018-265/2014 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Ureditev komunalne in prometne infrastrukture v območju Hrušice in Litijske ceste« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STRABAG, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, Ljubljana, ki je za izvedbo oziroma odločanje v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pooblastil naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 12. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2014 se v vsebini, kot (na straneh od 4 do 6) izhaja iz točke »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo, zavrže.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 26. 10. 2014 se v delu vsebine, kot izhaja iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih«, ugodi in se v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se glasi: »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«.

V preostalem delu vsebine, kot izhaja iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih«, se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2014 zavrne.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.666,80 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 7. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za ureditev komunalne in prometne infrastrukture v območju Hrušice in Litijske ceste (v nadaljevanju: javno naročilo), dne 16. 9. 2014 pa sklep o spremembi omenjenega sklepa. Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je bilo dne 25. 9. 2014 (s številko objave JN9508/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj je pred potekom roka za prejem ponudb priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na reference za kabelsko kanalizacijo (določene v »5. alineji 12. točke III. poglavja (str. 10 popravka razpisne dokumentacije)«), pa tudi v določbi »18. točk[e] I. poglavja (str. 7 popravka razpisne dokumentacije)«. Vlagatelj obenem predlaga, da mu naročnik povrne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
- naročnik s »5. alinejo točke III.12 razpisne dokumentacije krog ponudnikov, ki bi lahko oddali ponudbo na predmetno javno naročilo, neupravičeno in nezakonito zmanjšuje«, obenem pa nadaljuje, da »je evidentno, da je naročnik s postavitvijo izpodbijanega referenčnega pogoja omejil konkurenco med ponudniki na način, da lahko izpodbijani referenčni pogoji izpolni peščica ponudnikov, čeprav za to ni utemeljenega razloga«,
- v »18. točki I. poglavja (str. 7 popravka razpisne dokumentacije)«, ki predstavlja protokol pogajanj, nista določena način pogajanj (kako bodo pogajanja potekala, na primer pisno ali ustno, v koliko krogih) in predmet pogajanj (najprej je navedeno, da se bo naročnik pogajal o ponudbeni ceni, nato pa je navedeno, da bo po potrebi razširil predmet pogajanj).

Naročnik je dne 7. 11. 2014 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo številka 430-989/2014-34, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo »za povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- opozarja, da po njegovem stališču aktivna legitimacija vlagatelja ni podana,
- v navezavi na prvo zatrjevano kršitev utemeljuje svoje zatrjevanje, da referenčni pogoj, zapisan »v 5. alineji 12. točke III. poglavja razpisne dokumentacije«, ni določen v nasprotju z določbami ZJN-2,
- v navezavi na drugo zatrjevane kršitve zatrjuje, da je dolžan zadnji krog pogajanj napovedati najkasneje med pogajanji in ne nujno pred pogajanji ali celo že v razpisni dokumentaciji, obenem pa dodaja, da gre v primeru poteka »pogajanj v pisnem ali ustnem načinu« […] »zgolj za tehniko izvedbe pogajnj, ki nikakor ne more vplivati na samo vsebino izvedbe pogajanj in prav tako ne na sam izid pogajanj« (tega pa ne zatrjuje niti vlagatelj). Naročnik zatrjuje tudi, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja 18. točka I. poglavja razpisne dokumentacije »rezultira v tem, da se naročnik lahko pogaja o vseh pogojih javnega naročila«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 10. 11. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisa z dne 11. 11. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 14. 11. 2014 prejela »OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA« z dne 13. 11. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo in Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči tako, kot je predlagal v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 20. 11. 2014 prejela naročnikovo pripravljalno vlogo številka 430-989/2014-38, z dne 19. 11. 2014. V omenjeni vlogi naročnik vztraja pri svojih navedbah iz odločitve o zahtevku za revizijo, meni, da vlagatelj s svojim tolmačenjem zakonodaje in sklepov Državne revizijske komisije očitno skuša zavajati, obenem pa se dodatno opredeljuje do navedb vlagatelja.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (šesti odstavek na strani 3) naročnik opozarja, da »vlagatelj v zahtevku za revizijo nikjer ne navaja, da je pri njem podan tudi drugi element aktivne legitimacije – kakor le-tega definira 1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN – tj., da bi mu z domnevno naročnikovo kršitvijo lahko nastala škoda oziroma da mu je z domnevno naročnikovo kršitvijo nastala škoda«. Naročnik ob tem (v zadnjem odstavku na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo) še dodaja, da »je vlagatelj dne 27. 10. 2014 na predmetno javno naročilo pravočasno oddal svojo ponudbo«.

Iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN (v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN oziroma prvim in tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN) izhaja, da se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna
– vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
– zagovorniku javnega interesa.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da se aktivna legitimacija (na podlagi prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) prizna vsaki osebi, če sta kumulativno (to je skupno) izpolnjena dva elementa aktivne legitimacije: (1.) interes za dodelitev javnega naročila in (2.) škoda, ki je ali bi lahko osebi nastala z domnevno kršitvijo naročnika (torej nastala škoda ali možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vložil zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Omenjeni zaključek potrjujeta tudi vsebina zahtevka za revizijo (v katerem vlagatelj na strani 2 predlaga, da »naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila« v posameznih delih) in vsebina odločitve o zahtevku za revizijo (v kateri naročnik v drugem odstavku obrazložitve na strani 1 navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo).

V primeru, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja (prva poved drugega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Družbe smejo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 – ZGD-1 in sprem.) opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi. Ne glede na navedeno sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (tretji in četrti odstavek 6. člena omenjenega zakona).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi statuta vlagatelja, javno objavljenega na spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, Ljubljana (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=206584), pa tudi ob upoštevanju dokumenta »ČISTOPIS AKTA O USTANOVITVI DRUŽBE«, ki je priloga zahtevka za revizijo, prepričljivo zaključiti, da vlagatelj lahko opravlja dejavnosti, potrebne za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročanja. Predmet zadevnega javnega naročila je ureditev komunalne in prometne infrastrukture v območju Hrušice in Litijske ceste (glej poglavje »II. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA« razpisne dokumentacije številka 430-989/2014-13, z dne 15. 10. 2014; v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), iz statuta vlagatelja pa izhaja, da so njegove dejavnosti med drugim tudi 41.200 (gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb), 42.110 (gradnja cest), skupina 42.2 (gradnja objektov oskrbne infrastrukture), skupina 42.9 (gradnja drugih inženirskih objektov), vključno z nekaterimi drugimi šiframi in nazivi dejavnosti. Glede na navedeno je zaključiti, da je vlagatelj izkazal interes za dodelitev zadevnega javnega naročila (prva poved drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo in prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v navezavi na zatrjevane kršitve naročnika, zajete v točki »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo (glej strani od 4 do 6), v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je ali bi mu lahko z domnevnimi kršitvami nastala škoda. Vlagatelj namreč v omenjeni točki zahtevka za revizijo ne zatrjuje dejstva, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne more izkazati, da »je v obdobju zadnjih petih let pred oddajo ponudbe kvalitetno, pravočasno v skladu s sklenjeno pogodbo in pridobljenim uporabnim dovoljenjem oz. brez uporabnega dovoljenja v kolikor je šlo za obnovo (Ureditev komunalne in prometne infrastrukture) uspešno izvedel« […] »vsaj šest (6) objektov - kabelske kanalizacije izključno za elektroenergetske vode na NN, SN in VN napetostnem nivoju (do vključno 110 kV, kar ne vključuje zgradbe RTP), s tem, da mora biti vrednost vsakega posameznega objekta najmanj 100.000 EUR z DDV«, pač pa zatrjuje, da naročnik z zadevno »5. alinejo točke III.12 razpisne dokumentacije krog ponudnikov, ki bi lahko oddali ponudbo na predmetno javno naročilo, neupravičeno in nezakonito zmanjšuje« (prvi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo). Vlagatelj ob tem še dodaja, da »je evidentno, da je naročnik s postavitvijo izpodbijanega referenčnega pogoja omejil konkurenco med ponudniki na način, da lahko izpodbijani referenčni pogoji izpolni peščica ponudnikov, čeprav za to ni utemeljenega razloga« (vlagatelj na tem mestu ne zatrjuje, da sebe ni uvrstil med »peščic[o] ponudnikov«, ki »lahko izpodbijani referenčni pogo[j] izpolni«), kar vse po vsebini vodi do zaključka, da vlagatelj
- kršitve naročnika, zajete v točki »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo, uveljavlja v javnem (ne pa v lastnem) interesu, za kar pa v določbah ZPVPJN ni najti ustrezne pravne podlage. Vlagatelja namreč ni šteti za katerega od zagovornikov javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo (javnega interesa) v postopku oddaje javnega naročila (prvi oziroma drugi odstavek 6. člena ZPVPJN),
- v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.
Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da v navezavi na pogoj, kot je določen v »5. alinej[i] točke III.12 razpisne dokumentacije«, na primer razpolaga zgolj s tremi (vsekakor pa z manj kot šestimi) ustreznimi referenčnimi deli.

Vlagatelj morebitnega dejstva, da mu je ali bi mu lahko z domnevnimi kršitvami naročnika, zatrjevanimi v točki »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo (glej strani od 4 do 6), nastala škoda, ni ustrezno (drugače od tega, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem odstavku predmetne odločitve Državne revizijske komisije) izkazal niti v točki »1. Izpolnjevanje procesnih predpostavk« zahtevka za revizijo. V slednji točki namreč navaja, da »izkazuje interes za dodelitev predmetnega javnega naročila«, ne zatrjuje pa, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (stran 4 zahtevka za revizijo). V predstavljenem smislu je tako v zvezi s tem slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (šesti odstavek na strani 3) navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo »ne navaja, da je pri njem podan tudi drugi element aktivne legitimacije«, […] »tj., da bi mu z domnevno naročnikovo kršitvijo lahko nastala škoda oziroma da mu je z domnevno naročnikovo kršitvijo nastala škoda«.

Dosedanje zaključke do neke mere lahko dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je vlagatelj (kot izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka 430-989/2014-23, z dne 27. 10. 2014) v postopku oddaje tega javnega naročila naročniku pravočasno predložil svojo ponudbo, saj je upravičeno pričakovati, da si vlagatelj zavestno ne bi povzročal (nepotrebnih) stroškov, če bi pogoja, kot je določen v »5. alinej[i] točke III.12 razpisne dokumentacije«, dejansko ne izpolnjeval. Vendar pa opisano ravnanje vlagatelja dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne dokazuje s stopnjo gotovosti, saj naročnik ponudb (tudi vlagateljeve), ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prejel, še ni odprl, kar pomeni, da še ni znano, ali vlagatelj v predloženi ponudbi res ni dokazal izpolnjevanja pogoja, kot je določen v »5. alinej[i] točke III.12 razpisne dokumentacije«.

Državna revizijska komisija pripominja, da iz (14. člena) ZPVPJN sicer ne izhaja, da bi moral ponudnik (v konkretnem primeru vlagatelj), kot to zatrjuje naročnik (sedmi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), v zahtevku za revizijo »nedvoumno dokazati, da bi mu zaradi naročnikove kršitve lahko/da mu je nastala škoda«, vendar pa obenem poudarja, da je o vprašanju, ali je zahtevek za revizijo v zadevnem postopku pravnega varstva vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, odločala ob upoštevanju konkretne vsebine zahtevka za revizijo in ob spoštovanju dikcije 14. člena ZPVPJN.

Vlagatelju ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev ne gre slediti v njegovem zatrjevanju, da »[i]zpolnjevanje pogoja (domnevnega) nastanka škode izhaja že iz tega, da je vlagatelj sploh vložil zahtevek za revizijo« (drugi odstavek točke 4. na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, zatrjevanja vlagatelja, zajeta v točki »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo (glej strani od 4 do 6), po vsebini vodijo do zaključka, da vlagatelj kršitve naročnika v omenjeni točki zahtevka za revizijo uveljavlja v javnem (ne pa v lastnem) interesu, za kar pa v določbah ZPVPJN ni najti ustrezne pravne podlage.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot (na straneh od 4 do 6) izhaja iz točke »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Za razliko od navedenega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v navezavi na zatrjevane kršitve naročnika, zajete v točki »3. Nezakonitost določb o pogajanjih« zahtevka za revizijo (glej strani od 6 do 8), izkazal, da bi mu (z omenjenimi domnevnimi kršitvami) lahko nastala škoda. V izpostavljenem delu zahtevka za revizijo namreč vlagatelj zatrjuje nezakonitost razpisne dokumentacije v delu, ki določa protokol pogajanj, če bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da »izpodbijana razpisna dokumentacija omogoča kršitve, ki neposredno posegajo v položaj ponudnika (tudi vlagatelja) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tako, da mu onemogočajo oz. otežujejo sodelovanje v postopku in imajo za posledico nezakonito zavrnitev njegove ponudbe« (predzadnji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), pa bi vlagatelju s kršitvami, zatrjevanimi v točki »3. Nezakonitost določb o pogajanjih« zahtevka za revizijo, dejansko lahko nastala škoda.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega v vsebini, kot izhaja iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih« zahtevka za revizijo (glej strani od 6 do 8), sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

V omenjenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da v »18. točki I. poglavja (str. 7 popravka razpisne dokumentacije)«, ki predstavlja protokol pogajanj, nista določena način pogajanj (kako bodo pogajanja potekala, na primer pisno ali ustno, v koliko krogih) in predmet pogajanj (najprej je navedeno, da se bo naročnik pogajal o ponudbeni ceni, nato pa je navedeno, da bo po potrebi razširil predmet pogajanj).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz prvega odstavka člena 28 Direktive številka 2004/18/ES z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za odda¬jo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004 in sprem.; v nadaljevanju: Direktiva številka 2004/18/ES) izhaja, da morajo pri oddaji javnih naročil (tudi pri oddaji javnih naročil po postopku s pogajanji) naročniki uporabljati nacionalne postopke, ki so prilagojeni namenom te direktive.

Postopek s pogajanji pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (25. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem. – v nadaljevanju: ZJN-2; enako 27. točka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem. – v nadaljevanju: ZJNVETPS). Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje (del prve povedi 89. člena ZJN-2) oziroma pogoje iz razpisne dokumentacije in ZJNVETPS (del prve povedi 90. člena ZJNVETPS) po pregledu ponudb povabi k pogajanjem, v postopku s pogajanji po predhodni objavi pa se pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili v tem postopku (prva poved drugega odstavka 28. člena ZJN-2) oziroma o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi vnaprej določenih meril (drugi odstavek 89. člena ZJN-2 in drugi odstavek 90. člena ZJNVETPS). Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, zlasti pa ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi (prvi dve povedi tretjega odstavka 28. člena ZJN-2, v povezavi s tretjim odstavkom 89. člena ZJN-2, pa tudi prvi dve povedi tretjega odstavka 90. člena ZJNVETPS). Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom (tretja in četrta poved tretjega odstavka 28. člena ZJN-2, pa tudi tretja in četrta poved tretjega odstavka 90. člena ZJNVETPS). Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj (četrti odstavek 89. člena ZJN-2, pa tudi četrti odstavek 90. člena ZJNVETPS).

V navezavi na navedeno ne gre prezreti niti dejstva, da je Sodišče Evropske unije v sodbi zadeve številka C 561/12, z dne 5. 12. 2013, Nordecon AS, Ramboll Eesti AS proti Rahandusministeerium (točka 39), razsodilo, da člen 30(2) Direktive 2004/18/ES naročniku ne dovoljuje, da se s ponudniki pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v tretjem odstavku 3. točke I. poglavja razpisne dokumentacije določil, da bo izvedel pogajanja in izbral najugodnejšega ponudnika (s katerim bo sklenil pogodbo) na podlagi izpolnjevanja v razpisni dokumentaciji navedenih pogojev in meril.

V 18. točki I. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik določil:
»Naročnik bo ponudnike, ki bodo izpolnjevali zahtevane pogoje, po pregledu ponudb pisno pozval k pogajanjem in sicer v enem ali več zaporednih krogih.
Predmet pogajanj bo cena del, v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«.

V navezavi na navedeni protokol pogajanj je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (»Oddano: 5.10.2014, 18:43«) odgovoril, da bo »[p]redmet pogajanj in število krogov pogajanj« […] »napovedal v povabilu na pogajanja le tistim ponudnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje. 3. odstavek 28. člena ZJN-2«, na ponoven poziv enega od gospodarskih subjektov (»Odda[n]: 16.10.2014, 15:33«), da že pred oddajo ponudb točno določi predmet in število krogov pogajanj, pa je naročnik odgovoril, da bo »[p]redmet pogajanj in število krogov pogajanj« […] »napovedal v povabilu na pogajanja (pisno), po opravljeni analizi ponudb, le tistim ponudnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje. 3. odstavek 28. člena ZJN-2. Pogajanja potekajo z vsemi ponudniki hkrati« (v nadaljevanju: odgovor na vprašanje »16.10.2014, 15:33«). Citirana odgovora naročnika, objavljena na Portalu javnih naročil, se kot informaciji, ki ju je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, štejeta kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2 oziroma tretja poved drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 iz razloga, ker v 18. točki I. poglavja razpisne dokumentacije »ni določen protokol pogajanj, saj« ni določen »način pogajanj (torej, kako bodo potekala pogajanja, npr. pisno ali ustno, v koliko krogih itd.)«. Način pogajanj je namreč naveden v delu prvega odstavka 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije (pogajanja bodo potekala »v enem ali več zaporednih krogih«), v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije (ki določa, kaj bo predmet pogajanj), pa tudi v odgovoru na vprašanje »16.10.2014, 15:33« (po katerem »[p]ogajanja potekajo z vsemi ponudniki hkrati«). Ne ZJN-2 in ne ZJNVETPS (izrecno) ne določata, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, ali bodo pogajanja potekala »pisno ali ustno«, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ni ustrezno izkazal, v čem naj bi opustitev navedbe omenjenega podatka v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v posledici vplivala na vprašanje zagotovitve enake obravnave vseh ponudnikov med pogajanji (če bo naročnik omenjeno informacijo pred pogajanji posredoval udeležencem pogajanj na nediskriminatoren način, torej na način, da nekateri ponudniki zaradi tega ne bodo v prednosti pred drugimi – primerjaj prvi dve povedi tretjega odstavka 28. člena ZJN-2, tretji odstavek 89. člena ZJN-2 oziroma prvi dve povedi tretjega odstavka 90. člena ZJNVETPS). Vlagatelj tako ni ustrezno dokazal, da bo opustitev navedbe informacije o tem, ali bodo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pogajanja potekala »pisno ali ustno«, v posledici povzročila, da bo naročnik »lahko potek pogajanj prilagodil zgolj določenim ponudnikom« (četrti odstavek točke 3. na strani 6 zahtevka za revizijo).

Da ZJN-2 oziroma ZJNVETPS ne določata, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej napovedati število krogov pogajanj, izhaja iz četrte povedi tretjega odstavka 28. člena ZJN-2, pa tudi iz četrte povedi tretjega odstavka 90. člena ZJNVETPS. Iz omenjene povedi namreč izhaja, da mora naročnik med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. Tako ZJN-2 kot ZJNVETPS torej dopuščata možnost, da naročnik števila krogov ne napove v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, vendar pa mora v tem primeru zadnji krog pogajanj vnaprej pisno napovedati med pogajanji. Vse navedeno pa vsekakor ne pomeni, da naročnik v konkretnem primeru ni imel ustrezne pravne podlage, da bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, če bi se tako odločil, že v razpisni dokumentaciji zapisal število krogov pogajanj oziroma informacijo o tem, ali bodo pogajanja potekala »pisno ali ustno«.

V konkretnem primeru z vidika doslej obravnavane vsebine zahtevka za revizijo ni pravno relevantno niti sklicevanje vlagatelja na odločitev, ki jo je Državna revizijska komisija sprejela v zadevi številka 018-113/2012 (tretji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo). Materialna zakonska podlaga, katero je bil dolžan spoštovati takratni naročnik, ko je izvajal takratni postopek oddaje takratnega javnega naročila, je bila namreč bistveno drugačna od materialne zakonske podlage, ki jo je dolžan spoštovati tokratni naročnik pri oddaji tokratnega javnega naročila. Kot ključno je (med drugim) namreč poudariti že vsaj dejstvo, da
- je šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJN-2D) v drugem odstavku 9. člena določil, da se na koncu tretjega odstavka 28. člena ZJN-2 doda besedilo, ki se glasi: »Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom«;
- je bilo obvestilo o naročilu za javno naročilo, ki ga je v takratnem postopku izvajal takratni naročnik, v objavo na Portal javnih naročil (številka objave JN14719/2011) poslano dne 23. 12. 2011, torej pred začetkom veljavnosti ZJN-2D (glej 28. člen omenjenega zakona), kar pomeni, da se je takratni postopek javnega naročanja (za katerega je bilo obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2 poslano v objavo na Portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona) izvedel po dotedanjih predpisih.
Vsebinsko enako je (v navezavi na njegov 90. člen) določeno tudi v 15. členu (v povezavi z njegovim 24. in 25. členom) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-D (Uradni list RS, št. 90/2012).

Vendar pa je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju tega sklepa, vlagatelju sledila v njegovem zatrjevanju, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 (oziroma določbe ZJNVETPS) iz razloga, ker v 18. točki I. poglavja razpisne dokumentacije »ni določen protokol pogajanj, saj« ni določen »predmet pogajanj (naročnik najprej navede, da se bo pogajal o ponudbeni ceni, nato pa navede še, da pa bo "po potrebi razširil predmet pogajanj")«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v postopku s pogajanji po predhodni objavi predhodna natančna določitev predmeta pogajanj (upoštevaje temeljne značilnosti postopka s pogajanji in njegov namen) ena od osnovnih predpostavk, ki po eni strani vpliva na odločitev gospodarskega subjekta, ali bo v postopku oddaje javnega naročila pripravil in oddal ponudbo (in v kakšni vsebini jo bo oddal), po drugi strani pa zagotavlja spoštovanje načel, na katerih temelji javno naročanje, zlasti še načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2 oziroma 14. člen ZJNVETPS) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2 oziroma 15. člen ZJNVETPS). Glede na navedeno je določbe postopka s pogajanji po predhodni objavi, kot izhajajo iz ZJN-2 oziroma ZJNVETPS (tudi določbo, da mora naročnik pred pogajanji ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala), razlagati na način, da mora naročnik ponudnike že v razpisni dokumentaciji natančno seznaniti s predmetom pogajanj (predmet pogajanj namreč narekuje oblikovanje protokola oziroma pravil, po katerih bodo pogajanja potekala, in je njihov neločljivi del). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da mora naročnik »že v razpisni dokumentaciji določiti glede katerih elementov se bo s ponudniki pogajal« (četrti odstavek točke 3. na strani 7 zahtevka za revizijo), pa tudi v njegovem zatrjevanju, da mora biti »predmet pogajanj ponudnikom zna[n] že pred oddajo ponudbe, saj se le na ta način lahko zagotovi spoštovanje« načela »transparentnosti javnega naročanja« v navezavi na pravila postopka s pogajanji po predhodni objavi, kot izhajajo iz ZJN-2 oziroma ZJNVETPS (tretji odstavek točke 3. na strani 6 zahtevka za revizijo). Vlagatelju je v smislu dosedanjih ugotovitev in zaključkov slediti tudi v njegovem zatrjevanju, da v primeru, »če bo naročnik predmet« […] »določil naknadno, to pomeni, da lahko potek pogajanj prilagodi zgolj določenim ponudnikom« (četrti odstavek točke 3. na strani 6 zahtevka za revizijo).

Dosedanjih zaključkov iz razlogov, predstavljenih že doslej, ne spreminja niti nakazovanje naročnika na določbo »25. točk[e] prvega odstavka 2. člena ZJN-2«, ki »določa, da naročnik povabi gospodarske subjekte, kar pomeni, da slednji lahko povabilo na pogajanja šele pričakujejo v nadaljevanju postopka javnega naročanja, če so seveda pri njih izpolnjeni v razpisni dokumentaciji definirani pogoji« (tretji odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmeta pogajanj, kot je določen v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije, ni določil na način, skladen z določbami ZJN-2 oziroma z določbami ZJNVETPS. Iz omenjene točke razpisne dokumentacije (tudi v povezavi z ostalo vsebino razpisne dokumentacije) namreč ni jasno zaključiti, ali bo predmet pogajanj cena del ali pa kaj drugega. Kot izhaja iz drugega odstavka 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije bo namreč cena del (edini) predmet pogajanj le, »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«. Oziroma po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario): V kolikor se pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, predmet pogajanj lahko ne bi bila (zgolj) cena del.

Naročnik bi moral, če bi želel slediti načelu transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2 oziroma 14. člen ZJNVETPS) in zagotoviti, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, v razpisni dokumentaciji (če je že zapisal del povedi »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«) vnaprej določiti tudi vse tiste elemente, po katerih bi bilo mogoče kasneje pregledno oziroma objektivno presoditi
- situacije, v katerih se kažejo ali se bodo pokazale potrebe po razširitvi predmeta pogajanj,
- ali je izpolnjen dejanski stan okoliščin, zajetih v elementih, ki predstavljajo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj.
Ker drugi odstavek 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije ni zapisan v takšni vsebini, tudi ne gre slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da »rezultira v tem, da se naročnik lahko pogaja o vseh pogojih javnega naročila« (tretji odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo). Omenjeni odstavek namreč ni zapisan na primer »predmet pogajanj bodo cena del in vsi pogoji javnega naročila« ali vsebinsko enako na kak drug način (ob tem ne gre prezreti niti sodbe Sodišča Evropske unije, sprejete v zadevi številka C 561/12, z dne 5. 12. 2013, točka 39 – glej drugi odstavek na strani 7 predmetnega sklepa Državne revizijske komisije). Poleg tega naročnik v tem delu ponovno nedoločno navaja, da drugi odstavek 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije »rezultira v tem, da se« […] »lahko pogaja o vseh pogojih javnega naročila«, ne pa, da se bo pogajal »o vseh pogojih javnega naročila«. V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da v razpisni dokumentaciji »niso natančno opredeljeni« […] »elementi, glede katerih bo v postopku mogoča razprava z namenom prilagajanja ponudbene vsebine, kot bi« […] »morali biti«, zaradi »nedoločnosti oz. odsotnosti določb o« […] »predmetu pogajanj« pa »naročnik postopka s pogajanji ne bo mogel voditi na pregleden način in po vnaprej določenem postopku« (četrti odstavek točke 3. na strani 7 zahtevka za revizijo). Vlagatelju je v smislu dosedanjih ugotovitev in zaključkov slediti tudi v njegovem zatrjevanju, da določba drugega odstavka 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije v delu, ki se glasi »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«, pomeni »nedoločnost razpisne dokumentacije do take mere, da je slednja nezakonita. Naročnikova uporaba navedenega dostavka namreč povzroči, da predmet pogajanj v razpisni dokumentaciji ni natančno opredeljen« (četrti odstavek točke 3. na strani 7 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega za odločitev v konkretnem primeru niso pravno relevantna preostala zatrjevanja naročnika, kot izhajajo iz tretjega odstavka na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo, po katerih je bil vlagatelj z razpisno dokumentacijo »nedvoumno v celoti seznanjen, saj je po vložitvi zahtevka za revizijo pri naročniku oddal ponudbo«, s čimer vlagatelj »implicite priznava, da je bil v celoti seznanjen z vsemi pogoji predmetnega javnega naročila«, tudi s tem, da drugi odstavek 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije »rezultira v tem, da se« […] »lahko pogaja o vseh pogojih javnega naročila« (kot je Državna revizijska komisija ugotovila že doslej, drugi odstavek 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije tudi sicer ni zapisan v takšni vsebini).

V posledici vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da je naročnik s tem, ko je v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije zapisal del povedi »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«, z omenjenim delom povedi kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2 oziroma 14. člen ZJNVETPS), v navezavi na določbo, po kateri mora naročnik pred pogajanji ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala (tretja poved tretjega odstavka 28. člena ZJN-2 oziroma tretja poved tretjega odstavka 90. člena ZJNVETPS), saj ni zagotovil, da bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu vsebine, kot izhaja iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih«, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, ki se glasi: »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«. V preostalem delu vsebine, kot izhaja iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih«, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne stroške sestave zahtevka za revizijo v znesku 1.400,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po »tar. št. 6002 ZOdvT: 20,00 EUR«, »22% DDV« in takso za zahtevek za revizijo v znesku 7.000,00 EUR. Vlagatelj zahteva, da mu naročnik omenjene stroške povrne v »15 dneh od izdaje odločitve o zahtevku za revizijo« in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 7.000,00 EUR,
- nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je priznala na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
- izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je določila na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno s tarifno številko 6002 ZOdvT,
- 22 % davek na dodano vrednost v znesku 180,40 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 ZOdvT glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva (iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 8.000,40 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali priglašeni stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni.

Iz razloga, ker
- vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v vsebini zatrjevanih kršitev naročnika, kot izhajajo iz točke »2. Nezakonitost zahtevanega referenčnega pogoja« zahtevka za revizijo,
- je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel v približno polovičnem delu zatrjevanih kršitev naročnika, kot izhajajo iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih« zahtevka za revizijo (vlagatelj je uspel s svojim zatrjevanjem, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 s tem, ko je v drugem odstavku 18. točke I. poglavja razpisne dokumentacije zapisal del povedi »v kolikor se ne pokažejo potrebe po razširitvi predmeta pogajanj, o čemer bodo ponudniki obveščeni«),
- vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v približno polovičnem delu zatrjevanih kršitev naročnika, kot izhajajo iz točke »3. Nezakonitost določb o pogajanjih« zahtevka za revizijo (vlagatelj ni uspel s svojimi zatrjevanji, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 s tem, ko s protokolom pogajanj ni določil načina pogajanj v smislu, ali bodo pogajanja potekala pisno ali ustno ter v koliko krogih bodo potekala),
Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj upravičen do povračila ene tretjine priznanih stroškov (8.000,40 EUR deljeno s 3 znaša 2.666,80 EUR).

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »15 dneh od izdaje odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.666,80 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9. 12. 2014


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije






















Vročiti:
– Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
– Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran