Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-302/03

    Številka: 018-302/03-23-17
    Datum sprejema: 5. 1. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vročevodno povezavo kotlovnice na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplotni postaji Melamin in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Kovinar Kočevje, d.d., Reška cesta 23, 1330 Kočevje, ki ga zastopa Marjan Bastar, odvetnik iz Kočevja (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika javno komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje d.o.o., Tesarska 10, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.01.2004

    odločila:

    1.) Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o razveljavitvi in ponovitvi postopka oddaje javnega naročila za vročevodno povezavo kotlovnice na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplotni postaji Melamin, ki je razvidna iz dokumenta št. 03-I/1, z dne 05.11.2003.

    2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 84-85/2003, z dne 29.8.2003, pod štev. objave Ob-100737, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za vročevodno povezavo kotlovnice na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplotni postaji Melamin. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 06/03 z dne 20.8.2003 je razvidno, da je bilo javno odpiranje dne 10.10.2003 ob 11.00 uri in da je do roka za oddajo ponudb naročnik prejel sedem (7) ponudb od katerih je bila ena ponudba nepravilno označena in je bila neodprta vrnjena ponudniku. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb tudi izhaja, da sta bili dve prispeli ponudbi nepravilni, ker ni bila predložena vsa zahtevana dokumentacija.


    Naročnik je dne 16.10.2003 v zvezi z oddajo javnega naročila za gradbena dela: gradnja kotlovnice, toplovodnega kotla na lesno biomaso ter vročevodnega omrežja zaprosil za mnenje Urad za javna naročila. Naročnik v zaprosilu za mnenje navaja, da so bila merila za izbor izvajalca kotla cena, rok plačila, tehnične prednosti (izkoristek kotla in garancijski roki), merila za izbor izvajalca za ostala dela pa so bila cena, rok plačila in garancijski rok. V zvezi s tem je naročnik Uradu za javna naročila postavil naslednja vprašanja:
    • Kako upoštevati ponudbe, ki niso imele vseh podatkov iz meril?
    • Ali se upošteva tako ponudbo kot popolno oz. pravilno in se točkuje samo tiste dele meri, ki so bili podani?
    • Ali se smatra tako ponudbo kot nepravilno in se jo mora izločiti?


    V svojem mnenju Urad za javna naročila naročnika opozarja na določbo 23. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da morajo naročniki razpisno dokumentacijo pripraviti tako, da lahko na njeni osnovi ponudniki pripravijo pravilno ponudbo. Če naročnik pripravi razpisno dokumentacijo tako, da ponudniki na podlagi le - te pripravijo ponudbe, ki niso medsebojno primerljive ponudniki zaradi tega ne smejo biti oškodovani. Urad za javna naročila je opozoril naročnika tudi na razlikovanje pogojev in meril ter ga v zvezi s tem opozoril tudi na 50. člen ZJN-1. Če naročnik oceni, da postavljena in objavljena merila niso ustrezna ali primerjava ponudb na podlagi prejetih meril ni mogoča mora naročnik postopek končati brez izbire in v novem postopku v razpisni dokumentaciji določiti taka navodila, ki bodo omogočila primerljivost ponudbe na podlagi razpisanih meril. Naročnika je Urad za javna naročila tudi opozoril na definicijo pravilne ponudbe v skladu s 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1.


    Na podlagi pridobljenega mnenja Urada za javna naročila je naročnik vsem ponudnikom posredoval dopis št. 03-I/1, z dne 05.11.2003, v katerem navaja, da komisija za izvedbo javnih naročil, na podlagi odpiranja ponudb in mnenja Urada za javna naročila ugotavlja, da prispele ponudbe na tri javne razpise niso primerljive in je potrebno razveljaviti razpis za oddajo gradenj. Med razpisi na katere niso prispele primerljive ponudbe navaja tudi predmetni javni razpis. Naročnik navaja, da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil.


    Vlagatelj je z dopisom št. 778/2003, z dne 7.11.2003, naročnika pozval, da mu posreduje kopijo mnenja Urada za javna naročila in tudi kopijo dopisa, ki ga je naročnik naslovil na Urad za javna naročila. Naročnik je vlagatelju posredoval kopijo obeh dokumentov z dopisom št 03-I/1, z dne 10.11.2003.

    Dne 7.11.2003 je bila v Ur. l. RS, št. 107-108, pod št. Ob- 105263 objavljena razveljavitev postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo.

    Vlagatelj je z dopisom št. 794/2003, z dne 13.11.2003, naročnika pozval, da mu na podlagi 79. člena ZJN-1 posreduje obrazloženo obvestilo o oddaji ponudb, ter mu obrazloži zakaj prispele ponudbe niso primerljive.


    Naročnik je vlagatelju posredoval dopis, z dne 20.11.2003, v katerem mu je v prilogi posredoval poročilo o javnem naročilu za vročevodno povezavo kotlovnice na lesno biomaso – toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplotni postaji Melamin z dne 28.10.2003. Iz priloženega poročila izhaja, da je ponudbo oddalo sedem ponudnikov ter, da je bila ena od ponudb vrnjena ponudniku zardi nepravilnega označevanja kuverte. Dva od ponudnikov tudi nista podala vseh podatkov, ki so bili zahtevani v merilih. Iz poročila izhajajo podatki, ki so bili zahtevani v merilih in sicer: ponujene cene vseh ponudnikov, roki plačila ter ponujena garancija. Iz poročila je tudi razvidno, da dva od ponudnikov nista priložila zahtevane garancije. V nadaljevanju poročila je navedeno, da je bilo na Urad za javna naročila poslano vprašanje, le ta pa je zavzel stališče (kot navaja naročnik), da: »se izbor izvajalca ne more izvesti, ker ponudbe niso primerljive.«. Za zaključek je zapisano, da je zaradi tega v skladu s 76. in 77. členom ZJN-1 in mnenjem Urada za javna naročila razpisna komisija predlaga naročniku, da se vse ponudbe zavrnejo in ponovi javni razpis.


    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.11.2003, v katerem navaja, da kot upravičeni vlagatelj revizije v predpisanem roku 10 dni od prejema obvestila javnega naročnika o sklepu razpisne komisije z dne 05.11.2003, na Državno revizijsko komisijo vlaga zahtevo za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da je sklep razpisne komisije za izvedbo javnega naročila št. 06/03 z dne 05.11.2003, s katerim je le ta odločila, da se zavrnejo vse ponudbe in razpis ponovi prejel dne 20.11.2003.
    Vlagatelj navaja, da je naročnik je v Uradnem listu Republike Slovenije - Uradne objave št. 84-85, z dne 29.08.2003, objavil razpise za oddajo javnega naročila za:
    1. št. 05/03 za dobavo toplovodnega kotla na lesno biomaso, zmogljivosti 4, 5 MW z opremo,
    2. št. 08/03 za vročevod T.P. MELAMIN -Kidričeva in TZO- Podgorska,
    3. št. 06/03 za vročevodna povezava kotlovnica na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplovodni postaji Melamin in
    4. št. 07 /03 za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso s pokrito deponijo - gradbeni del in instalacije.
    Vlagatelj ugotavlja, da je na objavljene razpise naročnika oddal svoji ponudbi in sicer na naročilo št. 08/03 (za vročevod T.P. MELAMIN -Kidričeva in TZO- Podgorska) in 06/03 (za vročevodna povezava kotlovnica na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplovodni postaji Melamin). Obe ponudbi sta bili pravočasni in pravilni in izpolnjujeta vse zahteve iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Dne 05.11.2003 je naročnik pisno obvestil vlagatelja, da ponudbe niso primerljive in da je potrebno razveljaviti razpis za oddajo gradenj pod zap. št. 1. , 2. in 3. ter ponoviti oziroma pričeti ponovni postopek za oddajo teh gradenj. S tem ravnanjem naročnika je bila vlagatelju povzročena škoda, zaradi katere je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Po določbi 77. člen ZJN-1 mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. Ker obvestilo naročnika ni bilo obrazloženo skladno z določbo 77. člena ZJN-1, je vlagatelj dne 07.11. 2003 zahteval od naročnika, da naj mu posreduje fotokopijo mnenja Urada za javna naročila, z dne 20.10. 2003, kakor tudi kopijo svojega dopisa, ki ga je posredoval na Urad za javna naročila, na katera se naročnik sklicuje v svojem obvestilu z dne 05.11.2003. Vlagatelj ugotavlja, da iz pridobljenega mnenja Urada za javna naročila ni mogel ugotoviti, zakaj je naročnik zavrnil vse oddane ponudbe oz. zakaj ponudbe niso primerljive ter zakaj je potrebno razpis ponoviti. Vlagatelj zahteve v nadaljevanju navaja, da je oddal ponudbi samo na razpisa za javni naročili št. 06/03 in št. 08/03 ter, da na razpis za javno naročilo št. 05/03 ni oddal ponudbe. Vsak razpis javnega naročila, ki ga je objavil naročnik je samostojen razpis in ni v nobeni zvezi z ostalimi razpisi. Zaradi tega je bil naročnik dolžan obravnavati ponudbe ponudnikov za vsak razpis javnega naročila posebej ter je bil upravičen zavrniti samo tiste ponudbe prispele na posamezen razpis javnega naročila, ki so bile nepravilne, neprimerne ali nesprejemljive. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik mnenje Urada za javna naročila samo zlorabil za svojo odločitev in da dejansko ni imel utemeljenih in tehtnih razlogov za sprejem takšne odločitve. Po vlagateljevem mnenju je neresnična naročnikova ugotovitev, da prispele ponudbe niso bile primerljive.
    Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je dne 13.11. 2003 na podlagi 79. člena ZJN-1 zahteval od naročnika pisno obrazložitev razlogov za zavrnitev ponudb. Dne 20.11. 2003 je naročnik kot odgovor na vlagateljevo zahtevo za obrazložitev razlogov za zavrnitev ponudb, posredoval vlagatelju poročilo razpisne komisije o javnem naročilu 06/03. Vlagatelj tako meni, da je 10 - dnevni rok za vložitev zahteve za revizijo pričel teči šele od tega dalje.
    Iz poročila razpisne komisije ni razvidno zakaj se je razpisna komisija odločila, da predlaga naročniku, da se vse ponudbe o javnem naročilu št. 06/03 zavrnejo in ponovi razpis. Vlagatelj glede na to, da je iz poročila razvidno samo to, da vsi ponudniki niso dali podatkov oz. izjave o garanciji, predpostavlja, da je bil to edini razlog za takšno odločitev komisije. Naročnik zaradi tega ni bil upravičen sprejeti takšne odločitve in je bil dolžan izbrati najugodnejšega ponudnika med tistimi ponudniki, ki so oddali popolno ponudbo. Ponudbe ponudnikov, ki niso bile pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, so bile nepopolne oz. nepravilne in jih je bil dolžan naročnik zavrniti, ter opraviti izbiro med ostalimi ponudniki, ki so oddali pravilne in popolne ponudbe, ne pa zavrniti vse ponudbe. Vlagatelj tako meni, da so bile tako na razpis o javnem naročilu št. 06/03 dane popolne ponudbe najmanj 2 ponudnikov, kot to določa 76. člen ZJN-1 in da je bil naročnik dolžan izbrati najugodnejšega med njimi, saj iz poročil komisije ni razviden noben drug razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno vse ponudbe zavrniti in razpis ponoviti. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je naročnik neupravičeno in brez utemeljenega razloga ugotovil, da prispele ponudbe niso primerljive in da je potrebno razveljaviti. S tem je naročnik kršil postopek oddaje javnih naročil, ki ga določa ZJN-1.
    Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija, kot organ druge stopnje, sklep naročnika z dne 05.11.2003, s katerim je ta odločil, da se vse ponudbe na javni naročili 06/03, objavljeni v Ur. l. RS št. 84-85 z dne 29.08.2003 zavrnejo in razpis za obe naročili ponovi, v celoti razveljavi ter vrne zadevi naročniku v ponovni postopek, ki mora opraviti izbiro najugodnejšega ponudnika med ponudniki, ki so oddali na ta razpisa javnih naročil pravilne in popolne ponudbe. V kolikor Državna revizijska komisija temu predlogu ne bo ugodila, vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da je bilo ravnanje naročnika v postopku oddaje teh javnih naročil nepravilno in nezakonito ter v nasprotju z določbami ZJN-1. Vlagatelj zahteva od naročnika povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.


    Naročnik je z dopisom št. 03/03-JR, z dne 03.12.2003, vlagatelja pozval, naj v skladu s 22. členom ZRPJN v roku treh dni dopolni zahtevek za revizijo in vplača takso, kar je vlagatelj tudi storil in naročniku dne 5.12. 2003 z dopisom št. 879/2003 posredoval kopijo potrdila o plačilu takse.

    Naročnik je s sklepom, štev. JR 06/2003, z dne 09.12.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pravilno v skladu s 12. členom ZRPJN, saj je bil zahtevek vložen na Državno revizijsko komisijo in je bil s tem naročnik izločen iz postopka. Kršeno je bilo tudi temeljno načelo hitrosti (3. člen ZRPJN), saj bi naročnik lahko zahtevo za revizijo vložil že prej, vendar je zahteval še pojasnila in po nepotrebnem zavlačeval postopek. Vlagatelj je bil pozvan tudi k dopolnitvi zahtevka za revizijo, saj ni predložil potrdila o vplačilu takse, kar pa je kasneje v roku storil. V postopkih vlagatelj očita naročniku, da mnenje Urada za javna naročila obravnava vse ponudbe oz. vprašanja v štirih postopkih oddaje javnega naročila, med tem ko se njegov zahtevek za revizijo nanaša le na predmetni javni razpis in na javni razpis za vročevod T.P. Melamin - Kidričeva in TZO – Podgorska, v enem zahtevku za dve javni naročili. Naročnik je vodil vsak postopek posebej, vprašanja in odgovor Urada za javna naročila pa so bila vsebovan v enem dopisu in odgovoru, tako je vlagatelj dobil odgovor tudi za ostala naročila za katere pa ni bil aktivno legitimiran.
    Pri odpiranju ponudb je naročnik ugotovil, da so ponudniki izpolnjevali formalne pogoje, niso pa izpolnjevali pogoja za ocenjevanje (merila). Zaradi pripomb enega od ponudnikov je bilo posredovano zaprosilo za mnenje na Urad za javna naročila, ki je dal tolmačenje, da je pravila ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja, ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik ni imel namena, da bi kateregakoli ponudnika oškodoval ali mu povzročil kakršnokoli škodo iz naslova javnega razpisa. Na podlagi poročila komisije se je naročnik tako odločil, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila in dopolni bolj transparentno razpisno dokumentacijo ter razpis ponovi iz razlogov, da zagotovi enakovredno obravnavanje vseh ponudnikov. Naročnik opozarja in zahteva morebitno povrnitev škode v primeru zavlačevanja postopka, saj je predmetni javni razpis pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev MOPE iz sredstev GEF. Naročnik tudi navaja, da je ustavil vse postopke v razveljavljenem razpisu in v ponovljenem razpisu objavljenem v Ur. l. RS, št. 107-108 z dne 7.11.2003 do odločitve Državne revizijske komisije. Naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne.
    Naročnik je v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.


    Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.12.2003, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.


    Naročnik je z dopisom, štev. 06/03 - JR, z dne 15.12.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.12.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.


    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevka za revizijo vložil le en zahtevek za revizijo, ki pa se nanaša na dva postopka oddaje javnega naročila, oba objavljena v Ur. l. RS, št. 84-85 z dne 29.8.2003 in sicer na postopek za oddajo javnega naročila pod objavo Ob- 99772, št. 06/03 za vročevodno povezavo kotlovnice na lesno biomaso - toplotna postaja Melamin, oprema v kotlovnici in oprema v toplotni postaji Melamin in pod št. objave Ob- 99770, št. 08/03 za vročevod T.P. Melamin – Kidričeva in TZO – Podgorska. Vlagatelj je vplačal dve taksi za vložitev zahtevka za revizijo v višini 200.000,00 SIT. Naročnik je vloženi zahtevek za revizijo obravnaval za vsak postopek oddaje javnega naročila posebej, kot, da bi vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo. Navedeno ravnanje naročnika je skladno z ZRPJN. Glede na navedeno velja zgolj zapisati, da ZRPJN ne prepoveduje, da bi vlagatelj vložil en zahtevek za revizijo, ki bi se nanašal na več postopkov oddaje javnega naročila, vendar mora v tem primeru vplačati takso za vložitev zahtevka za revizijo za vsak postopek oddaje javnega naročila posebej.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«


    Na tem mestu Državna komisija na začetku ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen v skladu z zakonom, saj je bil naslovljen na naročnika tako kot določa 2. odstavek 12. člena ZRPJN ter je napačna ugotovitev naročnika, ki je v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da je bil zahtevek vložen nepravilno, ker naj bi bil vložen na Državno revizijsko komisijo. Da je bil zahtevek vložen v skladu z zakonom kaže tudi dejstvo, da je naročnik o zahtevku tudi odločal v skladu s 16. členom ZRPJN in je na podlagi navedenega člena zahtevek za revizijo meritorno obravnaval in ga zavrnil.


    Tudi ni utemeljen očitek oz. ugotovitev naročnika, da je bilo z vložitvijo zahtevka za revizijo kršeno načelo hitrosti ter, da bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo vložiti že prej, tako pa je zahteval še obrazloženo obvestilo, naročnik pa ga je moral pozivati še k plačilu takse. Državna revizijska komisija navaja, da se načelo hitrosti veže na sam postopek revizije javnega naročila (vlaganje zahtevka v rokih kot jih določa zakon, sprejem odločitve naročnika v roku 15 dni po prejemu zahtevka za revizijo, 3 dnevni rok, da vlagatelj sporoči naročniku, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, …) in nikakor ne more biti kršeno, če ponudniki oz. vlagatelji izkoristijo vsa pravne možnosti, ki so jim na voljo, v skladu z zakonom za varstvo njihovih interesov.


    V obravnavanem primeru je naročnik z dopisom št. 03-I/1, z dne 05.11.2003. ponudnike obvestil, da je komisija za izvedbo javnega naročila ugotovila na osnovi odpiranja ponudb in mnenja Urada za javna naročila, da prispele ponudbe niso primerljive in je javni razpis potrebno razveljaviti ter predmetni javni razpis ponoviti. Iz poročila o javnem naročilu z dne 28.10.2003, (ki ga je podpisal predsednik razpisne komisije) in je bil posredovan vlagatelju na podlagi njegove zahteve po obrazloženem obvestilu, izhaja, da je bila naročnikova odločitev sprejeta v skladu s 76. in 77. člena ZJN-1.


    Na tem mestu velja tako ugotoviti, da je naročnik ponudniku namesto obrazloženega obvestila v skladu s 79. členom ZJN-1 posredoval (v prilogi) poročilo komisije o javnem naročilu. Glede na to, da je naročnik vlagatelju posredoval poročilo komisije (namesto obrazloženega obvestila) je šteti, da naročnik prevzema stališče komisije in je tako stališče komisije šteti za stališče naročnika.


    Na začetku velja ugotoviti, da naročnik lahko zaključi postopek na podlagi 76. člena ZJN-1 v primeru, če naročnik ne prejme dveh pravilnih ponudb dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov med tem, ko naročnik lahko uporabi 77. člen ZJN-1 v primeru, če je prejel več pravilnih ponudb, vendar želi zaključiti postopek oddaje javnega naročila zaradi drugih utemeljenih razlogov. Navedena člena se uporabljata za popolnoma drugačne dejanske situacije in tako istočasna uporaba obeh (za zaključek postopka) ni mogoča.

    Ob navedenem Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja najprej razliko med pogoji in merili, saj naročnik navaja, da vsi ponudniki niso podali vseh podatkov, ki so bili zahtevni v merilih (poročilo komisije) oz. je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JR 06/2003, z dne 9.12.2003 navedel: »pri odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da so ponudniki izpolnjevali formalne pogoje, niso pa izpolnjevali pogoja za ocenjevanje (merila).«
    Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: »Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.« Državna revizijska komisija opozarja, da se izpolnjevanje pogojev preverja v postopku pregleda in ocene ponudb na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, ki so bila predložena v času oddaje ponudb. Obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, morajo biti brezpogojno izpolnjeni.
    Medtem, ko je merilo element, ki se vrednoti glede na to, v kolikšni meri je izpolnjen in je relativne narave. Razpisna dokumentacija mora biti strukturirana tako, da če posamezno merilo ni izpolnjeno, je kljub temu ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje.
    Lahko pa naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da mora biti posamezna zahteva izpolnjena v točno določenem obsegu, v tem primeru se vrednoti le presežek. V takšni obliki pomeni izpolnitev le-te v določenem obsegu pogoj, presežek pa merilo.


    ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb) določa, da naročnik lahko izbere najugodnejšega ponudnika, če pridobi dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Iz poročila komisije, ki ga je naročnik posredoval vlagatelju zahtevka za revizijo na njegovo zahtevo po obrazloženem obvestilu je zgolj razvidno, da je naročnik prejel sedem ponudb, od tega je bila ena ponudba nepravilno označena in zaprta vrnjena ponudniku. Iz poročila tudi izhaja, da v dveh ponudbah niso bile predložene zahtevane garancije. V poročilu o javnem naročilu je zapisano: »Iz podatkov je razvidno, da ESOTECH Velenje in VODI GORICA, niso podali vseh podatkov, ki so bili zahtevani v merilih.«. Na tem mestu velja tudi zapisati, da naročnik nikjer tudi ne obrazloži svoje ugotovitve, da prispele ponudbe niso bile primerljive. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz predložene dokumentacije ni mogoče zaključiti, da naročnik ni prejel dveh pravilnih ponudb. Le v primeru, če naročnik ne prejme dveh pravilnih ponudb, lahko v skladu s 76. členom ZJN-1 zaključi postopek oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1.
    Če pa bi naročnik na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil (kar pa v dosedanjem postopku oddaje javnega naročila ni bilo ugotovljeno), da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti obstoječih ponudb, lahko ravna v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZJN-1.


    ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. V 1. odstavku 77. člena ZJN-1 naročniku nalaga dolžnost, da mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti tudi vlado oziroma svoj nadzorni organ ter takšno svojo odločitev poslati v objavo Uradnemu listu Republike. V 2. odstavku 77. člena ZJN-1 je še določeno, da mora naročnik o svoji odločitvi, da je zavrnil vse ponudbe, takoj pisno obvestiti ponudnike, prav tako pa jih mora obvestiti tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek.


    Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, naročnik svoje odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni v skladu s 1. odstavkom 77. člena ZJN-1 pisno utemeljil. Iz obvestila štev. 03-I/1, z dne 5.11.2003, ki so ga prejeli vsi ponudniki namreč niso razvidni razlogi za zavrnitev vseh ponudb. V omenjenem obvestilu je naročnik zgolj navedel, da ponudbe prispele na tri javne razpise niso primerljive ter da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil. Tudi iz dopisa naročnika, posredovanega vlagatelju, na podlagi njegovega zaprosila z obrazloženo obvestilo v skladu z 79. členom ZJN-1, z dne 20.11.2003, ki je mu naročnik v prilogi priložil tudi poročilo komisije o javnem naročilu ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naročnik ni izbral nobene ponudbe. V poročilu komisije o javnem naročilu je zgolj navedeno, da na podlagi mnenja Urada za javna naročila in v skladu s 76. in 77. členom ZJN-1, komisija predlaga naročniku, da se ponudbe zavrnejo in javni razpis ponovi. Iz poročila komisije je tudi razvidno, da je naročnik prejel sedem ponudb, od tega je bila ena ponudba nepravilno označena in zaprte vrnjena ponudniku. Iz poročila tudi izhaja, da v dveh ponudbah niso bile predložene zahtevane garancije. Glede na predloženo dokumentacijo naročnika torej ni mogoče ugotoviti razlogov za odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb niti ni mogoče zaključiti, da je naročnik o razlogih zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe pisno obvestil ponudnike.

    Na tem mestu je potrebno naročnika opozoriti na obvezno ravnanje naročnika, ki ga določa 77. člen ZJN-1, ki od njega zahteva, da svojo odločitev o zavrnitvi ponudb pisno utemelji in natančno navede razloge za tako odločitev ter da o svoji odločitvi obvesti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Iz posredovane dokumentacije ni mogoče zaključiti, da je v navedenem primeru naročnik ravnal v skladu z zakonom, saj svoje odločitve ni obrazložil, niti o svoji odločitvi ni obvestil svojega nadzornega organa.


    Kar naročnik svoje odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni pisno utemeljil (ni navedel razlogov za svojo odločitev, niti o tem ni obvestil svojega nadzornega organa), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonskimi določbami ZJN-1, vsled česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


    Na tem mestu Državna revizijska komisija izpostavlja, da ima naročnik sicer pravico zavrniti vse ponudbe oz. uporabiti 77. člen ZJN-1, vendar zgolj ob upoštevanju zahtev, ki jih določa zakon. Navedeno pomeni, da mora naročnik svojo odločitev pisno utemeljiti in navesti razloge za zavrnitev in o tem obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. O svoji odločitvi in razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe pa mora obvestiti tudi vse ponudnike. Obvestilo mora biti pisno.


    Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, vendar stroškov ni opredelil ne po temelju in ne po višini. V petem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da morata stranki v svoji zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere se zahteva povračilo. Enako določa tudi Zakon o pravden postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju; ZPP) v 163. členu. Upoštevajoč navedeno določilo ZPP in glede na to, da vlagatelj stroškov ni opredeljeno navedel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni pravne podlage za ugoditev zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov. Stroške, ki pa jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ni specificiral je potrebno zavrniti, ker ni najti pravne podlage za ugoditev takšni zahtevi.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 05.01.2004




    Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Odvetnik Marjan Bastar, Podjetniško naselje 1, 1330 Kočevje za Kovinar Kočevje, d.d.,
    - KOMUNALA Kočevje d.o.o., Tesarska 10, 1330 Kočevje,
    - Urad za javna naročila, Slovenska 54, Ljubljana

    Natisni stran