018-277/2014 Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Električna oprema - LOT EO za HE Brežice« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba C&G d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33 A, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.12.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 11.03.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN 2846/2014, in dne 18.03.2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 054-090909. Z Odločitvijo o oddaji naročila št. 1644/2014, z dne 08.10.2014, je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbama Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana in Turboinštitut d.d., Rovšnikova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da sta od skupno treh prejetih ponudb, nepopolni dve ponudbi (ponudba družbe Korona d.d., ki se je ob upoštevanju meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, uvrstila na prvo mesto, je nepravilna, vlagateljeva ponudba, ki se je uvrstila na drugo mesto, pa neprimerna). Ker je ponudba izbranega ponudnika popolna, je bila izbrana kot najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 29.10.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter se mu omogoči vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika in se mu dovoli, da na podlagi vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo, oziroma (podredno), da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da mu je bil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika sicer omogočen, vendar ne tudi v prospektno dokumentacijo in v tabele tehničnih podatkov (Knjiga 2), kamor so morali ponudniki vpisati tehnične karakteristike ponujene opreme. Navaja tudi, da se vsi podatki, v katere mu ni bil omogočen vpogled, nahajajo na spletu in zatrjuje, da bi moral biti seznanjen vsaj s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme. Vlagatelj povzema tabelo tehničnih podatkov in navaja, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v tehnične karakteristike (npr. nazivna frekvenca, nazivni tok ipd.), medtem ko bi ostale podatke (npr. proizvajalec, država porekla, oznaka tipa ipd.) lahko prikril. Vlagatelj je prepričan, da ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in opozarja na sklep Državne revizijske komisije št. 018-199/2014. Zatrjuje tudi, da je njegova ponudba primerna in popolna ter da je ponudil opremo, ki je skladna z zahtevami naročnika. Pojasnjuje, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker oprema vodenja, zahtevana v točki 1.4.5.8 (Knjiga 3), ni skladna z zahtevami naročnika. Zatrjuje, da bi moral naročnik preveriti vse podatke, ki izhajajo iz njegove ponudbe (torej tudi prospekte in kataloge), namesto tega pa je le parciarno preverjal posamezne dokumente in podatke. Navaja, da je bila njegova ponudba popolna že v trenutku oddaje in ga je naročnik neupravičeno (in zato nezakonito) pozval k dopolnitvi. Vlagatelj se je sicer na naročnikov poziv odzval, vendar le zato, ker je tako zahteval naročnik. Vlagatelj je z dopolnitvijo ponudbe potrdil, da ponuja ustrezno opremo - Simocode, to dejstvo pa ne more vplivati na ugotovitev o tem, da oprema vodenja ni skladna z naročnikovimi zahtevami. V vlagateljevi ponudbi ni bilo nejasnosti, katero opremo srednje in nizke napetosti ponuja, saj že iz ponudbe izhaja, da ponuja opremo, ki je skladna z zahtevami iz točke 1.4.5.8 (Knjiga 3). V poglavju 2.1.1.3.1 (Oprema vodenja) je tudi naročnik uporabil besedo Simocode. Poleg tega naročnikov poziv tudi ni bil jasen, naročnik pa bi lahko, ob upoštevanju določila prvega odstavka 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), zahtevan podatek preveril tudi sam. Vlagatelj še zatrjuje, da tudi ni spremenil ponudbe v delu, ki se nanaša na 10,5 kV stikališče. V zvezi s tem pojasnjuje, da je bila njegova ponudba izločena tudi zato, ker naj bi v tabeli tehničnih podatkov nizkonapetostne opreme (Poglavje 1: Srednja in nizkonapetostna oprema, 1.2 Srednje - napetostna oprema, 1.2.3 - 10,5 kV Stikališče, točka 1.2.3.9 - Zemljostični upor) spremenil vrednost nazivne napetosti. Navaja, da je v ponudbi navedel (v postavko Nazivna napetost) vrednost 0,6 kV, v pojasnilu pa je navedel nazivno napetost 0,50 kV in pojasnil (z izjavo proizvajalca), da znaša nazivna izolacijska napetost 1 kV. Vlagatelj pojasnjuje, da je vrednost nazivne napetosti lahko pri isti opremi različna. Nazivna napetost določene električne opreme pomeni vrednost spremenljivke, njena vrednost pa je odvisna od drugih lastnosti opreme, oziroma od elektro-energetskega sistema, v/na katerega je priključena. Ob upoštevanju podatkov iz razpisne risbe (IBBR-6E3001_A Enopolna shema elektrarne) je izračunal, koliko znaša vrednost nazivne napetosti, ki bi jo moral imeti zemljostični upor SN stikališča, da bi se zagotovilo zanesljivo delovanje elektrarne. V tabeli tehničnih podatkov Knjiga 2 (Tabela tehničnih podatkov nizkonapetostne opreme, in sicer v podpoglavju 1.2.3.9 - Zemljostični upor) je naročnik navedel, da znaša nazivna napetost 1 kV, ki ni skladna z nazivno napetostjo instrumentnega napetostnega transformatorja (za katerega je v točki 1.2.3.8 navedel, da znaša 0,5 kV). Vlagatelj navaja, da z dopolnitvijo ponudbe ni spremenil opreme v delu, ki se nanaša na zemljostični upor, pač pa je le pojasnil druge vrednosti (vlagatelj podrobno pojasnjuje, tudi s pomočjo formul, kako je izračunal nazivne vrednosti zemljostični upora in na kakšen način je ugotovil, da lahko znaša nazivna napetost tudi 0,5 kV). Poleg tega, zatrjuje vlagatelj, je naročnikova razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, in sicer zato, ker je poznanih več nazivnih napetosti (nazivna napetost opreme, nazivna sistemska napetost, nazivna sekundarna napetost, nazivna izolacijska napetost) in iz razloga, ker je v razpisni dokumentaciji premalo podatkov, oziroma so ti nasprotujoči. Vlagatelj v zvezi s tem predlaga imenovanje izvedenca elektro stroke in še navaja, da je imel naročnik že v ponudbi vse podatke, iz katerih bi lahko preveril, da je primerna. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno, kljub temu, da je v postavki 1.2.3.9 (Zemljostični upor) ponudil opremo istega proizvajalca in tipa kot vlagatelj. Vlagatelj navaja, da mu vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika ni bil omogočen, vendar pa je (ob upoštevanju poznavanja trga) prepričan, da je izbrani ponudnik ponudil isto opremo - torej opremo proizvajalca Microelettrica Scientifica. Edina razlika med ponudbama je torej v tem, da je vlagatelj v tabeli tehničnih podatkov v ponudbi navedel, da znaša nazivna napetost 0,6 kV, nato pa v dopolnitvi navedel, da znaša 0,50 kV, pri tem pa je dejansko zadostil naročnikovi zahtevi. Izbrani ponudnik je nekritično sledil zahtevi naročnika in navedel, da znaša nazivna napetost 1 kV, kljub temu, da takšna napetost ni skladna z zahtevo naročnika iz enopolne sheme in ne omogoča delovanja elektrarne. Vlagatelj še zatrjuje, da tudi ni spremenil svoje ponudbe v delu, ki se nanaša na nazivni kratkostični zdržni izklopni tok. Navaja, da je v ponudbo predložil tabele tehničnih podatkov, pri katerih v določenih postavkah ni navedel podatka opreme, ki jo ponuja, temveč je polje označil z zvezdico (*) in pripisal, da bo podatek podan ob naročilu (tovarniška dokumentacija). Naročnik ga je v zvezi s tem pozval na dopolnitev in navedel, naj predloži v celoti izpolnjene tabele, tudi za tisto opremo, za katero so bili že v ponudbi navedeni vsi podatki. Vlagatelj je pri ponovnem vpisovanju podatkov v sporni postavki storil tipkarsko napako, in sicer je pri vpisu vrednosti nazivni kratkostični zdržni izklopni tok navedel ≥ 0 namesto ≥ 40, kot je bilo zapisano v prvotni ponudbi. Ne glede na to napako, vlagatelj še vedno ponuja opremo proizvajalca Siemens, oznaka tipa 8DN8, iz predložene prospektne dokumentacije pa izhaja, da znaša nazivni kratkostični zdržni izklopni tok ≥ 40 kA. Tudi sicer je že po naravi stvari lahko vrednost nazivnega kratkostičnega zdržnega izklopnega toka pri 120 kV GS stikališču le tok ≥ 40 kA. Vlagatelj še navaja, da je tudi ponujena omara z električno opremo skladna z zahtevami naročnika. Naročnik v tabeli tehničnih podatkov za omare z električno opremo ni predvidel polja, kamor bi ponudniki vpisali barvo. Podatek o barvi je naročnik razbral iz kataloga proizvajalca Schneider, kjer pa je podan le splošen opis tehničnih karakteristik. Tudi sicer je barva omare za električno opremo karakteristika, ki se z naročnikom dogovori praviloma ob izvedbi, kar priznava tudi naročnik. Če bi naročnik vlagatelja pozval k pojasnilu, bi lahko pojasnil, da ponuja (zahtevano) barvo RAL 7035, podatek na prospektu pa je drugačen, ker je katalog tipski. Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in sicer na naslednjih mestih: 1. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (Knjiga 3: Posebne tehnične zahteve za SN in NN opremo, točka 2.1.1.2.1 - Oprema vodenja) zahteval način medsebojnega povezovanja opreme vodenja v podrazderilniku (dejansko le naprav Simocode), izbrani ponudnik pa tej zahtevi ni zadostil, saj ima njegova ponujena oprema še dodatni vmesni člen. 2. Izbrani ponudnik tudi ni ponudil ustrezne opreme v postavki T: 86 Tripoložajna stikala, saj oprema proizvajalca ABB nima ustreznega certifikata. 3. Ravno tako ni ustrezna oprema, ki jo je izbrani ponudnik ponudil v postavki T:100: Hitri ozemljilnik (- Q8, - Q15), kjer je naročnik zahteval elektromotorni pogon s sistemom za akumulacijo energije, oprema proizvajalca ABB pa ima posredni električni pogon, kar pomeni posredno vzdrževanje stanja vzmeti in proženja. 4. Izbrani ponudnik tudi ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 11.3 Poglavja 5 - ni predložil obrazca H.18, iz katerega bi izhajalo, da je izdelal najmanj 10 oklopljenih zbiralničnih povezav s tehničnimi karakteristikami: 400/230 V, lk= 30 kA, lu=60kA, za nazivni tok 2000 A ali več.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 10.11.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da bi seznanitev vlagatelja z opremo, ki jo je ponudil, pa naj si gre za tip in proizvajalca, ali le za njene karakteristike (iz katerih je mogoče izpeljati tip artikla in proizvajalca), pomenila, v povezavi s ponudbenimi cenami, kršitev poslovnih skrivnosti in neposreden poseg v pogodbeno razmerje izbranega ponudnika z dobavitelji opreme. Navaja tudi, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe pavšalni ter zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Glede očitkov, ki se nanašajo na točko 2.1.1.2.1, oziroma na »dodatni vmesni člen«, izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj ni ponudil nobene razlage, zakaj naj bi bila izbrana ponudba nepopolna, oziroma ne pojasnjuje kakšen »vmesni člen« naj bi bil naveden. Tudi sicer, zagotavlja izbrani ponudnik, je njegova oprema neposredno povezana na procesno mrežo Profibus, kot je to zahteval naročnik. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na opremo v postavki T: 86 (Tripoložajna stikala), izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da omogoča le 1000 preklopov odklopnika pred servisom. Izbrani ponudnik zatrjuje, da tudi ta oprema izpolnjuje zahteve naročnika, kar lahko dokaže s predložitvijo testov podjetja Pehla, ki je mednarodno priznano nemško podjetje za izvajanje testov in certificiranje. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da vlagatelj v zvezi s hitrim ozemljilnikom navaja zahteve, ki sploh niso razvidne iz razpisne dokumentacije. Pod točko 4.3.8.2.4 so za to opremo določene zahteve, te pa ponujen hitri ozemljilnik izpolnjuje, kar je razvidno tako iz predloženih tabel, kot iz tehnične dokumentacije. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v reference, ki jih je pridobil s strani zasebnih subjektov - med temi pa se nahajajo tudi reference 10 oklopljenih zbiralničnih povezav z zahtevanimi tehničnimi karakteristikami.

Naročnik je dne 19.11.2014 sprejel sklep št. 1863/2014, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Glede očitka, ki se nanaša na vpogled, naročnik pritrjuje navedbam izbranega ponudnika. Naročnik še dodaja, da je razpisan predmet zahteven, zato je sestava posameznih komponent in priprava tehničnih rešitev rezultat ponudnikovega strokovnega znanja in izkušenj, ki lahko predstavlja konkurenčno prednost in s tem poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ni mogel razbrati, ali nudi vso opremo vodenja, zato ga je pozval naj pojasni, ali ponuja opremo vodenja v skladu z razpisno dokumentacijo. Iz prejetih pojasnil izhaja, da se vlagatelj sklicuje na prilogo 21, v tej prilogi pa je navedel le, da ponuja ustrezno opremo Simocode. Ker predstavlja oprema Simocode le en segment opreme vodenja in ker vlagatelj s pojasnilom ni potrdil, da ponuja vso zahtevano opremo vodenja v skladu z razpisno dokumentacijo (iz njegove ponudbe pa to prav tako ne izhaja), je njegova ponudba nepopolna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na zemljostični upor. Navaja, da temeljijo na vlagateljevemu izračunu nazivne napetosti upora, čeprav naročnik takšnega izračuna ni zahteval. Naročnik navaja, da je potrebne parametre v zvezi s tem upošteval pri pripravi razpisne dokumentacije, rezultat tega pa je jasna zahteva po uporu z nazivno napetostjo 1 kV. Vlagatelj je v točki 1.2.3.9 (Zemljostični upor) navedel, da ponuja zemljostični upor, katerega nazivna napetost znaša 0,6 kV, pri čemer ni priložil nobenega opisa ali prospekta, zato je naročnik ustreznost zemljostičnega upora poskušal preveriti na spletu. Iz prospekta, ki je objavljen na spletu, je razvidno, da proizvajalec izdeluje upore, ki so primerni za nizkonapetostne sisteme pod 1 kV in upore, ki so primerni za visokonapetostne sisteme, katerih razred je 123 kV, oziroma da so nekateri upori primerni za zelo majhne okvarne tokove, nekateri pa za zelo velike. Eden izmed bistvenih podatkov za dimenzioniranje upora so nazivna napetost, okvarni tok in čas trajanja okvare. Ker je naročnik želel preveriti kaj mu je ponudil vlagatelj, ga je pozval naj pojasni, na kakšen način zagotavlja izpolnjevanje zahteve po nazivni napetosti zemljostičnega upora ter zahteval tudi ustrezen prospekt. Vlagatelj je navedel, da znaša nazivna napetost upora 0,5 kV, priložil prospekt in spremenil podatek v Tabeli tehničnih podatkov. Vlagatelj je v dopolnjeni tabeli navedel nazivno napetost zemljostičnega upora 1 kV. Naročnik poudarja, da so bile zahteve, ki se nanašajo na zemljostični upor jasne, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta ostala dva ponudnika ponudila ustrezni upor. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na nazivni kratkostični zdržni izklopni tok. Pojasnjuje, da je vlagatelj s pojasnilom spremenil podatek o nazivnemu kratkostičnemu zdržnemu izklopnemu toku in da bi moral, če bi sprejel vlagateljevo interpretacijo, vsako napačno vrednost šteti za očitno tipkarsko napako. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na barvo omar naročnik navaja, da je v točki 1.4.5.1 zahteval barvo RAL 7035, vlagatelj pa je za okvir in notranje pregrade ponudil barvo RAL 7016, za notranje pregrade pa RAL 7035. V dokumentu z opisom tehnične lastnosti 24 kV stikališča je navedena barva RAL 9002, enako kot v priloženem prospektu. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Navaja, da oprema vodenja, ponujena v izbrani ponudbi, v celoti ustreza njegovim zahtevam, vlagatelj pa tudi ni v ničemer pojasnil, kakšen vmesni člen naj bi uporabil izbrani ponudnik. Naročnik tudi zatrjuje, da je oprema vodenja, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, povezana na procesno mrežo brez vmesnih členov. Glede opreme VN stikališča naročnik navaja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, saj zagotavlja 2000 mehanskih preklopov do servisa, poseben certifikat ali atest pa ni bil zahtevan. Ponudba izbranega ponudnika je primerna tudi v delu, ki se nanaša na hitri ozemljilnik. Naročnik je v zvezi s tem zahteval le elektromotorni pogon s sistemom za akumulacijo energije - to zahtevo je izbrani ponudnik izpolnil, saj je ponujen sistem sestavljen iz elektromotornega pogona, ki napenja vzmet. Izbrani ponudnik je izpolnil tudi referenčne zahteve. V obrazec H.18 je vpisal 10 referenčnih projektov, ki so ustrezni tudi po vsebini.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.11.2014, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 27.11.2014). Navaja, da se ne strinja, da je sestava posameznih komponent in priprava tehničnih rešitev rezultat ponudnikovega know-how(a). Sestavo komponent je predvidel že naročnik, ponudniki pa so morali naročniku zgolj slediti. Zatrjuje še, da je na trgu več ponudnikov opreme z enakimi tehničnimi karakteristikami, zato z razkritjem le-teh izbranemu ponudniku ne bi nastala škoda. Vlagatelj se strinja z naročnikom, da je potrebno poleg opreme Simocode dobaviti še ostalo opremo vodenja. Navaja, da je vso to opremo ponudil že v ponudbi ter navedel tudi tehnične karakteristike. Tudi sicer je potrebno njegovo pojasnilo obravnavati skupaj s ponudbo. Zgolj iz razloga, ker se je skliceval na Prilogo 21, ki navaja opremo Simocode, naročnik ne more zaključiti, da vlagatelj ne ponuja vse opreme. Vlagatelj zatrjuje, da so podatki o celotni opremi vodenja razvidni iz Tabele tehničnih podatkov ter navaja, da je naročnik na splošno vprašanje lahko dobil le splošni odgovor. V zvezi z zemljostičnim uporom se vlagatelj strinja z naročnikom, da razpisna dokumentacija ni zahtevala izračuna, je pa naročnik z odgovorom na vprašanje 24 (z dne 13.05.2014) od ponudnikov zahteval, da vrednost nazivne napetosti zemljostičnega upora temelji na izračunu, ki ga morajo ponudniki posredovati v potrditev. Na podlagi navedenega odgovora je izhajal iz izračuna, ki ga je napravil ob upoštevanju vseh tehničnih karakteristik zahtevane opreme. Vlagatelj navaja, da bi lahko v tabelo vpisal podatek 1 kV, vendar ta podatek ne bi omogočal delovanja elektrarne ob upoštevanju vse vgrajene opreme. Vlagatelj poudarja, da nazivna napetost zemljostičnega upora ne more znašati 1 kV, saj znaša nazivna sekundarna napetost instrumentalnega napetostnega transformatorja 0,5 kV. V primeru uporabe upora za generacijo toka zemeljskega stika na primarni strani ozemljilnega transformatorja, mora biti upornost in moč upora dimenzionirana na osnovi nazivne napetosti sekundarnega navitja ozemljilnega transformatorja, gre namreč za splošno pravilo (Ohmov zakon). Tako tudi ne drži, da v enopolni shemi ni podatka o nazivni napetosti zemljostičnega upora, ta je podan in znaša 0,5 kV. V zvezi z nazivnim kratkostičnim zdržnim izklopnim tokom vlagatelj ponovno poudarja, da je storil tipkarsko napako, poleg tega oprema s kratkostičnim zdržnim izklopnim tokom 0 kA sploh ne obstaja. Glede ponujene barve za omaro z električno opremo vlagatelj navaja, da naročnik ni predvidel razdelka za vpis barve, zgolj predložitev prospekta pa še ne pomeni, da je vlagatelj ponudil barvo, ki je navedena v njem. Pomembno pa je zlasti tudi upoštevati, da se bo barva (na predlog dobavitelja) lahko spremenila.

Državna revizijska komisija je dne 08.12.2014 prejela naročnikova pojasnila (dokument št. 1957/2014). Naročnik ponavlja navedbe iz sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo. Navaja še, da je vlagatelj sam priznal, da je njegov odgovor v delu, ki se nanaša na opremo vedenja, nespreten. Ker gre za zavezujočo izjavo, v skladu s katero se presoja, kaj je bilo v ponudbi dejansko ponujeno, naročnik tega ne označuje kot nespretnost, pač pa kot dejstvo, da ni bila ponujena vsa oprema. Naročnik tudi pojasnjuje, da se ustrezno dimenzioniran zemljostični upor, katerega nazivna napetost znaša 1 kV, lahko brez težav priključi na napetost 0,5 kV in lahko pri tej napetosti tudi trajno obratuje, posledično pa lahko obratuje tudi elektrarna.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor zlasti v tem, ali je vlagateljeva ponudba primerna in (posledično) popolna v smislu 17. in 21. točke 2. člena ZJNVETPS. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba primerna in popolna ter navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval. Vlagatelj tudi očita naročniku, da mu je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika nezakonito onemogočil vpogled v tehnične karakteristike ponujene opreme.

Kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 1644/2014, z dne 08.10.2014, je bila vlagateljeva ponudba (kot neprimerna in nepopolna) izločena iz več razlogov, in sicer: 1). ker tekom pojasnjevanja ponudbe ni potrdil, da ponuja celotno opremo vodenja iz točke 1.4.5.8, 2). ker ponujena oprema ne zagotavlja zahtevane nazivne napetosti iz točke 1.2.3.9, 3). ker je tekom pojasnjevanja ponudbe spremenil podatek za nazivni kratkostični vzdržni izklopni tok in 4). ker za omare z električno opremo ni ponudil zahtevane barve.

Neprimerna ponudba je v skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba glede na definicijo iz 17. točke 2. člena ZJNVETPS ni popolna, nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka. V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takšnimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu z 41. členom ZJNVETPS. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V skladu s točko A.2 Navodila ponudnikom (Knjiga 1) obsega predmet obravnavanega javnega naročila projektiranje in izdelavo tehnične dokumentacije, izdelavo in dobavo opreme, nadzor nad montažo dobavljene opreme, montažo, ki je skladna s tehničnimi zahtevami, izvedbo preskusov, puščanje opreme v pogon s poskusnim obratovanjem, šolanje naročnikovega osebja in odpravo napak v garancijskem roku za naslednjo opremo: 1. nizkonapetostna razdelilna oprema lastne porabe, 2. usmerniki, baterije in naprave razsmerjene napetosti, 3. srednjenapetostna oprema, 4. transformatorja lastne porabe, 5. diesel električni agregat, 6. oprema številčnih meritev, 7. visikonapetostna oprema, 8. kabli, 9. oprema kabelskih tras in 10. rezervni deli. Podrobnejše zahteve, ki se nanašajo na razpisani predmet, so navedene v Tabeli tehničnih podatkov (Knjiga 2), ki so jih morali ponudniki izpolniti z zahtevanimi tehničnimi podatki (specifikacijami) in v Tehničnih zahtevah in razpisnih risbah (Knjiga 3).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na vrednost nazivne napetosti zemljostičnega upora. Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je naročnik v 4. točki postavke 1.2.3.9 (Zemljostični upor) na strani 44 Tabele tehničnih podatkov zahteval nazivno napetost zemljostičnega upora v višini 1 kV. Med strankama ravno tako ni spora, da je vlagatelj v ponudbi navedel (v postavko Nazivna napetost) vrednost 0,6 kV, preostala dva sodelujoča ponudnika (vključno z izbranim ponudnikom) pa (zahtevano) vrednost v višini 1 kV. Naročnik in vlagatelj pa si nista edina v tem, ali je vlagateljeva ponudba iz navedenega razloga neprimerna in nepopolna. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba ob dejstvu, da razpisna dokumentacija v spornem segmentu ni jasna, primerna in popolna. Kot zatrjuje vlagatelj, zahtevana nazivna napetost ni skladna z drugimi deli razpisne dokumentacije, oziroma ni skladna z zahtevano nazivno sekundarno napetostjo instrumentnega napetostnega transformatorja, ki je zahtevana v višini 0,5 kV. Zahtevana nazivna napetost je tudi v nasprotju s podatki iz razpisne risbe IBBR-6E3001_A - Enopolna shema elektrarne, iz katere prav tako izhaja, da znaša nazivna sekundarna napetost drugega navitja instrumentnega napetostnega transformatorja 0,5 kV. Vlagatelj tudi zatrjuje, da naročnik v spornem segmentu razpisne dokumentacije ni podal dovolj parametrov in karakteristik ter da na podlagi obstoječih podatkov ni mogel vedeti, na katero napetost se nanaša zahtevana vrednost. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da je bila razpisna dokumentacija v spornem delu jasna, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta preostala dva sodelujoča ponudnika ponudila ustrezni upor.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, so zahteve, ki se nanašajo na razpisani predmet, navedene (tudi) v Tabeli tehničnih podatkov (Knjiga 2). Naročnik je v tej tabeli za nekatere zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala ponujena oprema, sam vpisal zahtevan podatek - ponudniki so morali v tem primeru slediti njegovim zahtevam in v tabelo vpisati natanko takšen podatek. V drugih delih pa so morali ponudniki sami vpisati podatek (naročnik je v tem primeru vpisal zgolj enoto). Sporna nazivna napetost v zahtevani vrednosti 1 kV sodi med tiste zahteve, ki jih je določil (navedel) že naročnik - ponudniki so torej morali v 4. točko postavke 1.2.3.9 vpisati isto vrednost oziroma vrednost nazivne napetosti v višini 1 kV.

V zvezi z zemljostičnim uporom sta bili tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljeni dve vprašanji (»V tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije ni podanih parametrov in karakteristik za zemljostični transformator in upor. Tudi pričakovanega zemeljskega stika ni podanega. Prosimo za podatke.« in »Prosimo za več podatkov o zahtevanem zemljostičnemu uporu AKM06-R1«).
Naročnik je nanju podal naslednja odgovora (vprašanji in naročnikova odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 13.05.2014) :

»Nastavitvena vrednost toka ZS releja ob paralelni vezavi treh objemnih tokovnikov na kabel 3x 3x N2XY1x240 mm2 znaša okoli 8 mA. Skupen ZK tok, ki ga še dopušča proizvajalec generatorja znaša 10 A (10 s). Območje ščitenja mora znašati vsaj 90 % navitja sinhronskega generatorja. Vsi ostali podatki so razvidni iz enopolne sheme. Ponudnik mora obvezno v potrditev posredovati izračun ozemljilnega transformatorja in upora.«

in

»Ponudnik mora obvezno v potrditev posredovati izračun ozemljilnega transformatorja in upora, ki je vezan v navitje z odprtim trikotom. Podatki: nastavitvena vrednost toka ZS releja ob paralelni vezavi treh objemnih tokovnikov na kabel 3x 3x N2XY1x240 mm2 znaša okoli 8 mA. Skupen ZK tok, ki ga še dopušča proizvajalec generatorja znaša 10 A (10 s). območje ščitenja mora znašati vsaj 90 % navitja sinhronskega generatorja. Vsi ostali podatki so razvidni iz enopolne sheme.«

Naročnik z odgovoroma na postavljeni vprašanji ni spremenil zahtevane vrednosti nazivne napetosti zemljostičnega upora. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja z dopisom št. 1365/2014, z dne 19.08.2014, pozval k odpravi formalnih pomanjkljivosti v ponudbi ter k pojasnilom (Poziv k odpravi formalnih nepopolnosti in pojasnilom v ponudbi št. 210/2014, z dne 02.06.2014). Naročnik je vlagatelja v 18. točki (med drugim) pozval k pojasnilu sporne nazivne napetosti, in sicer:

»V knjigi 2 razpisne dokumentacije, tabela tehničnih podatkov nizkonapetostne opreme, poglavje 1.2.3.9 - zemljostični upor, točka 4 je zahtevano, da je nazivna napetost 1 kV. Pozivamo vas, da pojasnite, na kakšen način je zagotovljeno izpolnjevanje te zahteve, ter da predložite prospekt oziroma kataloško dokumentacijo ponujenega upora.«

Vlagatelj je predložil Dopolnitev ponudbe št. 210/2014, v kateri se (med drugim) nahaja naslednje pojasnilo:

»V Prilogi 18 prilagamo izjavo dobavitelja glede vaše zahteve. Priložen je tudi prospekt oziroma kataloška dokumentacija.«

Vlagatelj je priložil zahtevano prospektno dokumentacijo in izjavo svojega dobavitelja z naslednjo vsebino (ker je izjava vlagateljevega dobavitelja označena kot poslovna skrivnost, jo Državna revizijska komisija povzema le v omejen obsegu, oziroma v obsegu kot ga je razkril že vlagatelj):

»Podpisani …., zakoniti zastopnik podjetja … , potrjujem, da je nazivna izolacijska napetost ponujenega zemljostičnega upora za HE Brežice 1 kV.

V ponudbi je bila pomotoma navedena vrednost upora in priključna napetost kot nazivna napetost.

Nazivna napetost: 0,5 kV
Nazivna izolacijska napetost: 1 kV IEC 62271- IEC 60071«

Vlagatelj je predložil tudi Tabele tehničnih podatkov, pri čemer je v sporni postavki 1.2.3.9 (Zemljostični upor), in sicer v 4. točko (Nazivna napetost) tokrat vpisal zahtevano vrednost - 1 kV.

Iz navedenih delov ponudbe in njene dopolnitve je razvidno, da je vlagatelj v sporni točki navedel tri vrednosti nazivne napetosti zemljostičnega upora: v prvotni ponudbi (Tabele tehničnih podatkov) je navedel nazivno napetost 0,6 kV, v Dopolnitvi ponudbe št. 210/2014, in sicer v izjavi dobavitelja nazivno napetost v vrednosti 0,5 kV, ter v Tabelah tehničnih podatkov nazivno napetost v vrednosti 1 kV. Vlagatelj je torej prvotno ponujeno nazivno napetost zemljostičnega upora (v vrednosti 0,6 kV) po prejemu naročnikovega poziva enkrat ponudil v zahtevani vrednosti (1 kV) in enkrat v vrednosti 0,5 kV.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija še pripominja, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavljanje, ali vlagateljeva ponudba te zahteve izpolnjuje. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče označiti za popolno v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS, vse nepopolne ponudbe pa morajo biti, v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 82. členom tega zakona), izločene. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki B.2 Navodila ponudnikom - Knjiga 1) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene jasno, oziroma v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija sicer nejasnih določil razpisne dokumentacije ne interpretira v škodo ponudnikov, saj, kot je zapisala že v svojih številnih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala razpisna dokumentacija. Ker pa je iz vlagateljevih navedb (in iz vpisanih podatkov) razvidno, da očitno loči med različnimi napetostmi, med drugim tudi med nazivno napetostjo zemljostičnega upora in nazivno izolacijsko napetostjo zemljostičnega upora, poleg tega med naročnikom in vlagateljem tudi ni spora o tem, da isti proizvajalec ponuja upore z različnimi nazivnimi napetostmi, Državna revizijska komisija njegovim očitkom ni mogla slediti. Čeprav je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da se zahteva po nazivni napetosti zemljostičnega upora v vrednosti 1 kV in zahteva po nazivni sekundarni napetosti instrumentnega napetostnega transformatorja v vrednosti 0,5 kV izključujeta, pa je z Dopolnitvijo ponudbe št. 210/2014, oziroma »v eni izmed treh različic« vpisal zahtevano vrednost nazivne napetosti zemljostičnega upora. Navedeno kaže na to, da mu je bila (na kar opozarja tudi naročnik) sporna zahteva vendarle razumljiva. Poleg tega se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom tudi v tem, da v razpisni dokumentaciji nista bili podani dve različni vrednosti nazivne napetosti zemljostičnega upora, saj je bila ta navedena (zahtevana) le v Tabelah tehničnih podatkov, in sicer v vrednosti 1 kV (4. točka postavke 1.2.3.9), naročnik pa v razpisni dokumentaciji tudi ni navedel, da sekundarna napetost napetostnega transformatorja predstavlja nazivno napetost zemljostičnega upora. Da je naročnikova zahteva dovolj jasna in konsistentna pa potrjujeta tudi ponudbi obeh preostalih ponudnikov, ki sta ponudila nazivno napetost zemljostičnega upora v zahtevani vrednosti (oziroma v vrednosti 1 kV). Ob navedenem, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev očitek, da ga je naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnaval. Izbrani ponudnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, ponudil upor z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je vlagateljeva ponudba v spornem delu neprimerna in (posledično) nepopolna. Zato Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov (z izjemo očitka v zvezi z opremo vodenja), ki se nanašajo na (ne)popolnost njegove ponudbe ni obravnavala. Presoja slednjih namreč ne bi mogla več vplivati niti na položaj vlagatelja, niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je (kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa) zgolj iz razloga presoje istovrstnih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja (vlagateljeva ponudba je bila namreč izločena tudi iz razloga, ker naj ne bi potrdil, da ponuja celotno opremo vodenja), obravnavala še vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z opremo vodenja, oziroma je ta očitek primerjala z ugotovljeno podobno nepopolnostjo v vlagateljevi ponudbi.

Četudi bi se vlagateljev očitek, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeno opremo vodenja, štela kot istovrstna kršitev (vlagateljeva ponudba je bila izločena tudi iz razloga, ker naj ne bi potrdil, da ponuja celotno opremo vodenja iz točke 1.4.5.8 - Knjiga 3, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v segmentu, ki se nanaša na opremo vodenja, ni izpolnil naročnikovih zahtev iz točke 2.1.1.2.1, saj naj bi imela njegova oprema še dodatni vmesni člen), se z njim ni mogoče strinjati. Izbrani ponudnik je namreč (za razliko od vlagatelja, ki je tekom pojasnjevanja ponudbe potrdil, da ponuja opremo Simocode, ta pa predstavlja le en segment zahtevane opreme vodenja iz točke 1.4.5.8 - Knjiga 3) potrdil, da ponuja celotno opremo vodenja iz točke 1.4.5.8 (Knjiga 3). Naročnikov poziv v tem delu je jasen in je bil v identičnem besedilu posredovan vsem trem ponudnikom - vsa tri podjetja so morala potrditi, da » … ponujajo opremo vodenja skladno z zahtevami razpisne dokumentacije v poglavju 1.4.5.8 (Knjiga 3)«. Poleg tega so vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo zgolj splošne in pavšalne. Vlagatelj je namreč (kot pravilno ugotavljata tudi izbrani ponudnik in naročnik) zgolj pavšalno navedel, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovi zahtevi iz točke 2.1.1.2.1 - Oprema vodenja (Knjiga 3), saj (kot je navedel) »ima njegova ponujena oprema še dodatni vmesni člen«, oziroma v zvezi s tem ni pojasnil, kakšen vmesni člen, naj bi ponudil izbrani ponudnik. Pregled spornega dela ponudbe izbranega ponudnika pa tudi sicer pokaže, da je ponujena oprema povezana na procesno mrežo brez vmesnih členov.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo tudi navaja, da mu je bil nezakonito onemogočen vpogled v tehnične karakteristike opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ter zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepravilna tudi iz drugih razlogov (1. ker ni ponudil ustrezne opreme v postavki T: 86 Tripoložajna stikala, saj oprema proizvajalca ABB nima ustreznega certifikata, 2. ravno tako ni ustrezna oprema, ki jo je izbrani ponudnik ponudil v postavki T:100: Hitri ozemljilnik (- Q8, - Q15), kjer je naročnik zahteval elektromotorni pogon s sistemom za akumulacijo energije, oprema proizvajalca ABB pa ima posredni električni pogon, kar pomeni posredno vzdrževanje stanja vzmeti in proženja in 3. ker izbrani ponudnik tudi ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 11.3). Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot neprimerna oziroma nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode razen v primeru istovrstnih kršitev in neenakopravne obravnave ponudnikov v zvezi s takšnimi kršitvami (edini očitek, ki se nanaša na istovrstno kršitev je Državna revizijska komisija obravnavala v predhodnem odstavku in ga tudi zavrnila). Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne oziroma popolne, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi neprimernosti (in neenakopravne obravnave v zvezi s tem), ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju zato ni več mogoče priznati pravnega interesa glede tistega dela zahtevka za revizijo, ki se nanaša na (druge) domnevne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na zahtevo za vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika. Poleg tega je Državna revizijska komisija, kot že izhaja iz te obrazložitve, v tisti dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na istovrstne kršitve vpogledala sama, zato vpogled z vidika uveljavljanja pravice do pravnega varstva tudi sicer ni (več) potreben.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno, kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15.12.2014

predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33 A, Brežice
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana
- Turboinštitut d.d., Rovšnikova ulica 7, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran