018-286/2014 Kraške lekarne Ilirska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek Šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava zdravil«, na podlagi pritožbe vlagatelja SALUS, Veletrgovina, družba za promet s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi proizvodi, d.o.o., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Trg republike 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 8A, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), 17. 12. 2014

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 25. 11. 2014. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Dobava zdravil« po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti s sklenitvijo okvirnega sporazuma (objava na Portalu javnih naročil 12. 2. 2014, pod št. objave JN1712/2014), v katerem je (v skladu z odločitvijo o priznanju sposobnosti) s Povabilom k oddaji ponudb (oktober 2014) povabil tri ponudnike, med katerimi je tudi vlagatelj.

Vlagatelj je zoper določbe Povabila k oddaji ponudb z vlogo z dne 20. 11. 2014 vložil zahtevek za revizijo in mu priložil potrdilo o plačilu takse v višini 1.500,00 EUR.

Naročnik je s sklepom z dne 25. 11. 2014 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel in posledično zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Naročnik navaja, da je vlagatelj plačal takso v neustrezni višini, saj ta v skladu z določbo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN znaša 3.500,00 EUR in ne 1.500,00 EUR. Naročnik še dodaja, da vlagatelja v predmetnem postopku zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik in je prava uka stranka.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 11. 2014 naročniku posredoval potrdilo o dodatnem plačilu takse v višini 2.000,00 EUR s pojasnilom, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso v višini 1.500,00 EUR zato, ker je sledil navodilom naročnika iz Povabila k oddaji ponudb.

Vlagatelj je 1. 12. 2014 vložil pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da ZPVPJN v 71. členu opredeljuje višino taks v predrevizijskem in revizijskem postopku, pri čemer je v četrtem odstavku istega člena izrecno določeno, da je naročnik tisti, ki v posameznem primeru določi višino takse, kar pomeni, da je obveznost določitve višine takse na naročniku. Ker je v konkretnem primeru naročnik v Povabilu k oddaji ponudb, v točki 1.9, navedel, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse v višini 1.500,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, je vlagatelj sledil navedenemu pouku naročnika in predložil potrdilo o plačilu takse v višini 1.500,00 EUR. Vlagatelj navaja, da upoštevanje domnevno napačnega pravnega pouka, danega s strani naročnika, ne more biti vlagatelju v škodo, zato bi moral naročnik vlagatelja pozvati k doplačilu takse, ne pa njegovega zahtevka za revizijo takoj zavreči. Pri tem vlagatelj še poudarja, da ni relevantno, ali vlagatelj nastopa sam ali ga zastopa odvetnik, pri čemer se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in Ustavnega sodišča. Vlagatelj še dodaja, da je še pred naročnikovim pozivom k dopolnitvi oziroma izpodbijanim sklepom o zavrženju iz previdnosti doplačal takso v višini 2.000,00 EUR, saj rok za vložitev zahtevka še ni potekel. S tem je vlagatelj pravočasno saniral kršitev naročnika, kar pa nikakor ne more šteti v njegovo škodo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi kot utemeljeni ugodi, razveljavi odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo ter naročniku naloži, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo meritorno odločiti in naročniku naloži vračilo stroškov pritožbenega postopka.

Naročnik je 8. 12. 2014 Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, da je pritožba utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

Naročnik je v Povabilu k oddaji ponudb, v poglavju B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb, v točki 1.9. (Revizija postopka), napisal: »Vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse v višini 1.500,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacije. […]« .

Vlagatelj je 20. 11. 2014 zoper določbe Povabila k oddaji ponudb vložil zahtevek za revizijo in mu priložil potrdilo o plačilu takse v višini 1.500,00 EUR, kot je bilo navedeno v Povabilu k oddaji ponudb, naročnik pa je zahtevek za revizijo zaradi premalo plačane takse zahtevek za revizijo zavrgel.

Med strankama tudi ni sporno, da gre v konkretnem primeru za naročilo blaga, ki se oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, in je v tretji alineji prvega odstavka 71. člena ZPVPJN določeno, da znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo nanaša na povabilo k oddaji ponudb, 3.500,00 EUR.

Sporno pa je, ali je bil naročnik upravičen vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči, ker je ta sledil naročnikovemu navodilu in plačal takso v višini 1.500,00 EUR namesto v zakonsko določenem znesku 3.500,00 EUR.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN med drugim določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini.

Višino takse v posameznem primeru določi naročnik in pri tem upošteva zakonsko določeno višino takse (četrti odstavek 71. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da iz navedene določbe izhaja obveznost naročnika, da določi višino takse. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namen te zakonske določbe, da naročnik (potencialne) ponudnike seznani z višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva in na tak način zagotovi učinkovito pravno varstvo po ZPVPJN, še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse.

V konkretnem primeru je nesporno, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudb določil napačno višino takse, zato vlagatelj ne more nositi negativnih posledic, ki nastanejo, ker je sledil naročnikovemu napačnemu pravnemu pouku. Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah zavzela stališče, ki sicer velja za postopek pravnega varstva, da napačen pouk naročnika o pravilnem pravnem varstvu ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo tudi v postopku oddaje javnega naročila, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Ali vlagatelj v postopku nastopa sam ali s pooblaščencem, na izraženo stališče nima nobenega vpliva.

V konkretnem primeru premalo plačana taksa s strani vlagatelja ob vložitvi zahtevka za revizijo ne more šteti za napako vlagatelja, ampak za napako naročnika, ki je naročnik ne more prevaliti na vlagatelja. Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi napačnega pravnega pouka, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal napačnega pravnega pouka. Vlagatelju je bilo v konkretnem primeru zaradi napačnega pravnega pouka onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, saj vsebinski preizkus vloženega zahtevka za revizijo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ni bil dopusten.

Ob upoštevanju navedenega in ob dejstvu, da je vlagatelj ob vložitvi pritožbe tudi že plačal razliko v taksi v višini 2.000,00 EUR in priložil potrdilo o plačilu, Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj navedeno upošteva pri preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila sklep z dne 25. 11. 2014.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 17. 12. 2014

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Trg republike 3, Ljubljana
- Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 8A, Ilirska Bistrica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran