018-304/03 Gasilsko reševalna služba Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo avtocisterne AC 7000 (oznaka po slovenski tipizaciji, tč. 3.9.6.2.) – vozilo za hitro posredovanje pri manjših in začetnih požarih v strnjenih naseljih in gozdnih požarih na težko dostopnih terenih ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja WEBO d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gasilsko reševalna služba Kranj, Bleiweisova cesta 34, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.1.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Postopek oddaje javnega naročila za dobavo avtocisterne AC 7000, objavljen v Uradnem listu RS, št. 94-96/2003, z dne 3.10.2003, pod št. objave Ob-102939, se razveljavi v celoti.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.9.2003 sprejel sklep, št. 28/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo avtocisterne AC 7000, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 94-96/2003, z dne 3.10.2003, pod št. objave Ob-102939. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 5.11.2003, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je ponudnika z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 39/2003, z dne 14.11.2003, obvestil, da je kot najugodnejšega izbral ponudnika Marjan Pušnik s.p., Avtoključavničarstvo, Črešnjevec 120 a, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.11.2003, v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V tem dopisu je vlagatelj navedel, da se mu zdi vrednost ponudbe izbranega ponudnika nesprejemljiva, saj je bila na javnem odpiranju ponudb vrednost ponudbe izbranega ponudnika (skupaj z DDV) 38.549.143,00 SIT, v obvestilu o oddaji javnega naročila pa je navedeno, da je vrednost ponudbe izbranega ponudnika (skupaj z DDV) 44.231.641,20 SIT.

Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji naročila izdal dne 20.11.2003. V njem je navedel, da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana zaradi ugodnejše cene, ostala merila pa sta izpolnjevala oba ponudnika. Razlika v ceni izbranega ponudnika pa nastane, če se pri ponudbi le-tega upošteva različne opcije, je še navedel naročnik.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 1.12.2003, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je pri pregledu tabele, iz katere je razviden primerjalni prikaz ponudbenih cen po posameznih postavkah, ugotovil, da izbrani ponudnik nekatere postavke, npr. zaščitni lok, vodni top rosenbauer, INOX nadgradnja, termo zašč. črp. in reg. konst. tlak, vklop črp. pri črpalki – zadaj in prostor za opr. na strehi, vpisal v rubriko »opcije«, kar naj bi pomenilo, da niso vključene v njegovo ponudbeno ceno, ki znaša 38.549.143,00 SIT. Vlagatelju ni jasno, zakaj je tako, saj gre za elemente, ki morajo biti glede na tehnične zahteve razpisne dokumentacije zajeti v ponudbi kot obvezni. Ponudnik jih mora ponuditi, ne pa podati zgolj kot opcijo. Vlagatelj meni, da je opcijsko ponujanje obveznih elementov, zahtevanih v tehničnih specifikacijah, glede na zahteve razpisne dokumentacije nepravilno in formalno sporno. V takem primeru pride tudi do primerjanja ponudbenih cen na različnih osnovah. Po prištetju navedenih postavk je cena iz ponudbe izbranega ponudnika precej višja in znaša 45.064.333,00 SIT in je le za 774.272,00 SIT nižja od vlagateljeve ponudbe.
Vlagatelj to sprejema kot dejstvo, ne strinja pa se z uporabo meril, saj naročnik ni izvedel primerjave in ocenjevanja ponudb glede na postavljena merila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi dveh meril, in sicer »cena« ter »izpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti«, pri čemer je slednje podrobneje razdelil na posamezne postavke. Vlagatelj ugotavlja, da naročniku ni uspelo pojasniti uporabe navedenih meril. Utemeljitev, da je vlagateljeva ponudba po tehničnih merilih in ocenjevanih kriterijih točkovno dokaj primerljiva z izbrano ponudbo, po mnenju vlagatelja ni ustrezna, saj je merilo »izpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti« zelo pomembno in kaže na to, da je naročnik želel izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne pa le cenovno najnižjo. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudil najugodnejšo kombinacijo med ceno in kvaliteto ponujene opreme. Ponujena oprema je tudi boljša od tiste, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, navaja vlagatelj, svojo trditev pa utemeljuje s primerjavo ponudb po posameznih tehničnih postavkah. Vlagatelj meni, da bi morala biti njegova ponudba ob pravilni uporabi meril, kot to izhaja iz 50. člena ZJN-1, ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil 7. in 14. člen ZJN-1, saj je prestavil javno odpiranje ponudb s 6.11.2003 na 5.11.2003, ker je tega dne skupaj s predstavniki izbranega ponudnika obiskal sedež firme MAN v Nemčiji.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter v skladu z merili izbere njegovo ponudbo kot najugodnejšo.

Naročnik je z dopisom, št. 42/03, z dne 3.12.2003, vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je dne 4.12.2003 plačal takso v višini 100.000,00 SIT in naročniku dne 5.12.2003 posredoval potrdilo o plačilu.

Naročnik je dne 9.12.2003 sprejel sklep, št. 43/2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je obe merili uporabil na način, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. Izbrana je bila ekonomsko najugodnejša ponudba po vnaprej določenih merilih, ki se niso spreminjali, zato 50. člen ZJN-1 po mnenju naročnika ni bil kršen. Ker je razpis dopuščal možnost variantnih ponudb, je naročnik navedbe, navedene pod »opcijo«, štel kot variantno ponudbo in izbral tiste elemente opreme, ki najbolje in v celoti zadoščajo zahtevanim tehničnim lastnostim. Pri odpiranju ponudb je bila prebrana le navedena cena pod eno varianto, variante po opcijah pa niso bile posebej predstavljene, vendar so bile temeljito proučene pri analizi ponudb, navaja naročnik. Šele ko je naročnik med opcijami izbral varianto, ki tehnično najbolje ustreza zahtevam, se je lotil ocenjevanja, tako da osnovna ponudba izbranega ponudnikav višini 38.549.143,00 SIT sploh ni bila ocenjena. Zato so točke, razvidne iz tabele izračuna kriterijev, dodeljene za najbolj sprejemljivo varianto po opcijah. Naročnik meni, da opcijsko ponujanje elementov, zahtevanih v tehničnih specifikacijah, ne more biti sporno, saj je v razpisni dokumentaciji navedeno, da so variantne ponudbe sprejemljive, ni pa navedeno, na kakšen način oziroma v kakšni obliki. Zaradi tega dejstva je po prepričanju naročnika navedba variantnih ponudb skozi opcije v celoti sprejemljiva. Naročnik poudarja, da bi tudi vlagatelj lahko oddal variantne ponudbe, vendar tega ni storil, čeprav je imel enake možnosti kot izbrani ponudnik.
Naročnik nadaljuje, da ponudba vlagatelja v okviru merila »izpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti« ni slabša od ponudbe izbranega ponudnika, je pa dražja za 6.973.364,00 SIT (za 15,27% ), pri čemer je naročnik izvedel primerjavo med enako opremljenimi vozili. Ker ponudba izbranega ponudnika z izbiro opcij v ustrezni kombinaciji v celoti ustreza vsem zahtevanim tehničnim lastnostim, je prejela maksimalno število točk. Ker je tudi cenovno ugodnejša, je prejela večje število točk od vlagateljeve ponudbe. Mnenje vlagatelja, da je njegova ponudba ugodnejša, torej ne drži, še navaja naročnik.
Naročnik tudi zavrača trditve vlagatelja o kršitvi 7. in 14. člena ZJN-1. V času razpisa naročnik ni z nobenim od ponudnikov pričel z izvajanjem dejanj, ki bi v naprej določila izbiro določene ponudbe. Obisk sedeža firme MAN v Nemčiji je bil izveden v organizaciji MAN Ljubljana in šele po odpiranju ponudb, ko so bile ponudbe že znane in evidentirane, podvozje STEYR-MAN pa sta ponudila oba ponudnika po isti ceni in pogojih. Obisk je bil načrtovan že v lanskem letu, ker ima naročnik ves vozni park znamke STEYR-MAN, in ni mogel vplivati na odločitev naročnika.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 12.12.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj navaja, da se ne strinja s trditvami naročnika in dodatno pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 17.200,00 SIT za stroške bančne garancije in izjav ter 90.000,00 SIT z DDV za poročilo revizorja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 47/03, z dne 18.12.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.


Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: »(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«.

ZJN-1 v 52. členu določa, da lahko ponudnik pod določenimi pogoji predloži ponudbo, ki v delu, ki se nanaša na način izvedbe posameznega dela ali dobave posameznega blaga, odstopa od razpisnih pogojev. V tem primeru govorimo o variantni ponudbi. Temeljna lastnost variantne ponudbe je namerno odstopanje od razpisnih pogojev, ki pa je v razpisni dokumentaciji izrecno predvideno in dovoljeno, čeprav vsebinsko ni konkretizirano. Bistvo variantne ponudbe je, da naročnik ponudniku dovoli oz. omogoči, da v določenem obsegu predvidi drugačno, variantno izpolnitev predmeta javnega naročila.

Prvi odstavek 52. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Drugi odstavek 52. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik v objavi in razpisni dokumentaciji posebej navesti, če variantna ponudba ni dopustna. Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo torej biti (kumulativno) izpolnjeni naslednji pogoji: 1) naročnik predložitve variantne ponudbe v objavi razpisa oz. razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, 2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena – naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev, in 3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba.

Ne da bi Državna revizijska presojala, ali so bili vsi ti pogoji za predložitev variantne ponudbe v predmetnem postopku kumulativno izpolnjeni in ali v primeru opcijske ponudbe izbranega ponudnika glede na njeno vsebino sploh lahko govorimo o variantni ponudbi, gre ugotoviti, da je naročnik v 5. točki objave javnega razpisa izrecno določil, da so variantne ponudbe sprejemljive. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta v obrazcu »ponudba in predračun« navedel, da je končna cena za predmet javnega naročila AC 7000 38.549.143,20 SIT. V poglavju B/8.2 ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pa je le-ta opisal tehnične lastnosti ponujenega vozila, kjer je na 10. strani specificiral v obrazcu »ponudba in predračun« navedeno ceno, na 11. strani pa je pod naslovom »OPCIJE« opisal še dodatne tehnične postavke in za vsako od teh postavk navedel tudi ponudbeno ceno, ki ni bila vključena v končno ponudbeno ceno iz obrazca »ponudba in predračun«.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 5.11.2003, je razvidno, da je naročnik kot končno ponudbeno ceno izbranega ponudnika navedel ceno iz obrazca »ponudba in predračun«, opcijska oz. variantna ponudba izbranega ponudnika pa (kot priznava tudi sam naročnik) v zapisniku o javnem odpiranju ponudb ni bila posebej predstavljena. Vprašanje, na katerega je zato treba v tem revizijskem postopku primarno odgovoriti, je, ali je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je opcijsko ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo kljub temu, da je na javnem odpiranju ponudb ni predstavil oz. da je ni vpisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb.

Postopek javnega odpiranja ponudb natančneje določajo 73., 74. in 75. člen ZJN-1. 73. člen ZJN-1 določa, da je odpiranje ponudb praviloma javno, v prvem odstavku 74. člena ZJN-1 pa je zapisano:

»Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
- zaporedna številka ponudbe,
- naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
- ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.«

75. člen ZJN-1 še določa, da naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Iz navedenega izhaja, da je namen javnega odpiranja ponudb ugotoviti, katere ponudbe so prispele in kateri so njihovi bistveni elementi. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja določen del njihovih podatkov. Z javnim odpiranjem ponudb in evidentiranjem njihovih bistvenih podatkov se zagotavlja spoštovanje načela transparentnosti kot enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, s spoštovanjem načela transparentnosti pa se omogoča tudi uresničevanje drugih načel javnega naročanja, predvsem načela enakopravnosti. Namen evidentiranja bistvenih podatkov iz ponudb na javnem odpiranju ponudb je namreč dvojen. Po eni strani se ponudniki na ta način seznanijo z bistvenimi elementi konkurenčnih ponudb, ki se nanašajo na njihovo pravilnost in konkurenčnost, s čimer je preprečena možnost naknadnega spreminjanja ponudb oz. njihovih bistvenih sestavin. Po odpiranju ponudb bi se namreč lahko izkazalo, da neka ponudba ni pravilna ali konkurenčna, z naknadnim spreminjanjem vsebine le-te pa bi se iz nepravilne ali nekonkurenčne ponudbe napravila za pravilno ali konkurenčno. Po drugi strani pa le transparentno voden postopek oddaje javnega naročila ponudnikom omogoča učinkovito uveljavljanje pravega varstva in odpravo morebitnih kršitev.

Zapisano pomeni, da opcijske ponudbe izbranega ponudnika naročnik ne bi smel uvrstiti v postopek primerjanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb in je posledično izbrati kot najugodnejšo, saj bistveni elementi te ponudbe niso bili zapisani v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, s čimer je bilo kršeno načelo transparentnosti. Državna revizijska komisija se je na podlagi navedenega odločila razveljaviti postopek oddaje javnega naročila v celoti. Naročnikovega ravnanja, ki ni bilo v skladu z določbami 74. člena ZJN-1 in načelom transparentnosti (izbor opcijske ponudbe, katere bistvene sestavine niso bile zapisane v zapisnik o javnem odpiranju ponudb), namreč v tem postopku ni mogoče odpraviti drugače, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Tako kot po eni strani opcijske ponudbe izbranega ponudnika, ki je naročnik ni vpisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, v postopku primerjanja, vrednotenja in ocenjevanja ni mogoče upoštevati, pa bi po drugi strani zgolj razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in izločitev opcijske ponudbe izbranega ponudnika le-tega postavila v neugoden pravni položaj, saj bi trpel škodljive posledice, ki jih ni povzročil sam, temveč jih je s svojim netransparentnim ravnanjem na javnem odpiranju ponudb povzročil naročnik. Z vidika spoštovanja temeljnih atributov transparentnosti postopka zato le-tega ni mogoče zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika in je nastalo kršitev v tej fazi postopka mogoče sankcionirati le z razveljavitvijo celotnega postopka. S tem je vsem ponudnikom dana možnost, da ponovno sodelujejo v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila in predložijo nove konkurenčne ponudbe.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje zahtevka za revizijo ugotovila, da je treba predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti, tudi ni vsebinsko obravnavala drugih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb in domnevne kršitve 7. oz. 14. člena ZJN-1, saj na izrek tega sklepa ne morejo več vplivati. Ne glede na to pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je v skladu s 50. členom ZJN-1 njegova dolžnost, da zagotovi transparentno, nediskriminatorno in objektivno primerljivo ocenjevanja ponudb. Navedeno pomeni, da mora biti iz dokumentov, ki se nanašajo na postopek evaluacije in izbire ponudb (obvestilo o oddaji naročila oz. obrazloženo obvestilo o oddaji ponudb), jasno razvidno, kako so bila uporabljena merila in podmerila oz. zakaj (na podlagi katerih konkretnih ponudbenih parametrov) je posamezna ponudba ocenjena z določenim številom točk. Točkovanje ponudb mora biti objektivno primerljivo, pa tudi naknadno preverljivo – v obvestilu, predvsem pa v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, mora biti pri vsaki posamezni ponudbi za vsako merilo in podmerilo natančno pojasnjen konkreten način njihove uporabe, jasno pa morajo biti razvidne tudi prednosti izbrane ponudbe (drugi odstavek 79. člena ZJN-1).

Na izrek tega sklepa tudi ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe o domnevni kršitvi 7. in 14. člena ZJN-1. Pač pa bo Državna revizijska komisija predmetni sklep v vednost posredovala tudi Uradu za preprečevanje korupcije, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 17.200,00 SIT za stroške bančne garancije in izjav ter 90.000,00 SIT z DDV za poročilo revizorja. Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija pa ni odločala o povrnitvi stroškov, ki so vlagatelju nastali zaradi bančnih garancij in izjav oz. zaradi poročila revizorja. V skladu s 23. členom ZRPJN Državna revizijska komisija namreč odloča le o stroških, ki nastanejo v revizijskem postopku, ne pa tudi o stroških, ki ponudnikom nastanejo pri pripravi ponudbe v postopku oddaje javnega naročila. Glede povrnitve le-teh veljajo splošna pravila obligacijskega prava, njihovo povračilo pa je mogoče zahtevati v postopku pred pristojnim sodiščem.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 19.1.2004




mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Gasilsko reševalna služba Kranj, Bleiweisova cesta 34, Kranj
- WEBO d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana
- Urad za preprečevanje korupcije, Tržaška 19a, Ljubljana
- Marjan Pušnik s.p., Avtoključavničarstvo, Črešnjevec 120 a, Slovenska Bistrica

Natisni stran