018-281/2014 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Novem mestu

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje fizično – tehničnega varovanja na Okrožnem sodišču v Novem mestu, Okrajnem sodišču v Novem mestu ter Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, oddelku v Novem mestu, Okrajnem sodišču v Črnomlju in Okrajnem sodišču v Trebnjem«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Varovanje Galekom, d.o.o., Podjetniško naselje 1, Kočevje, ki ga zastopa odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega 36, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Novem mestu, Jerebova ulica 2, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 12. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za opravljanje storitev fizično – tehničnega varovanja in prevoza gotovine na Okrožnem sodišču v Novem mestu, Okrajnem sodišču v Novem mestu ter Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, oddelku v Novem mestu, Okrajnem sodišču v Črnomlju in Okrajnem sodišču v Trebnjem. Javno naročilo je razdeljeno na tri sklope.

Naročnik je 10. 11. 2014 sprejel odločitev o oddaji naročila (dokument št.: Su 013051/2014-32), iz katerega je razvidno, da je naročnik javno naročilo v vseh treh sklopih oddal ponudniku GVS, d.d., Kočevarjeva ulica 2, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz zadevne odločitve še izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nepopolna, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil parafiranega in žigosanega vzorca bančne garancije.

Vlagatelj je 17. 11. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo stališče, da bi morala biti izjava na vzorcu bančne garancije parafirana in žigosana s strani ponudnika, napačno, saj razpisna dokumentacija tega ni zahtevala. Po vlagateljevem prepričanju je bilo v razpisni dokumentaciji predvideno, da morajo bančno garancijo ponudniki naročniku predložiti šele po sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila. Poleg zatrjevanega gre po vlagateljevih navedbah pri vzorcu bančne garancije zgolj za izjavo, ki sama po sebi nima neke posebne vsebinske vrednosti v postopku javnega naročila, in je treba dejstvo, da ta v ponudbi ni bila predložena, obravnavati za nebistveno pomanjkljivost, na odpravo katere bi ga moral naročnik v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pozvati. Ker naročnik tega ni storil, je po prepričanju vlagatelja kršil določbe ZJN-2. Zato vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila in povrnitev stroškov.

Naročnik je 26. 11. 2014 izdal odločitev o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo in zahteve za povrnitev stroškov postopka. Naročnik navaja, da gre v konkretnem postopku javnega naročila za storitve iz Seznama storitev B, zato je pravno varstvo ponudnikov zagotovljeno le v okviru drugega odstavka 20. člena ZJN-2. Ker vlagatelj naročniku ne očita kršitev določb ZJN-2 v zvezi z opredelitvijo predmeta naročila ali tehničnih specifikacij niti mu ne očita kršitev pravil glede objave obvestil, ki bi jih bil naročnik dolžan upoštevati, je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik se v nadaljevanju opredeli tudi do revizijskih navedb vlagatelja in pojasni, da dejstva, da vlagatelj ni predložil podpisanega in žigosanega vzorca bančne garancije, ni mogoče šteti za formalno nepopolnost ponudbe.

Naročnik je 27. 11. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 1. 12. 2014 prejela vlagateljevo vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN je pravno varstvo za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. Slednji (tj. ZJN-2) v tretjem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, oddajo v skladu s ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2), lahko pa tudi objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Iz določbe 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Medtem ko za storitve iz Seznama storitev A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev iz Seznama storitev B in za mešana naročila, v katerih storitve iz Seznama storitev B vrednostno presegajo storitve iz Seznama storitev A, zgolj omejen del zakonskih določb.

Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004, po kateri so storitve iz seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES in mešana naročila, v katerih storitve iz seznama v prilogi II B vrednostno presegajo storitve iz Seznama storitev v Prilogi II A, v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Vendar tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive. Zato so te storitve v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo in v ponudbe, ki jih je naročnik prejel, ugotavlja, da gre pri storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, pretežno za storitve iz Seznama storitev B. To je po ugotovitvah Državne revizijske komisije razvidno iz opisa predmeta javnega naročila (točka 3.2. razpisne dokumentacije), kjer je naročnik navedel, da so predmet naročila storitve iz seznama storitev B: »CPV 79710000-4 Varovalne storitve, 79711000-1 Storitve nadzorovanja alarmnih naprav, CPV 79713000-5 Storitve varovanja z varnostniki« in storitev iz seznama storitev A: »CPV 60100000-9-5 Storitve cestnega prevoza«, kot tudi iz ponudb izbranega ponudnika, vlagatelja in ostalih ponudnikov, iz katerih je razvidno, da vrednostno prevladujejo storitve fizičnega varovanja z receptorskimi deli in tehnično varovanje, torej storitve iz Seznama storitev B. Ugotovljeno pomeni, da je uporaba ZJN-2 omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, in pravila za objavo obvestila o oddajo naročila.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da se kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanašajo na kršitve določb, ki določajo tehnične specifikacije ali pravila za objavo obvestil o oddaji naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval kršitve, ki se nanašajo na domnevno sporno ugotovitev naročnika o nepopolnosti njegove ponudbe glede na zahtevane pogoje za izvedbo javnega naročila. Te kršitve se nanašajo na določbe ZJN-2, ki se v skladu z določbami 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne more zagotoviti.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.




Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 8. 12. 2014



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav., Predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega 36, Ljubljana
- Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Novem mestu, Jerebova ulica 2, Novo mesto
- GVS, d.d., Kočevarjeva ulica 2, Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana


Vložiti:

- arhiv – spis (tu)

Natisni stran