018-092/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. člena Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, štev. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 5. odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za Univerzo v Mariboru in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Lan d.o.o., Glavni trg 17/b, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.5.2003

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 13, z dne 7.2.2003, pod štev. objave Ob-87295, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za Univerzo v Mariboru po omejenem postopku, in sicer sklop 1: pisarniški material, sklop 2: tonerji, sklop 3: papir za fotokopirne stroje in tiskalnike. Dne 19.2.2003 je naročnik izdal sklep o priznanju sposobnosti in usposobljenosti kandidatov, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, s katerim je štirim kandidatom priznal usposobljenost za dobavo pisarniškega materiala za obdobje treh let. V drugi fazi omejenega postopka je naročnik z dopisom, z dne 19.2.2003, vse štiri kandidate pozval k oddaji ponudb.

Naročnik je v drugi fazi postopka, dne 4.3.2003, sprejel sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, s katerim je med drugim odločil, da se kot najugodnejši ponudniki za dobavo pisarniškega materiala za Univerzo v Mariboru za Sklop 2 – »Tonerji« (v nadaljevanju: 2. sklop) izbere vlagatelj. V obrazložitvi omenjenega sklepa je naročnik navedel, da so na predmetni javni razpis pravočasno prispele tri pravilne ponudbe ter da sta dva ponudnika podala ponudbo za vse tri sklope, eden pa samo za 2. in 3. sklop. Naročnik je navedel tudi, da je izbral najugodnejše ponudbe za posamezne sklope v skladu z določilom 3. odstavka 19. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ter po merilih iz razpisne dokumentacije, ki določajo, da je najugodnejša tista ponudba, ki je za posamezen sklop cenovno najugodnejša.

Dne 1.4.2003 je naročnik sprejel sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, s katerim je odločil, da se razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.2003, v 2. točki, ki določa, da se vlagatelj izbere kot najugodnejši ponudnik ter da se kot najugodnejši ponudnik za dobavo pisarniškega materiala za 2. sklop izbere drugi najugodnejši ponudnik Mladinska knjiga Birooprema d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi omenjenega sklepa je naročnik navedel, da je naknadno (izvedeno je bilo naročilo v skladu z javnimi naročili malih vrednosti) ugotovil, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil ponovno polnjene in obnovljene tonerje, kljub temu, da je bilo v razpisni dokumentaciji opredeljeno, da morajo biti ponujeni samo novi originalni tonerji oziroma so lahko ponujeni tudi originalni tonerji drugega proizvajalca, ki pa morajo zagotoviti, da so tonerji, črnila in trakovi ustrezni za tiskalnike, fotokopirne stroje ipd.. Glede no to, navaja naročnik, da so bili kriteriji glede tonerjev v razpisni dokumentaciji jasno določeni in glede na to, da je vlagatelj (ki je bil sicer cenovno najugodnejši) v svoji ponudbi ponudil tonerje, ki so ponovno polnjeni in obnovljeni, je naročnik odločil, da se za 2. sklop ne izbere vlagatelja, temveč se javno naročilo dodeli drugemu najugodnejšemu ponudniku (izbranemu ponudniku), ki je v svoji ponudbi ponudil nove originalne tonerje in originalne tonerje drugega proizvajalca.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 8.4.2003, predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi ali pa da se vlagateljeva ponudba prizna kot pravilna. Vlagatelj navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da morajo biti cene podane za nove originalne tonerje ter da so bili pri tem mišljeni tonerji proizvajalcev strojne opreme, s tem pa je bil po prepričanju vlagatelja prekršen 32. člen ZJN-1. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov: »Ali želite potrošni material originalni od proizvajalca strojne opreme ali lahko ponudimo tudi nadomestne artikle. Pod nadomestne artikle ne mislimo refilov (ponovno polnjene in obnovljene trakove), pač pa ravno tako originale vendar drugega proizvajalca.« odgovoril: »Lahko podate cene za originalne tonerje drugega proizvajalca, ki pa mora zagotoviti a1i zagotavljati, da so tonerji, črnila in trakovi ustrezni za tiskalnike in fotokopirne stroje, ki so specificirani v razpisni dokumentaciji.« Vlagatelj opozarja, da je podal cene za originalne tonerje drugih proizvajalcev, ki so s certifikati zagotovili, da njihov material ustreza razpisni specifikaciji. Vlagatelj navaja še, da je na vprašanje preko elektronske pošte, dne 12.3.2003, naročniku ponovno zatrdil, da mu bo dobavljal tonerje, ki ustrezajo naročnikovim tiskalnikom in fotokopirnim strojem. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je v telefonskih in osebnih pogovorih z naročnikovim osebjem večkrat poudaril nesmisel naročnikovega odgovora, kjer se v oklepaju omenjajo ponovno polnjeni in obnovljeni trakovi, kot tudi, da je odgovoril, da naročniku ponuja trakove proizvajalca KMP, ki trakov ne polni ponovno, temveč jih proizvaja. Vlagatelj je tudi sicer trdno prepričan, da se ponovno polnjenje tudi ekonomsko ne izplača. V zvezi s ponovnim polnjenjem in obnavljanjem tonerjev in kartuš vlagatelj poudarja, da je jasno razložil, da ne ponuja »refill« tonerjev (torej samo ponovno polnjenih), temveč obnovljene (»rebuild«) in da pomenijo izrazi v tujih jezikih (rebuild, recycling, wiedergebaud, wiederautbereitete) enako kot slovenski izraz »obnovljen«, kar pomeni, da se uporabljeni tonerji razstavijo, očistijo, zamenjajo določeni deli, ponovno napolnijo in prekontrolirajo. Vlagatelj dodaja, da je na odgovor naročnika, da si takšnih ne želi, odgovoril, da imajo tudi proizvajalci strojne opreme oddelke za obnavljanje. Vlagatelj zaključuje, da je torej zahteva in sklep o oddaji javnega naročila, z dne 1.4.2003, nejasna, nelogična in zavajajoča ter da so tonerji in kartuše, ki jih ponuja, ustrezni, naročnik pa je po njegovem mnenju s tem kršil 5. člen ZJN-1. Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 1.4.2003, dodelil naročilo izbranemu ponudniku, ki je ponudil originalne tonerje drugega proizvajalca, ki so v razpisni dokumentaciji tudi jasno označeni. Tukaj se vlagatelj vrne na prej zatrjevane nejasnosti, zavajanje in nelogičnosti. Vlagatelj meni, da je bil z izbiro in z navedenim sklepom kršen 31. člen ZJN-1, saj v razpisni dokumentaciji po njegovem mnenju niso bile podane ustrezne tehnične specifikacije. Na koncu vlagatelj opozarja, da je bil v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 1.4.2003, pravno poučen, da lahko v osmih dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa zahteva revizijo postopka javnega naročila ter da je naročnik, kljub temu, da osem-dnevni rok še ni potekel, začel preko elektronske pošte (8.4.2003) obveščati uporabnike o izbiri dobavitelja, kar po vlagateljevem mnenju kaže na favoriziranje izbranega ponudnika, s tem pa je bil po njegovem mnenju kršen tudi 7. člen ZJN-1.

Naročnik je s sklepom, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 23.4.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je v času od poteka prejšnje pogodbe (18.3.2003) za pisarniški material pa do podpisa nove pogodbe, blago, ki je predmet javnega razpisa, naročal v skladu z navodili za oddajo javnih naročil malih vrednosti Univerze v Mariboru ter da je po prvem takšnem naročilu pisarniškega materiala (konkretno tonerja), ki je bilo izvedeno v skladu z javnimi naročili malih vrednosti, ugotovil, da je vlagatelj, ki je bil najugodnejši ponudnik, naročniku dostavil neoriginalen toner, na embalaži katerega je bila prilepljena nalepka »obnovljen«. Naročnik dalje navaja, da je bilo ob naročilu jasno, da naročnik želi samo nove originalne tonerje, ne pa obnovljene ali ponovno polnjene, saj je življenjska doba slednjih načeloma krajša, kvaliteta tiskanja slabša, večje so možnosti okvar na fotokopirnih strojih in tiskalnikih, za katere pa v primeru neuporabe originalnih tonerjev v času okvare, prodajalec fotokopirnega stroja ali tiskalnika ne nudi nikakršne garancije in vsled tega ne povrne stroškov nastalih na osnovi uporabe ponovno polnjenih in obnovljenih tonerjev. Naročnik opozarja, da je iz navedenih razlogov v razpisni dokumentaciji jasno zapisal: »Opomba: cene morajo biti podane samo za nove originalne tonerje, v nasprotnem primeru bodo ponudbe neveljavne!!!« ter da je na naknadno vprašanje enega izmed ponudnikov odgovoril, da lahko ponudniki ponudijo tudi tonerje drugih proizvajalcev, ki pa morajo biti ustrezni za tiskalnike in fotokopirne stroje, opredeljene v razpisni dokumentaciji. Naročnik dalje navaja, da se je glede na vse navedeno in glede na to, da je bil vlagatelj s sklepom o oddaji javnega naročila, z dne 4.3.2003, že izbran kot najugodnejši ponudnik za 2. sklop, odločil, da pred podpisom enoletne pogodbe in v skladu z načelom ekonomičnosti, ponovno prouči ponudbe vseh ponudnikov, saj se je pojavil upravičen dvom, da cene vlagatelja niso bile podane v skladu z zahtevami v razpisni dokumentaciji, iz podanih cen drugih ponudnikov pa prav tako ni bilo razvidno tolikšno odstopanje od cen, da bi lahko bilo evidentno, da vsi ponudniki niso podali cen za nove originalne tonerje. Naročnik navaja, da se je tako odločil, da ponovno preveri cene, ki so jih podali ponudniki v drugi fazi predmetnega javnega razpisa in je zato vsem trem ponudnikom (dne 12.3.2003) po elektronski pošti posredoval zahtevo po izjavi v kateri bi ponudniki opredelili, kakšne vrste tonerjev (nove, obnovljene, ponovno polnjene) so ponudili v svojih ponudbah. Naročnik dalje navaja, da sta izbrani ponudnik in ponudnik DZS d.d. Ljubljana zagotovila, da sta ponudila originalne tonerje, ki niso ne obnovljeni in ne ponovno polnjeni, medtem ko je vlagatelj podal izjavo, da je ponudil tonerje različnih proizvajalcev, ki ustrezajo naročnikovim zahtevam, ni pa eksplicitno navedel, da ne ponuja ponovno polnjenih in obnovljenih tonerjev, pri čemer je v odgovoru navedel tudi štiri proizvajalce, katerih tonerje je ponudil. Naročnik navaja, da je pri vseh treh proizvajalcih preveril, kakšno vrsto tonerjev ponujajo na trgu, pri čemer je ugotovil, da razpisnim pogojem ustreza le ena ponujena blagovna znamka, medtem ko gre pri preostalih treh blagovnih znamkah za ponovno polnjene in obnovljene izdelke, kar pa ni v skladu z razpisno dokumentacijo. V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da je v svoji ponudbi podal cene za originalne tonerje drugih proizvajalcev, naročnik navaja, da navedeno (po preverjanju naročnika), razen v primeru ponudbe enega izmed štirih proizvajalcev, ne drži in da ima naročnik za to tudi dokaze. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je po ponovnem pozivu naročnika zatrdil, da bo dobavljal tonerje, ki ustrezajo naročnikovim zahtevam, naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni opredelil ali so ponujeni tonerji originalni ali obnovljeni ali polnjeni. V zvezi z navedbo vlagatelja, da je ponudil tonerje oz. trakove proizvajalca, ki trakov ne polni, temveč jih proizvaja, naročnik navaja, da omenjeno ne drži, saj je naročnik informacijo preveril ter ugotovil, da navedeni proizvajalec kartuše, barve in trakove sicer izdeluje sam, vendar pa njegova prodajna paleta obsega kartuše HP, ki jih vnovič polnijo in prodajajo pod svojo blagovno znamko. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da ne ponuja ponovno polnjenih tonerjev, temveč obnovljene, naročnik navaja, da je ponovno preveril pojme »obnovljen«, »ponovno polnjen«, »recikliran« in »originalen« ter da je po njegovem mnenju jasno, kaj pomeni ozrioma kaj je zahteval v razpisni dokumentaciji. V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni podal ustreznih tehničnih specifikacij, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedel natančen model (znamko in tip) tiskalnikov in fotokopirnih strojev, ob tem navedel tudi oznake tonerjev za te tiskalnike in fotokopirne stroje ter še poudaril, da naj bodo cene podane samo za nove originalne tonerje, kar je po naročnikovem mnenju dovolj podrobna navedba, še posebej za podjetja, ki se aktivno ukvarjajo s prodajo v razpisni dokumentaciji opredeljenega blaga. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik pred iztekom zakonsko določenega roka za pritožbo na izdani sklep, že obvestil uporabnike o izbiri drugega najugodnejšega dobavitelja in s tem favoriziral izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je vse članice Univerze v Mariboru obvestil o novo izdanem sklepu ter jim posredoval kopijo tega sklepa, kajti tajniki fakultet so člani komisije javnega razpisa in so upravičeni do obveščanja o dogajanjih na področju javnega razpisa, saj na njem aktivno sodelujejo. Naročnik pa dodaja, da je ob tem prišlo do nenamerne napake, ker v elektronskem sporočilu ni bilo posebej poudarjeno, da sklep še ni pravnomočen, vendar pa članice v tem času niso izvajale naročil pri novem dobavitelju. Naročnik na koncu navaja, da se je na podlagi prejetih odgovorov vseh ponudnikov in ponovnem preverjanju prejetih informacij odločil, da zaradi nepravilno podane (oziroma celo v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije podane) ponudbe vlagatelja, predmetnega javnega naročila za 2. sklop ne bo dodelil vlagatelju, temveč drugemu najugodnejšemu ponudniku (t.j. izbranemu ponudniku), ki je podal cene za nove originalne tonerje ter da je na podlagi navedenega dne 1.4.2003 izdal sklep o oddaji javnega naročila, kjer je za 2. sklop imenoval izbranega ponudnika. Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.4.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu (ki ga vlagatelj imenuje »Dopolnitev zahtevka za revizijo«) vlagatelj navaja, da naročnik v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka, z dne 23.4.2003 pojasnjuje, da je prišlo pri pošiljanju elektronske pošte do nenamerne napake s strani članov komisije, ki so svoje strokovne službe obvestili o izbiri, pri čemer pa ZJN-l in ZRPJN, ki predpisujeta postopke in roke pri oddaji javnih naročil, nikjer ne omenjata nenamerne napake. Vlagatelj opozarja, da obvestilo ni bilo namenjeno samo strokovnim službam, temveč vsem zaposlenim na Fakulteti za strojništvo, tudi tistim, ki naročajo blago, z namenom da ga naročijo (ali so ga naročili ali ne, pa ni pomembno pri kršitvi uradnega postopka). S pošiljanjem elektronske pošte je bil po prepričanju vlagatelja kršen 7. člen ZRPJN. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 1.4.2003, v pravnem poduku navedel, da je rok za zahtevo revizije javnega naročila osem dni in opozarja, da ZRPJN v 7. členu navaja deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo ter se sprašuje, ali je tudi tukaj prišlo do nenamerne napake. Vlagatelj navaja še, da je naročnik v sklepu, z dne 23.4.2003, na 2. strani v 2. odstavku navedel, da je bilo prvo naročilo izvedeno v skladu z javnimi naročili malih vrednosti ter da to ni res, saj k vlagatelju ni prišel nikakršen zahtevek za oddajo ponudbe za naročilo male vrednosti, temveč je dobavil blago po ustnem naročilu osebe, odgovorne za nabavo tonerjev na Rektoratu Univerze v Mariboru. Vlagatelj opozarja, da njegova ponudba v zvezi dobavljenega blaga ne obstaja, zato sklepa, da je očitno v sklepu, z dne 23.4.2003, ponovno prišlo do nenamerne napake. Vlagatelj dodaja, da je za dobavljeno blago 20.3.2003 izstavil račun in (ker naročnik blaga ni reklamiral kot neustreznega ter prav tako ni zavrnil računa) vse do danes smatral, da blago ustreza naročnikovim zahtevam. Če bi naročnik z denarjem davkoplačevalcev ravnal gospodarno, navaja vlagatelj, bi neustrezno blago v zakonskem roku zavrnil. Zaradi procesnih napak pri izvedbi javnega razpisa vlagatelj predlaga, da se razpis razveljavi oziroma postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovi.

Naročnik je z dopisom, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 29.4.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Omenjeni dopis je Državna revizijska komisija prejela dne 5.5.2003.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 9.5.2003 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval dodatna pojasnila. Na sestanku je Državna revizijska komisija na podlagi prej navedene določbe ZRPJN naročnika zaprosila tudi za dodatna pisna pojasnila, katera ji j
e le-ta posredoval z dopisom, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 13.5.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.5.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija na podlagi 18. člena ZPP, v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je blago (tonerji), ki ga je kot predmet javnega naročila v 2. sklopu ponudil vlagatelj v svoji ponudbi, takšno, kot ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, oziroma ali so tonerji, ki se jih je vlagatelj obvezal dobavljati naročniku, dejansko ustrezni naročnikovim potrebam. Navedena vprašanja so med strankama postala sporna potem, ko je naročnik naknadno razveljavil svojo odločitev, z dne 4.3.2003, o izbiri vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše ponudbe za dobavo pisarniškega materiala za Univerzo v Mariboru za 2. sklop – »Tonerji«, ter je dne 1.4.2003 sprejel drugačno odločitev (sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 1.4.2003), v skladu s katero je kot najugodnejšo ponudbo za 2. sklop izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je morala ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera uvodoma ugotoviti, ali obravnavana zadeva sploh sodi pod njeno jurisdikcijo, to je, odgovoriti je morala na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija (sploh) pristojna razsojati. Dopustnost revizijskega postopka je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (18. člen ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da o sporu med strankama ni pristojna odločati, ima navedeno za posledico, da Državna revizijska komisija o takšni zadevi ne sme meritorno odločati, ker bi s tem presegla meje svoje pristojnosti in bi bila njena odločitev zato nezakonita.

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa so določene s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil – to je z določili ZRPJN in Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).

ZRPJN v 1. členu (Predmet zakona) določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v ZJN-1, organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.

Med določili ZJN-1 so za obravnavano zadevo zlasti pomembna tista pravna pravila zakona, ki urejajo sprejem odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe in s tem formalni zaključek postopka oddaje javnega naročila.

ZJN-1 v 2. odstavku 78. člena (Poročilo o oddaji naročila) določa, da mora naročnik po opravljenem postopku ocenjevanja ponudb ponudnikom nemudoma posredovati obvestilo o oddaji javnega naročila. V 1. odstavku 79. člena ZJN-1 (Rok in vsebina obvestila) je določeno, da sme ponudnik, ki ni bil izbran, najkasneje v roku osmih dni od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz 2. odstavka 78. člena ZJN-1 od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V cit. določbi ZJN-1 je tudi izrecno zapisano, da začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila, in sicer skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. ZRPJN (na katerega se sklicuje prej omenjeno pravilo ZJN-1) v 1. odstavku 12. člena (Vložitev zahtevka za revizijo) določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, pri čemer je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Vsi zgoraj navedeni zakonski roki so prekluzivni, kar pomeni, da ima njihov potek za posledico, da posameznega z zakonom določenega dejanja (ki je vezano na ta rok) ni več mogoče opraviti ter da posledično postane odločitev, ki jo je naročnik sprejel v postopku oddaje javnega naročila, pravnomočna. Pravnomočna odločitev je kot takšna za vse stranke v postopku oddaje javnega naročila zavezujoča, saj jo z rednim pravnim sredstvom (zahtevkom za revizijo) ni več mogoče izpodbijati. Navedeno velja tudi za odločitev naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe. Čeprav ZJN-1 tega izrecno ne omenja, pa je potrebno šteti, da je z nastopom pravnomočnosti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe postopek oddaje javnega naročila (oziroma natančneje: tista njegova faza, ki se nanaša na primerjavo, vrednotenje in ocenjevanje ponudb ter izbiro najugodnejše ponudbe) tudi formalno zaključen. (O navedenem je mogoče posredno sklepati iz določbe 2. odstavka 54. člena ZJN-1, ki pri razpisih v vrednosti nad 1.000,000.000 SIT ureja obveznost deponiranja kopije ponudbe neposredno pri Državni revizijski komisiji in določa, da se deponirana kopija, če zahtevek za revizijo ni bil vložen, vrne ponudniku takoj po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, če pa ponudnik vloži zahtevek za revizijo, se deponirana kopija vrne ponudniku takoj po končanem revizijskem postopku.)

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (navedeno dejstvo med strankama ni sporno), je bil vlagatelj s sklepom naročnika o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.200, pravnomočno izbran kot najugodnejši ponudnik za »dobavo pisarniškega materiala za Univerzo v Mariboru za 2. sklop – Tonerji«. Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč izhaja (čemur prav tako ne oporekata niti vlagatelj niti naročnik), da na podlagi sklepa naročnika o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.200, nihče od sodelujočih ponudnikov v okviru zakonsko določenih rokov ni zahteval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (s čimer bi bila pravnomočnost navedenega sklepa odložena), niti ni bil zoper navedeni sklep v zakonsko določenem roku vložen zahtevek za revizijo, ki bi v skladu s 1. odstavkom 11. člena ZRPJN zadržal postopek oddaje predmetnega javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila z dnem, ko je postal sklep naročnika o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.200, pravnomočen, formalno končan (oziroma natančneje: formalno se je zaključila tista njegova faza, ki se nanaša na primerjavo, vrednotenje in ocenjevanje ponudb ter izbiro najugodnejšega ponudnika za 2. sklop).

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru spor med strankama nedvomno nastal šele potem, ko je sklep naročnika o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.200, že postal pravnomočen. Pravnomočnost omenjenega sklepa je nastopila dne 18.3.2003, to je z dnem, ko je v skladu s pravili iz 111. člena ZPP pretekel deset-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz 1. odstavka 12. člena ZRPJN. (Skrajni možni rok za vložitev zahtevka za revizijo je potrebno računati od dneva, ko je izvod naročnikove odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe vročen tistemu od sodelujočih ponudnikov, kateremu je vročen nazadnje, v obravnavanem primeru pa je iz povratnic v predloženi dokumentaciji o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je bil sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.200, vsem trem sodelujočim ponudnikom vročen dne 5.3.2003).

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila dalje izhaja, da je naročnik izpodbijano odločitev (sklep, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN) sprejel dne 1.4.2003, torej nedvomno šele potem, ko je njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 4.3.2003, že postala pravnomočna (in je bil torej predmetni postopek oddaje javnega naročila za 2. sklop tudi formalno zaključen). Čeprav je naročnik sporno odločitev, z dne 4.3.2003, poimenoval »sklep o oddaji javnega naročila«, je potrebno opozoriti, da ZJN-1 v postopkih oddaje javnih naročil ne predvideva možnosti izdaje sklepa, s katerim bi bilo mogoče anulirati že obstoječo (in pravnomočno) odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe. Sprejem sporne naročnikove odločitve tako ni mogoče obravnavati kot eno od z ZJN-1 predvidenih dejanj v postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar Državna revizijska komisija ni pristojna za njeno razsojanje. Prav tako v smislu določil ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot dejanje postopka oddaje javnega naročila tista naročnikova in/ali vlagateljeva dejanja (korespondenco), ki sta jih v smislu pojasnjevanja ponudbene vsebine opravila (na pobudo naročnika) potem, ko je naročnik že sprejel sklep o oddaji javnega naročila, štev. 02_2003/04/05-ČL-JN, z dne 4.3.2003. ZJN-1 namreč v 1. odstavku 54. člena (Dodatna pojasnila in dopustni popravki) izrecno omejuje možnost naročnika, da od ponudnikov zahteva dodatna pojasnila v zvezi z vsebino predloženih ponudb, le na tisto fazo postopka oddaje javnega naročila, ki se nanaša na pregled, vrednotenje in primerjavo ponudb (torej na čas pred sprejemom odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe). V kolikor so takšna dejanja naročnika opravljena po pravnomočnosti odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, pa jih ni več mogoče šteti kot dejanja v postopku oddaje javnega naročila v smislu ZJN-1, temveč kot dejanja, ki sodijo v fazo njegove izvedbe v smislu pravil splošnega obligacijskega prava.

Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da v obravnavani zadevi ne gre (več) za spor, ki zadeva katerokoli od faz postopka oddaje javnega naročila, kot ga ureja ZJN-1, temveč za spor, ki sodi (že) v izvedbeno fazo javnega naročila. Odločanje o sporih, ki zadevajo izvedbo javnega naročila oziroma so nastali potem, ko je odločitev naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe postala pravnomočna, pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče redne pristojnosti. Državna revizijska komisija se je morala zato na podlagi 18. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN v obravnavanem primeru izreči za nepristojno, vlagateljev zahtevek za revizijo pa kot nedopusten zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.5.2003




Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.

članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor
- Lan d.o.o., Glavni trg 17/b, Maribor
- Urad za javna naročila, Slovenska 54, Ljubljana
- Mladinska knjiga Birooprema d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana

Natisni stran