018-301/03 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 13. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in članice Metode Hrovat kot članice senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za storitve »laboratorijske preiskave za potrebe naročnika«, po sklopih ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.01.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prvih šest sklopov in sicer: sklop 1: bakteriologija in mikologija, sklop 2: borelije lymske borelioze, sklop 3: sifilis, sklop 4: toksoplazmoza, sklop 5: imunologija, sklop 6: virologija. V preostalem delu za sklop 7: laboratorijska diagnostika pljučnih bolezni, sklop 8: preiskave s področja transfuziologije, sklop 9: histopatološke preiskave, sklop 10: določanje koncentracije vitaminov, sklop 11: biokemične preiskave, sklop 12: laboratorijske preiskave za potrebe SNMP se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Pritožba vlagatelja, št. 400-037-142/03, z dne 12.12.2003, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.09.2003 sprejel sklep, št. JR - 8/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za laboratorijske preiskave za potrebe naročnika. Naročnik je predhodni javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 91/03, z dne 19.09.2003, pod št. objave Ob-102019 in nato predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 107-108/03, z dne 07.11.2003, pod št. objave Ob-105246. Iz objave v Uradnem listu Republike Slovenije izhaja, da naročnik oddaja javno naročilo po sklopih in sicer: sklop 1: bakteriologija in mikologija, sklop 2: borelije lymske borelioze, sklop 3: sifilis, sklop 4: toksoplazmoza, sklop 5: imunologija, sklop 6: virologija, sklop 7: laboratorijska diagnostika pljučnih bolezni, sklop 8: preiskave s področja transfuziologije, sklop 9: histopatološke preiskave, sklop 10: določanje koncentracije vitaminov, sklop 11: biokemične preiskave in sklop 12: laboratorijske preiskave za potrebe SNMP. Dne 5.12.2003, je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, št. 400-037-142/03, z dne 3.12.2003. Zahtevek za revizijo je bil vložen pred rokom, določenim za oddajo ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo ter da zahtevek vlaga zaradi kršitev 1. alinee (pravilno: točke) 2. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, zmotne uporabe materialnega prava, saj je bil uporabljen predpis, ki ne velja več in zaradi neskladnosti predmeta javnega naročila z 8. členom Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS. št. 82/03, v nadaljevanju: Pravilnik).
Vlagatelj navaja, da upoštevajoč 22. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.: 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZDej) 1. odstavek 23. člena ZZDej smiselno določa, da se za izvajanje socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno ekološke dejavnosti na območju Republike Slovenije ustanovi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ), za območje več občin pa območni zavodi za zdravstveno varstvo. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZZDej so IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo za izvajanje socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno ekološke dejavnosti dolžni zagotoviti laboratorijsko podporo. IVZ je bil na podlagi 23. člena ZZDej ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: Odlok), ki ga je izdala Vlada Republike Slovenije dne 17.12.1992. V 1. členu Odloka je določeno, da je IVZ ustanovljen med drugim za opravljanje socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno ekološke dejavnosti ter v 4. členu, da opravljanje navedenih dejavnosti obsega tudi izvajanje nalog referenčnih laboratorijev, opravljanje laboratorijske diagnostike in drugih meritev vezanih na higiensko, epidemiološko in zdravstveno - ekološko dejavnost za Republiko Slovenijo in za Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Vlagatelj navaja, da je kot javni zavod posredni proračunski uporabnik ter je tako izvajalec po 1. alinei (pravilno: točki) 2. člena ZJN-1. Vlagatelj naročniku očita kršitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji v 1. sklopu Bakteriologija in mikologija z nazivom in zaporedno številko11. Blato po 2. členu, 12. Blato po 2. in 5. členu in 13. Blato po 4. členu zahtevana preiskava iz neveljavnega Pravilnika o zdravstvenih pregledih oseb pod zdravstvenim nadzorom zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni (Ur. l. SFRJ, št. 42/85), ki je prenehal veljati dne 05.09.2003, ko je začel veljati Pravilnik. Preiskave iz 1. sklopa Bakteriologija in mikologija z nazivom in zaporedno številko 11. Blato po 2. členu, 12. Blato po 2. in 5. členu in 13. Blato po 4. členu po 8. členu Pravilnika opravljajo za območja, za katerega so bili ustanovljeni, javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo higiensko, epidemiološko in zdravstveno ekološko dejavnost in imajo zaposlenega zdravnika specialista epidemiologije ali specialista higiene ter jih zato pooblasti minister, pristojen za zdravje. V 2. odstavku 8. člena je navedeno, da usmerjene mikrobiološke preiskave po tem pravilniku opravljajo verificirani mikrobiološki laboratoriji pooblaščenih javnih zavodov. Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in predmetno naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev vseh stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Naročnik je dne 11.12.2003 izdal sklep, št. JR-8/2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik ugotavlja, da je bil vlagatelj res ustanovljen za opravljanje storitev, ki so predmet razpisa, vendar pa vlagatelj nima izključne pravice opravljati teh storitev, saj izključnost ni določena niti v ZZDej niti v Odloku. Določbo 2. člena ZJN-1, ki določa izjeme, za katere se zakon ne uporablja, je potrebno razlagati restriktivno, zato mora biti, v kolikor je vlagatelju priznana izključnost, to izrecno opredeljeno. Tudi dejansko stanje pokaže, da vlagatelj nima izključne pravice opravljati storitve, ki so predmet javnega razpisa, saj navedene storitve opravljajo tudi druge pravne osebe, tako gospodarske družbe, javni zavodi in druge pravne osebe. V zvezi z očitanima kršitvama zmotne uporabe materialnega prava in načela gospodarnosti naročnik pojasnjuje, da je s sklicevanjem na 2., 4. in 5. člen Pravilnika o zdravstvenih pregledih oseb pod zdravstvenim nadzorom zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni le definiral vsebino preiskave. Zaradi petnajstletne uporabe navedenega pravilnika je vsebina preiskave stroki dobro znana. Namesto s sklicevanjem na zgoraj navedeni pravilnik bi vsebino preiskave naročnik lahko definiral tudi opisno. Pri tem naročnik tudi opozarja, da iz prehodne določbe Pravilnika, da je pravilnik iz leta 1988 prenehal veljati le za zdravstvene preglede oseb, zaposlenih v proizvodnji ali prometu z živili ali pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, kar pa ni ovira, da jih zdravnik naroči v drugih primerih, ko obstaja medicinska indikacija, za pregled v taki vsebini. To potrjuje tudi dejstvo, da take preglede zdravniki še vedno naročajo, sam vlagatelj pa jih tudi izvaja. Sklicevanje na kršitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev je po mnenju naročnika zgrešeno, saj so preiskave običajno naročene v okviru preventivnega pregleda in so samoplačniške, torej je naročniku plačilo take storitve v celoti povrnjeno. Naročnik ponovno poudarja, da preiskave iz 1. sklopa pod zaporedno številko 11., 12. in 13. niso preiskave na podlagi Pravilnika, ob tem pa naročnik tudi ugotavlja, da tudi za te preiskave vlagatelj ne izkaže, da ima edini status verificiranega mikrobiološkega laboratorija.

Naročnik je v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 400/037-142/03-9 z dne 15.12.2003, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, z dne 17.12.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno spisovno dokumentacijo.

Vlagatelj je naročniku in Državni revizijski komisiji posredoval tudi »Pritožbo zoper sklep Zdravstvenega doma Ljubljana«, št. 400-037-142/03 z dne 12.12.2003, ki jo je naročnik prejel 16.12.2003. Vlagatelj navaja, da se ne strinja z odločitvijo naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki izhaja iz sklepa št. JR-8/2003 z dne 11.12.2003 in ponovno navaja, da naročnik ni pravilno uporabil materialno pravo in je napačno ugotovil dejstva iz vlagateljeve pritožbe (zahtevka za revizijo), vložene pri naročniku dne 5.12.2003. Vlagatelj prereka vse navedbe in ugotovitve naročnika, ki izhajajo iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

V predmetni zadevi je Državna revizijska komisija v skladu s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnilo RS Ministrstvo za zdravje. Pri tem je Državna revizijska komisija zapisala, da naročnik oddaja javno naročilo za opravljanje storitev laboratorijske preiskave po sklopih in sicer: sklop 1: bakteriologija in mikologija, sklop 2: borelije lymske borelioze, sklop 3: sifilis, sklop 4: toksoplazmoza, sklop 5: imunologija, sklop 6: virologija, sklop 7: laboratorijska diagnostika pljučnih bolezni, sklop 8: preiskave s področja transfuziologije, sklop 9: histopatološke preiskave, sklop 10: določanje koncentracije vitaminov, sklop 11: biokemične preiskave in sklop 12: laboratorijske preiskave za potrebe SNMP. Upoštevajoč predmet in obseg javnega naročila je bilo RS Ministrstvo za zdravje zaprošeno za odgovor na naslednji dve vprašanji:
• ali ima Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije na podlagi določil ZZDej, Pravilnika ali drugega predpisa izključno pravico za opravljanje katerekoli od zgoraj navedenih spornih storitev, po sklopih za območje Republike Slovenije oz. za območje, za katerega je bil ustanovljen,
• ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi lahko opravljajo predmetne storitve, ki so predmet javnega naročila, na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije ali le na območju, za katerega so bili ustanovljeni?

Dne 13.01.2004 je Državna revizijska komisija prejela pojasnilo RS Ministrstva za zdravje, št. 423-41/2003-3, z dne 7.1.2004, ki ga v nadaljevanju v celoti povzema.

V pojasnilu RS Ministrstvo za zdravje navaja, da ima Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije izključno pravico za opravljanje storitev laboratorijskih preiskav za prvih šest sklopov (sklop 1: bakteriologija in mikologija, sklop 2: borelije lymske borelioze, sklop 3 : sifilis, sklop 4: toksoplazmoza, sklop 5: imunologija, sklop 6: virologija), ki so predmet obravnavanega javnega naročila za območje občin, za katere je bil ustanovljen Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. V nadaljevanju je navedeno, da IVZ opravlja hkrati naloge območnega laboratorija za občine, za katere je bil ustanovljen Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ker ta nima lastnega laboratorija in naloge referenčnega laboratorija na celotnem območju Republike Slovenije. Navedeno izhaja iz petega odstavka 2. člena ZZDej, ki določa, da se kot posebna specialistična dejavnost na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno ekološka dejavnost ter iz tretjega odstavka 3. člena ZZDej, da se ta dejavnost lahko opravlja samo kot javna služba. Na podlagi 23. člena ZZDej je bil za opravljanje teh nalog na območju Republike Slovenije ustanovljen Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, za območje več občin pa posamezni zavodi za zdravstveno varstvo. Za območje občine Ljubljana je bil ustanovljen Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki nima lastnega laboratorija, zanj pa naloge laboratorijske diagnostike in drugih meritev vezanih na higiensko, epidemiološko in zdravstveno - ekološko dejavnost opravlja IVZ. Navedeno izhaja tudi iz sedemnajste alinee 4. člena Odloka o ustanovitvi IVZ in desete alinee 4. člena Odloka o ustanovitvi Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Prav tako IVZ na podlagi 8. člena Pravilnika opravlja naloge laboratorijskih preiskav za preglede, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi pojasnila RS Ministrstva za zdravje je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: »(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in javno naročilo odda vlagatelju na podlagi 2. člena ZJN-1.

ZJN-1 v 1.2. poglavju (Izjeme pri oddaji javnih naročil, za katere se zakon ne uporablja) v 1. točki 2. člena (Izjeme, ki niso predmet javnega naročanja) določa, da se ta zakon ne uporablja za naročila, ki so dodeljena organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu in je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter ima izključno pravico opravljati take storitve. Za uporabo navedenega člena morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
• naročilo se dodeli organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu,
• organizacija je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila in
• organizacija ima izključno pravico opravljati take storitve.

ZJN-1 v drugi alinei prvega odstavka 3. člena določa: »Za namene tega zakona je:
"naročnik" posredni uporabnik proračuna.«. Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami) v 6. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so posredni proračunski uporabniki javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina.

V navedenem primeru torej ni sporno, da je vlagatelj naročnik v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZJN-1, saj je ustanovljen na podlagi 23. člena ZZDej kot javni zavod za opravljanje socialno - medicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno ekološke dejavnosti za območje Republike Slovenije. Navedeno izhaja tudi iz 1. člena Odloka, kjer je med drugim določeno, da je ustanovitelj Republika Slovenija. V 2. členu Odloka je v tudi določeno, da je vlagatelj pravna oseba s statusom javnega zavoda. Vlagatelj kot pravna oseba, ki jo je ustanovila Republika Slovenija, s statusom javnega zavoda, je tako naročnik v skladu z ZJN-1.

Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da je bil vlagatelj ustanovljen s posebnim predpisom za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnega razpisa, saj je bil vlagatelj ustanovljen z Odlokom na podlagi ZZDej za opravljanje socialno - medicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno ekološke dejavnosti.


V navedenem primeru je tako potrebno tudi odgovoriti na vprašanje ali ima vlagatelj izključno pravico za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa.

ZZDej v petem odstavku 2. člena določa, da se kot posebna specialistična dejavnost na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost. V tretjem odstavku 3. člena ZZDej določa, da se dejavnost klinik in inštitutov, socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost, lekarniška dejavnost, preskrba s krvjo, krvnimi pripravki in z organi za presajanje ter mrliško pregledna služba opravljajo samo kot javna služba in v prvem odstavku 4. člena, da se zdravstvena dejavnost kot javna služba opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe. V 22. členu ZZDej je določen obseg socialnomedicinske, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost, ki tako obsega proučevanje in spremljanje zdravstvenega stanja in drugih razmer, ki vplivajo na zdravje prebivalstva, ter spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov ter ukrepov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja ljudi, pripravljanje strokovnih podlag za razvoj in organizacijo zdravstvene dejavnosti in za učinkovito zdravstveno ekonomiko ter upravljanje pri uresničevanju zdravstvenega varstva, strokovno izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno publicistično delo na tem področju, načrtovanje, predlaganje in usklajevanje ukrepov in postopkov za napredek zdravstvene vzgoje in zdravstvene kulture prebivalstva in sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenega in zdravstveno-ekološkega informacijskega sistema. Na podlagi 23. člena ZZDej, ki določa, da se za izvajanje nalog iz prejšnjega člena za območje Republike Slovenije ustanovi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, za območje več občin pa območni zavodi za zdravstveno varstvo, je Vlada Republike Slovenije ustanovila vlagatelja.
Državna revizijska komisija je v celoti sledila pojasnilu RS Ministrstva za zdravje v delu, kjer navaja, da ima vlagatelj izključno pravico za opravljanje storitev laboratorijskih preiskav za prvih šest sklopov, ki so predmet obravnavanega javnega naročila za območje občin, za katere je bil ustanovljen Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj zahtevka za revizijo na podlagi zgoraj navedenih določb ZZDej, Odloka o ustanovitvi vlagatelja in Odloka o ustanovitvi Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, skladno z 8. členom Pravilnika izključno pravico za opravljanje nekaterih storitev, ki so predmet javnega naročila. Kot izhaja iz pojasnila RS Ministrstva za zdravje ima vlagatelj izključno pravico za opravljanje storitev laboratorijskih preiskav za:
sklop 1: bakteriologija in mikologija,
sklop 2: borelije lymske borelioze,
sklop 3 : sifilis,
sklop 4: toksoplazmoza,
sklop 5: imunologija in
sklop 6: virologija.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija delno ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila postopek oddaje javnega naročila za naslednje sklope: sklop 1: bakteriologija in mikologija, sklop 2: borelije lymske borelioze, sklop 3: sifilis, sklop 4: toksoplazmoza, sklop 5: imunologija in sklop 6: virologija. Za sklope, za katere vlagatelj zahtevka za revizijo nima izključne pravice: sklop 7: laboratorijska diagnostika pljučnih bolezni, sklop 8: preiskave s področja transfuziologije, sklop 9: histopatološke preiskave, sklop 10: določanje koncentracije vitaminov, sklop 11: biokemične preiskave in sklop 12: laboratorijske preiskave za potrebe SNMP, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila.

Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da mora javno naročilo za sklope, za katere je Državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila (sklopi od 1. – 6.), oddati vlagatelju zahtevka za revizijo v skladu z določilom 1. točke 2. člena ZJN-1. Za sklope, za katere je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen (sklopi od 7. – 12.), naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila v skladu z določbami ZJN-1 ali postopek oddaje javnega naročila ponovi. V primeru, da bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, mora ustrezno spremenjenemu obsegu in številu sklopov spremeniti in prilagoditi vsebino razpisne dokumentacije, spremembe objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in o spremembah obvestiti tudi vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, še posebej pa tiste, ki so oddali ponudbo in določiti nov rok za oddajo ponudb (peti odstavek 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je presojala, ali je vlagateljeva pritožba, št. 400-037-142/03 z dne 12.12.2003, dopustna. Pritožba kot pravno sredstvo se po določbah ZRPJN lahko vloži samo zoper domnevno neupravičeno zavržen zahtevek za revizijo (četrti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije oddaje javnega naročila, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ne pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do (nepravilne) procesne odločitve naročnika. Ker pogoji za pritožbo niso bili izpolnjeni, je bilo potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, vendar stroškov ni opredelil ne po temelju in ne po višini. V petem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da morata stranki v svoji zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere se zahteva povračilo. Enako določa tudi Zakon o pravden postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju; ZPP) v 163. členu, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja tudi v postopku revizije javnih naročil. Upoštevajoč navedeno določilo ZRPJN in ZPP ter glede na to, da vlagatelj stroškov ni opredeljeno navedel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni pravne podlage za povrnitev stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 21.01.2004



mag. Marije Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
• Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, p.p. 260, 1000 Ljubljana
• Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, 1000 Ljubljana
• Urad za javna naročila, Tržaška 19a, 1000 Ljubljana

Natisni stran