa ponoviti odprti postopek. Ker objektivni razlogi, da bi naročilo lahko izpolnil le en izvajalec, ne obstajajo, prav tako pa ne obstajajo nikakršni razlogi, povezani z varovanjem izključnih pravic, je potrebno naročnikova dejanja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila razveljaviti.
Vlagatelj še navaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji tudi zagotoviti, da ponudbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču. Naročnik tega ni storil in je izbral ponudnika, ki je ponudil za 5% višjo ceno od vlagatelja.
Vlagatelj predlaga, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi, vlagatelju pa povrne stroške, ki so mu nastali z revizijo po predloženem stroškovniku.

Naročnik je s sklepom, št. 5/35-10802/15-03, z dne 16.12.2003, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi prej navedenega sklepa naročnik uvodoma ugotavlja, da je za predmetno javno naročilo najprej uporabil odprti postopek, v katerem je prejel tri ponudbe, in sicer ponudbo vlagatelja, ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo podjetja RAPAL d.o.o., Ljubljana. Po opravljeni primerjavi in analizi vseh treh ponudb je ugotovil, da le ponudba izbranega ponudnika ustreza vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ostali dve ponudbi pa sta bili nepravilni. Vlagateljeva ponudba je v tehničnem delu vsebovala le vlogo za preskus/preveritev izpolnjevanja zahtev standardov LVD, EMC in R&TTE, naročnik pa je zahteval predložitev certifikatov za elektronsko opremo, ki bo vgrajena v vozilo, in sicer: CE certifikat, CE certifikat za R&TTE in E certifikat. Izbrani ponudnik je bil torej v odprtem postopku edini ponudnik, ki je izpolnil vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik zato izbire najugodnejšega ponudnika ni opravil, saj ni prejel dveh pravilnih ponudb.
Sicer pa je naročnik v zvezi z izvedbo postopka po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 zaprosil za mnenje Urad za javna naročila in od le-tega pozitivno mnenje tudi prejel. Uradu za javna naročila niso bili posredovani napačni podatki, temveč le tisti podatki, ki jih je naročnik pridobil od ponudnikov tekom odprtega postopka.
Naročnik še navaja, da 5% višja cena ne more predstavljati kršitve tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, kot to trdi vlagatelj. Pri tem poudarja, da se vlagatelj sklicuje na ceno, ki jo je ponudil v odprtem postopku, pri tem pa pozablja, da njegova ponudba ni bila tehnično ustrezna in s tem tudi ni bila primerljiva s ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 23.12.2003 (z dopisom št. 5/35-10802/16-03, z dne 22.12.2003), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) “Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.“.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z naročnikovo izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ter očita naročniku, da je z izbiro dražje ponudbe (ponudba izbranega ponudnika je bila za 5% dražja od vlagateljeve) ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena ZJN-1.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega je naročnik po predhodno neuspešno končanem odprtem postopku oddaje javnega naročila (naročniku je ostala pravilna le ponudba izbranega ponudnika), dne 30.10.2003 zaprosil Urad za javna naročila za izdajo mnenja o oddaji javnega naročila po 1. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1. V zaprosilo je zapisal, da je v predhodnem odprtem postopku, ki se je nanašal na identičen predmet javnega naročila, prejel samo eno pravilno ponudbo (ponudbo izbranega ponudnika) in v nadaljevanju podrobno opisal, v čem ponudbi ostalih dveh ponudnikov (naročnik je v odprtem postopku pridobil tri ponudbe) nista ustrezali tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Urad za javna naročila je v svojem mnenju št. 343-34/2003, z dne 04.11.2003, naročnika uvodoma opozoril na določilo 1. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, ki določa, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne, če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo. V nadaljevanju je Urad za javna naročila ugotovil (ne da bi se tozadevno kakorkoli posvetoval z naročnikom), da gre glede na dejstvi, da je naročniku v predhodnem postopku ostala ena pravilna ponudba in da naročnikom za izvedbo oddaje javnega naročila po postopku s pogajanju brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 ni potrebno dobiti predhodnega mnenja Urada za javna naročila, v naročnikovem zaprosilu »po vsej verjetnosti za t.i. tiskarsko napako naročnika pri določitvi postopka oddaje javnega naročila s pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1«. Urad za javna naročila je tako naročniku izdal mnenje po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 in svoja navajanja zaključil s trditvijo, da iz naročnikovega zaprosila nesporno izhaja, da lahko predmetno javno naročilo zaradi objektivnih razlogov (Urad za javna naročila je kot objektivne razloge sprejel vsa naročnikova navajanja, ki so se nanašala na nepravilnost ponudb ostalih dveh ponudnikov in/ali na tehnično neustreznost njunih ponudb) izpolni le v tem postopku izbrani ponudnik, ki je edini tehnično usposobljen izvajalec razpisanih storitev in je zato oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 utemeljena.

Naročnik se po pridobljenem mnenju ni ukvarjal z vprašanjem, da se slednje ni nanašalo na njegovo dejansko zaprosilo (v katerem je zaprosil za izdajo mnenja po 1. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1), pač pa je v celoti sprejel »pozitivno mnenje Urada za javna naročila« in v nadaljevanju izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

ZJN-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave v naslednjih primerih:
1.) če naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo,
2.) če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev.
3.) kadar je nujno potrebno in v primeru nepredvidljivih dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in ni mogoče spoštovati rokov, ki so predpisani za odprte in omejene postopke izbire izvajalca.
V primerih iz 2. in 3. točke mora naročnik predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave iz prvega odstavka 20. člena ZJN-1 predpostavlja neposredna dogovarjanja med naročnikom in ponudnikom, pri čemer naročnik ni vezan na skorajda nobene formalnosti, vključno z objavami, s katerimi se pri drugih vrstah postopkov zagotavljata javnost in transparentnost naročnikovih odločitev. Pri odločitvi o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave je tako vedno potrebno upoštevati, da gre za postopek, ki je med vsemi zakonsko predvidenimi postopki za oddajo javnih naročil najmanj formalen, saj za razliko od ostalih možnih postopkov, ki jih določa ZJN-1, ne vsebuje tako rekoč nobenih pravil o njegovi izvedbi (temveč določa zgolj pogoje za njegovo uporabo) ter da se v tem postopku temeljna načela javnega naročanja ne odražajo v enaki meri kot pri drugih postopkih.

Ob zgoraj navedenem je potrebno ugotoviti, da je naročnik upravičen oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave le in samo v primeru, ko je na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin v vsakem posameznem primeru utemeljeno ocenil, da ni (več) mogoče uporabiti nobenega drugega zakonsko predvidenega postopka oddaje javnega naročila ter je hkrati podana ena izmed situacij, ki jih taksativno določa ZJN-1 v prvem odstavku 20. člena ZJN-1.
Zaradi zgoraj opisane narave postopka s pogajanji brez predhodne objave je namreč pri odločanju o tem ali so v posameznem primeru izpolnjene okoliščine, ki so kot pogoj za uporabo tega postopka zapisane v prvem odstavku 20. člena ZJN-1, nujna restriktivna razlaga, kar pomeni, da mora naročnik najti utemeljene razloge, ki govorijo v prid predmetnega postopka in obenem izključujejo uporabo vseh drugih zakonsko določenih postopkov.

V obravnavanem primeru je torej naročnik svojo odločitev, da bo uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave, oprl na določbo 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, ki določa, da sme naročnik oddati javno naročilo po tem postopku v primeru, če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev. Kot je razvidno iz »Poročila o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 za najem sistema za optimizacijo delovanja voznega parka Pošte Slovenije za obdobje treh let« (dokument št. 5/35-10802/13-03, z dne 14.11.2003) je naročnik ugotovil, da v predhodno izvedenem odprtem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov in da je bil izbrani ponudnik edini, ki je v odprtem postopku dokazal izpolnjevanje vseh tehničnih pogojev iz razpisne dokumentacije. Podrobnejši razlogi za takšno ugotovitev naročnika v poročilu niso opisani. Naročnik tako razen navajanj o tem, da je izbrani ponudnik edini izpolnjeval vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, ni navedel nobenih drugih objektivnih razlogov (ali razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic), iz katerih bi izhajalo, da lahko predmetno javno naročilo na relevantnem trgu izpolni le izbrani ponudnik. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da ni v zadostni meri sledil zahtevi iz 78. člena ZJN-1, ki v 5. točki prvega odstavka določa, da mora naročnik v pisnem poročilu o oddaji javnega naročila pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji izrecno navesti okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji.

Okoliščin, ki bi opravičevale uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 ni mogoče razbrati niti iz odločitve naročnika o obravnavanem revizijskem zahtevku (dokument št. 5/35-10802/15-03, z dne 16.12.2003), kjer je naročnik ponovil iste razloge, ki jih je navedel že v predhodno omenjenem pisnem poročilu o oddaji javnega naročila in se ob tem skliceval še na »pozitivno mnenje«, ki ga je prejel od Urada za javna naročila. Pri tem ni nepomembno, da je naročnik v sklep, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku, na vlagateljeva navajanja, da razpolaga z vsemi zahtevanimi certifikati za enakovrstno opremo drugega proizvajalca (ravno zaradi nepredložitve vseh zahtevanih certifikatov je bila namreč v predhodno izvedenem odprtem postopku oddaje javnega naročila vlagateljeva ponudba tehnično neustrezna oziroma nepravilna), zapisal zgolj to, da je primerljiva oprema z vsemi zahtevanimi certifikati dražja (ne da bi vsaj poskušal ugotoviti, katera je ta oprema in/ali če takšna oprema ustreza njegovim tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije).
Po presoji Državne revizijske komisije naročnik glede na zgoraj navedeno ni podal dovolj prepričljivih razlogov, ki bi dopuščali nedvoumen zaključek o tem, da v danem primeru naročnikove potrebe lahko izpolni le določen ponudnik (izbrani ponudnik).

Ob vsem zgoraj zapisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da okoliščine obravnavanega primera niso opravičevale oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave iz 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1. Naročnik je z opisanim ravnal tudi v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je eno od temeljnih postulatov v postopkih oddaje javnih naročil in je uzakonjeno v 5. členu ZJN-1.

Čeprav opisano v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija vendarle opozarja vlagatelja (slednji namreč svojo odločitev o izbiri postopka s pogajanji brez predhodne objave po 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 opravičuje tudi s pozitivnim mnenjem Urada za javna naročila), da mnenje Urada za javna naročila iz prvega odstavka 20. člena ZJN-1 nima pravne narave soglasja, zaradi česar tudi izdaja pozitivnega mnenja naročnika ne odveže odgovornosti, ki jo nosi tako za pravilno izbiro postopka oddaje javnega naročila kot tudi za njegovo zakonito izvedbo. Zakon v zvezi s tem namreč določa le, da mora naročnik v primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila ter da mora le-ta izdati mnenje v sedmih dneh po prejemu vloge. V primeru, če Urad za javna naročila ne izda mnenja v sedmih dneh, naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila. Pridobitev mnenja torej ni obvezen pogoj za izvedbo postopka. Tudi če na zahtevo naročnika mnenje ni izdano (ali če je izdano mnenje negativno), lahko naročnik postopek nadaljuje in mu v zvezi s tem ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom.

Ker zgoraj opisane kršitve naročnika pri oddaji predmetnega javnega naročila ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila v celoti, je morala Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povrnitev plačila takse v znesku 100.000,00 SIT in povrnitev 3000 odvetniških točk povečanih za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je bilo potrebno ugoditi tudi vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da se vlagatelju prizna povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini plačane takse (100.000,00 SIT) in v višini 2000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV (264.000,00 SIT), skupaj torej 364.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 07.01.2004



Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- ULTRA d.o.o., Cesta Otona Župančiča 23 a, Zagorje ob Savi
- Odvetnik Rok Koren, Komenskega 12, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran