018-274/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Boruta Smrdela ter Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje varnostno receptorskih storitev za obdobje 24 mesecev«, na podlagi pritožbe vlagatelja Protect Infra, Varnostni inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Kolšek, Partizanska 18, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.12.2014

odločila:

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je razdelil na 2 sklopa, objavil na Portalu javnih naročil dne 20.8.2014, pod št. objave JN8575/2014, in v Uradnem listu EU dne 22.8.2014, pod št. objave 2014/S 160-287779.

Naročnik je dne 16.10.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1 in 2 oddal v izvedbo ponudniku Fit varovanje, d.d., Mala ulica 1, Ljubljana. Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo neodprto vrnil vlagatelju kot prepozno.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 6.11.2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je njegova ponudba pravočasna. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 10.11.2014 zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 17.11.2014. Naročniku očita bistvene kršitve določb o vodenju postopka, ker je zahtevek za revizijo zavrgel, ne da bi mu, ob pravilni uporabi Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 s sprem., v nadaljevanju: ZST-1) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), vročil nalog za plačilo takse. Šele v primeru neplačila takse v nadaljnjem roku osmih dni, bi naročnik lahko zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.11.2014 dopolnil pritožbo in navaja, da se je zmotno skliceval na določila ZST-1, saj obveznost plačila takse in predložitev potrdila o plačilu določa ZPVPJN. Skladno z ZPVPJN naročnik, če vlagatelj ne preloži potrdila o plačilu takse, zahtevek za revizijo zavrže, vendar je takšna sankcija po mnenju vlagatelja prestroga in nesorazmerna glede na dejstva, zaradi katerih se vlagatelja pozove na dopolnitev zahtevka. Z vidika enakega varstva pravic bi moral biti zagotovljen tudi naknaden rok za plačilo takse.

Naročnik je dne 28. 9. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Po pregledu pritožbe in odstopljene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožba vlagatelja ni utemeljena.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo takse iz 71. člena ZPVPJN ni plačal in posledično zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse. Vlagatelju pa je sporno, ali je naročnik iz tega razloga upravičeno zavrgel zahtevek za revizijo.

ZPVPJN v prvem odstavku 15. člena določa, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega odstavka ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN. Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Kot je razvidno iz zakonskih določb ZPVPJN, je naročnik (brez kakršnegakoli pozivanja vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo v tem delu) dolžan zahtevek za revizijo zavreči, če zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu takse, oziroma če iz njega izhaja, da je bila plačana taksa v neustrezni višini. Navedeno velja le ob predpostavki, da je naročnik vlagatelja v pravnem pouku, danem v odločitvi o oddaji naročila iz 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), pravilno in popolno poučil o uveljavljanju pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru naročnik v odločitvi o oddaji naročila z dne 16.10.2014 vlagatelju dal pravni dal pouk v skladu z 79. členom ZJN-2. Naročnik je namreč v pravnem pouku v zvezi s plačilom takse za zahtevek za revizijo zapisal, da mora vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takso v višini 1.589,50 EUR za sklop 1 oziroma 1.262,25 EUR za sklop 2. Naročnik je še navedel, na kateri transakcijski račun se taksa vplača in sklic, ki se pri tem navede. Naročnik je sicer v pravnem pouku zapisal napačno višino takse, saj ob upoštevanju, da gre pri storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, za storitve iz Seznama storitev B, znaša taksa v konkretnem primeru, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, 1.000 eurov. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub napačno navedeni višini takse v pravnem pouku naročnika, vlagatelj ni bil prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva in mu zaradi te naročnikove kršitve niso nastale škodljive posledice. Kot že navedeno vlagatelj takse za predrevizijski in revizijski postopek ni vplačal (niti v zahtevani višini niti v potrebni višini). Vlagatelj v pritožbi tudi ne zatrjuje, da je takso vplačal, pač pa zatrjuje, da bi mu naročnik moral določiti naknadni rok za plačilo takse.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja. Kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, ravnanje naročnika v primerih, ko taksa ni vplačana ob vložitvi zahtevka za revizijo, oziroma ko zahtevku za revizijo ni predloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse, določa zakon (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN), katerega mora naročnik upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Glede pritožbenih navedb, da bi (ob upoštevanju, da četrti odstavek 26. člena ZPVPJN omogoča dopolnitev zahtevka za revizijo v primeru, ko le-ta ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) moral biti tudi vlagatelju zaradi enakega varstva pravic zagotovljen naknadni rok za plačilo takse, pa je potrebno ugotoviti, da Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti ne more presojati posameznih zakonskih določil, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in ob upoštevanju navedenih pravnih podlag presojati, ali je ravnanje naročnika zakonito. Poleg tega pa se od ponudnikov pričakuje, da bodo pravni pouk naročnika, v katerem naročnik izrecno pouči ponudnike, da »morajo« vplačati takso ob vložitvi zahtevka za revizijo, hkrati pa tudi navede podatke o višini takse in računu plačila (kot je to bilo v konkretnem primeru), to upoštevali in takso ob vložitvi zahtevka za revizijo plačali, ne pa računali s tem, da jih bo naročnik pozval k dopolnitvi.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal takse in zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ne da bi vlagatelju določil naknadni rok za plačilo takse. Zato je potrebno pritožbo vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 1.12.2014


predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Kolšek, Partizanska 18, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana,
- Fit varovanje, d.d., Mala ulica 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran