Na vsebino
EN

018-258/2014 Elektro Slovenija, d. o. o.

Številka: 018-258/2014-6
Datum sprejema: 25. 11. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »RP 110 kV Hudo, obnova objekta (zamenjava VN in sek. opreme); dobava visokonapetostne opreme« (sklop D: napetostni merilni transformatorji 110 kV) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj C&G, d. o. o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija, d. o. o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 25. 11. 2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop D, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 17. 9. 2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.042,59 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev:

Naročnik je v odprtem postopku oddaje naročila (objava 3. 4. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3974/2014, in 8. 4. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 069-119484) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 17. 9. 2014 ponudnike med drugim obvestil, da je v sklopu D izbral ponudbo ponudnika Eko-solaris, d. o. o., Gomilsko 17, Gomilsko (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 9. 2014 zahteval vpogled v dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 25. 9. 2014 in o njem vodil zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 9. 2014 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, »če« pa »naročnik oziroma Državna revizijska komisija primarno podanemu delu zahtevka ne bosta ugodila, vlagatelj zahteva, da se revizijskemu zahtevku ugodi v delu vpogleda ter se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v delu referenc iz (točka ). 3 Pogojev za sodelovanje-reference proizvajalca razpisne dokumentacije št. 31/2014 ter tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, vsebovanih v Splošnih tehničnih pogojih, tehnične zahteve iz (točka ). 3. Merilni transformatorji (vključujoč Internal arc fault test), hkrati pa se vlagatelju dovoli tudi dodatni rok za dopolnitev revizijskega zahtevka«. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- tako po objektivnem kot po subjektivnem kriteriju opredelitve poslovne skrivnosti iz 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) morajo pravne osebe, ki se sklicujejo na poslovno skrivnost, vselej tudi izrecno zatrjevati in dokazati škodo, ki naj bi ji bila storjena z razkritjem posamičnega podatka, izbrani ponudnik pa ni »zatrjeval konkretizirane škode, ki bi mu z razkritjem posamičnega dokumenta nastala, naročnik pa je v celoti nekritično in po oceni vlagatelja popolnoma arbitrarno sledil oznakam izbranega ponudnika kaj šteje za poslovno skrivnost«,
- »je potrebno v primeru zatrjevanja poslovne skrivnosti po subjektivnem ali objektivnem kriteriju občutno škodo zaradi razkritja podatkov izrecno in konkretno izkazati«, kar izhaja iz »obsežne sodne prakse sodišč« (npr. sodba II U 213/2012 z dne 21. 11. 2012),
- »podatki iz ponudbene dokumentacije iz katerih izhaja ali je neko ponudbo mogoče opredeliti kot popolno ali pa je ta ponudba nepopolna, že s stališča ustavno zagotovljenega pravnega varstva, ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost«,
- so podatki o referencah javni podatki (npr. zadeva št. 018-050/2011), naročnik pa bi mu moral omogočiti vpogled vanje in tudi v tehnične zahteve splošnih tehničnih pogojev, 3. točka, saj teh pogojev izbrani ponudnik ne izpolnjuje,
- mu je naročnik je z onemogočenjem vpogleda v zahtevane podatke »tudi onemogočil uspešnejše uveljavljanje pravnega varstva v okviru zahtevka za revizijo«, kršil pa je tudi načelo transparentnosti,
- izbrani ponudnik, kot izhaja iz zadeve št. 018-454/2011, ni obrazložil škodljivih posledic, ki bi mu nastale zaradi razkritja podatkov,
- kljub onemogočenju vpogleda zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja in ni predložil dokazila o skladnosti porcelana z zahtevanim standardom (porcelanski izolatorji morajo biti narejeni iz kvalitetnega, homogenega in neporoznega Al2O3 porcelana tipa najmanj C130 po IEC 60672), niti ne izpolnjuje zahteve, da morajo imeti merilni transformatorji opravljen preizkus z električnim oblokom v skladu z IEC 61869-1:2009,
- slednje dokazuje tudi dejstvo, da je naročnik ob enakih zahtevah razpisne dokumentacije v istem postopku oddaje naročila, sklop C, z vlogo z dne 12. 8. 2014 vlagatelja pozval k predložitvi Internal arc fault testa, v sklopu D pa izbranega ponudnika ni pozval na njegovo predložitev, temveč je brez preverjanja stanja in zahteve za dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika slednjo izbral kot popolno, kar kaže na privilegiranje izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 10. 2014 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da je v ponudbi predložil vse zahtevane dokumente, ravnal pa je tudi skladno z 22. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pri označevanju poslovne skrivnosti in njenem razkrivanju.

Naročnik je s sklepom št. 1542/896/ar z dne 20. 10. 2014 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- pri vpogledu ni kršil sedmega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), saj je upošteval, da je izbrani ponudnik podatke o referencah in tehnični del ponudbe s sklepom z dne 14. 7. 2014, ki ga je predložil že v ponudbo, označil za poslovno skrivnost,
- varovani podatki niso podatki, ki so po zakonu javni,
- se reference nanašajo na naročnike, ki so gospodarske družbe, ki spadajo v zasebni sektor,
- je izbrani ponudnik predložil zahtevana dokazila za izpolnjevanje referenčnega pogoja,
- je zahteval, da je zunanja izolacija lahko iz porcelana ali kompozitna s silikonsko gumo, izbrani ponudnik pa je ponudil napetostne merilne transformatorje z vgrajenimi izolatorji iz kompozitnih materialov, zato mu ni bilo treba predložiti dokazila, ki ga je navedel vlagatelj, je pa izbrani ponudnik že v ponudbo predložil dokazilo – potrdilo o skladnosti s standardom IEC 61462,
- je upošteval drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS in upošteval dokazilo (Poročilo o izvedbi testa z notranjim oblokom), ki ga je izdal akreditiran laboratorij EDF (Électricité de France), saj je iz opisa testa razvidno, da je bil opravljen pod enakovrednimi pogoji, kot so navedeni v IEC 61869-1:2009, točka 7.4.6.,
- EDF je ta test oblikoval v svojih tehničnih predpisih in ga zahteval od dobaviteljev, še preden je bil vnesen v standarde IEC.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 1547/896/ar z dne 23. 10. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 10. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je z vlogo št. 1577/896/ar z dne 3. 11. 2014 odgovoril na vlagateljevo vlogo z dne 27. 10. 2014 in pojasnil, zakaj se z vlagateljevimi navedbami ne strinja.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu (obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS) v objavo na portal javnih naročil 3. 4. 2014 (točka VI.5 objave) in torej pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJNVETPS-E), zato se skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJNVETPS-E postopek oddaje konkretnega naročila izvede po ZJNVETPS, ne da bi upoštevali ZJNVETPS-E.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je glede na predmet naročila zavezanec po ZJNVETPS (1. točka petega odstavka 3. člena ZJNVETPS v zvezi z alineo a tretjega odstavka 5. člena ZJNVETPS), ne pa po ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija sklicevanje izbranega ponudnika na 22. člen ZJN-2 (gl. vloga z dne 7. 10. 2014) upoštevala kot sklicevanje na 27. člen ZJNVETPS, ki sicer vsebinsko enako ureja vprašanja vpogleda v dokumentacijo kot 22. člen ZJN-2. Rešitev v zadevi torej tudi ne bi bila različna kljub sklicevanju izbranega ponudnika na napačen zakon.

Vlagatelj je navedel, da naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni upošteval (sedmega odstavka) 27. člena ZJNVETPS, ponudbo izbranega ponudnika pa bi moral izločiti, saj ni popolna (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Naročnik je prerekal vlagateljeve očitke.

Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe (tj. ZGD-1), štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Skladno z drugim odstavkom 27. člena ZJNVETPS so ne glede na prvi odstavek 27. člena ZJNVETPS javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je v njo vložen in zvezan »Sklep o določitvi ponudbe kot poslovno skrivnost« z dne 14. 7. 2014, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost med drugim določil »9) reference« in »10) kompleten tehnični del«. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v zapisnik o vpogledu z dne 25. 9. 2014 in ugotovila, da je naročnik vanj zapisal, da vlagatelj »želi vpogled v reference in tehnični del ponudbe izbranega ponudnika, ki so določene kot pogoj razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila. Vpogled v navedeno se ne dovoli, ker je« izbrani ponudnik »reference in tehnični del ponudbe označil kot poslovno skrivnost«. Naročnik vlagatelju tako ni dovolil vpogleda v posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika, saj se je oprl na sklep o določitvi poslovne skrivnosti, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo.

V primeru obstoja sklepa (posamični akt), s katerim ponudnik označi podatke iz ponudbe za poslovno skrivnost, je treba upoštevati, da je z zakritimi podatki prepovedano razpolagati po subjektivnem merilu (prvi odstavek 39. ZGD-1: »Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. […]«). Naročnik je torej v tej zadevi upošteval prvi odstavek 39. člena ZGD-1, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je sicer navedel, da bi moral izbrani ponudnik kljub obstoju sklepa o določitvi poslovne skrivnosti izrecno zatrjevati in dokazati konkretno škodo, ki bi mu nastala z razkritjem posamičnega podatka, vendar takega stališča ne potrjuje niti sodba Upravnega sodišča št. II U 213/2012 z dne 21. 11. 2012, na katero se je skliceval vlagatelj. ZGD-1 v 39. členu razlikuje, kdaj je razpolaganje s kakšnimi podatki lahko omejeno po subjektivnem merilu (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in kdaj po objektivnem merilu (drugi odstavek 39. člena ZGD-1: »Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. […]«). V primeru omejitve po merilu iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1 je treba izkazovati škodo. Upravno sodišče je v sodbi št. II U 213/2012 z dne 21. 11. 2012 na tedanje dejansko stanje ugotovilo, da »glede subjektivnega pogoja iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 […] tožeči stranki nista izkazali, da bi katera od njiju sprejela sklep, s katerim bi bilo predmetno revizijsko poročilo določeno kot poslovna skrivnost«, glede objektivnega merila iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1 pa je navedlo, da »očitno občutno škodo bi morali tožeči stranki konkretno izkazati«, kar tudi pokaže, da je Upravno sodišče razlikovalo položaja iz prvega in drugega odstavka 39. člena ZGD-1 in ju ni enačilo, kot to prikazuje vlagatelj. Tudi Državna revizijska komisija je zadevi št. 018-454/2011, na katero se je skliceval vlagatelj, upoštevala razliko med subjektivnim in objektivnim merilom, kar izhaja tudi iz dela besedila, ki ga je vlagatelj citiral (»… odločila, da objektivni kriterij poslovne skrivnosti …«). Vendar je kljub obstoju »Sklepa o določitvi ponudbe kot poslovno skrivnost« z dne 14. 7. 2014 treba odgovoriti še na vprašanje, ali bi moral naročnik spregledati, kaj ta sklep določa glede podatkov, v katere je vlagatelj želel vpogledati na vpogledu 25. 9. 2014. Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost namreč ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Izhajajoč iz prve povedi iz sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS naročnik dovoli vpogled v tiste podatke iz drugih ponudb, ki jih določa drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS, saj so ti podatki glede na zakonsko besedilo javni (prim. tretji odstavek 39. člena ZGD-1). S tolmačenjem prve povedi iz sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS je mogoče ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled tudi v tiste podatke, ki niso zajeti v drugem odstavku 27. člena ZJNVETPS, a ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ker so podani razlogi iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 (npr. prva alinea iz drugega odstavka 80. člena ZJNVETPS, ki se nanaša na naziv ponudnika, ki se ga vpiše v zapisnik o odpiranju ponudb, zapisnik o odpiranju ponudb pa se skladno s tretjim odstavkom 80. člena ZJNVETPS vroči ponudnikom, kaže na to, da podatek o nazivu ponudnika ne more biti poslovna skrivnost, ker ta podatek kot javen določa že zakon, gl. tudi druga alinea v prvi povedi iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS). V tej zadevi zato ne gre za to, da bi moral izbrani ponudnik kljub predložitvi »Sklepa o določitvi ponudbe kot poslovno skrivnost« z dne 14. 7. 2014 zatrjevati in dokazovati škodo (str. 5 zahtevka za revizijo), temveč gre za to, da bi moral naročnik ugotavljati, ali gre pri podatkih, ki jih je izbrani ponudnik varoval s »Sklepom o določitvi ponudbe kot poslovno skrivnost« z dne 14. 7. 2014, za javne podatke, ki bi jih moral naročnik razkriti vlagatelju (str. 7 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj je navedel, da referenc ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost, pri tem pa se je skliceval na zadevo št. 018-050/2011. Naročnik je odgovoril, da je šlo za reference zasebnega sektorja, zato ni obstajala zakonska podlaga za njihovo razkritje. Vlagatelj je v vlogi z dne 27. 10. 2014 (str. 3) ugovarjal naročniku, saj »so posli iz področja elektrogospodarstva, predvsem posli z javnimi naročniki«, naročnik pa je z vlogo št. 1577/896/ar z dne 3. 11. 2014 ugovarjal vlagateljevemu stališču. Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je treba pritrditi vlagatelju, da gre pri spornih referencah predvsem za posle z javnimi naročniki, ali pa je treba pritrditi naročniku, da gre za posle iz zasebnega sektorja, je treba opozoriti, da je naročnik določil pogoj za »reference proizvajalca« [Navodilo ponudniku za izdelavo ponudbe, točka 3, prvi pogoj, str. 1 razpisne dokumentacije in večkrat pojasnila na portalu javnih naročil (22. 4. 2014, ob 15.18; 22. 4. 2014, ob 15.30; 22. 4. 2014, ob 15.33; 28. 4. 2014, ob 15.06; 9. 5. 2014, ob 15.31; 24. 6. 2014, 15.39), ki so postala del razpisne dokumentacije, tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS] tako, da je zahteval, da mora ponudnik dokazati, da je proizvajalec od leta 2009 naprej kupcem iz držav članic Evropske unije prodal najmanj 100 kosov opreme istega tipa, kot je oprema, ki jo je ponudil ponudnik v tem postopku oddaje naročila. Iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN je razvidno, da je v primeru, če je naročnik vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, namen dovolitve vpogleda to, da lahko vlagatelj navede dejstva in dokaze, s katerimi se dokazujejo kršitve (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN v zvezi s 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj bi z dovolitvijo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika tako lahko utemeljeval kršitev alinee b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS, skladno s katero mora naročnik izbrati ponudnika v skladu pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom ZJNVETPS. V konkretni zadevi je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je proizvajalec istega tipa opreme, kot ga je izbrani ponudnik ponudil v sklopu D, podal izjavo s seznamom 169 prodaj od leta 2009, v katerem je naštetih več kot 2.000 kosov opreme, s čimer je zadoščeno minimalnemu številu 100 kosov opreme. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da proizvajalec nekaterih kosov opreme ni prodal kupcem iz Evropske unije, vendar to ne spremeni tega, da je vsaj 100 kosov opreme prodal kupcem iz Evropske unije. Državna revizijska komisija dodaja, da je bil že največji posel, ki presega prodajo 100 kosov opreme, sklenjen s kupcem iz Evropske unije. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil v ponudbi tudi dva izpolnjena in potrjena (podpis in žig) obrazca »Potrdilo o referencah proizvajalca visokonapetostne opreme«, v katerih je navedel podatke za osem poslov proizvajalca tipa opreme, ki jo je ponudil v sklopu D, pri čemer so posli iz let 2012 (en posel), 2013 (pet poslov) in 2014 (dva posla) za opremo v količini 156 kosov, vsi kupci pa so iz Evropske unije. Državna revizijska komisija je tudi primerjala ta obrazca z izjavo proizvajalca, pri tem pa je ugotovila, da se v proizvajalčevi izjavi nahaja sedem poslov za 153 kosov opreme. Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali so kupci, ki so navedeni v seznamu referenc proizvajalca oziroma v obrazcih »Potrdilo o referencah proizvajalca visokonapetostne opreme«, ki ju je izpolnil izbrani ponudnik sam, naročniki po predpisih o javnem naročanju (posameznih držav), in niti ni nadalje ugotavljala utemeljenosti očitkov o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo v delu, ki se nanaša na reference proizvajalca, saj že na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ki ga je izvedla sama, ni mogla zaključiti, da naročnik ne bi smel šteti, da referenčni posli proizvajalca opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, izpolnjujejo zahteve iz Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe, točka 3, prvi pogoj (str. 1 razpisne dokumentacije) za obdobje, količino in vsebino. Državna revizijska komisija zato tudi ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil alineo b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS, ko je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje pogoj, kot ga je določil v Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe, točka 3, prvi pogoj (str. 1 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija pa ni odločala, ali je naročnik ta pogoj določil skladno z 48. členom ZJNVETPS, saj je že potekel rok za predložitev ponudb in morebitnih ugovorov zoper razpisno dokumentacijo v tej fazi postopka oddaje naročila ne bi mogla obravnavati vsebinsko (prim. prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju enakih izhodišč o namenu ugotavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v nadaljevanju ugotavljala, ali je utemeljen vlagateljev očitek, da »izbrani ponudnik ne […] izpolnjuje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, vsebovane v Splošnih tehničnih pogojih, tehnične zahteve iz tč. 3 Merilni transformatorji (vključujoč Internal arc fault test)« (str. 8–9 zahtevka za revizijo), saj je vlagatelj navedel takšno dejansko stanje in zanj predlagal dokaze, ki Državni revizijski komisiji že omogočajo ugotovitev, ali je naročnik kršil ZJNVETPS, ko je štel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je kot del razpisne dokumentacije (gl. dokument »Povabilo k oddaji ponudbe« št. 576/PPD-JN/3036 z dne 3. 4. 2014, 11. alinea prilog) določil »dokumentacijo za razpis št. R1HU-A025/490, mapa št. R1HU 6E/M02«, torej tehnične specifikacije (prim. prva poved iz prvega odstavka 41. člena ZJNVETPS). Naročnik je v njih (tudi upoštevajoč pojasnila, ki so bila objavljena na portalu javnih naročil in so postala del razpisne dokumentacije; tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS) med drugim določil:
– »Merilni transformatorji morajo biti izdelani v skladu s standardi SIST EN 61869-1:2013, SIST EN 61869-2:2013 in SIST EN 61869-3:2012. Merilni transformatorji so enofazni, enopolno izolirani, za zunanjo montažo, izolacija je papir in olje. Zunanja izolacija je lahko iz porcelana ali pa kompozitna s silikonsko gumo. V primeri izvedbe merilnega transformatorja s porcelanskim izolatorjem notranji premer izolatorja merilnih transformatorjev zaradi eksplozijske varnosti ne sme biti večji od 250 mm. Merilni transformatorji s porcelanskim izolatorjem morajo biti konstruirani tako, da v območju izolatorja nimajo aktivnih delov (navitij ali jeder).« (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.1 Splošno, str. 30/58, drugi odstavek),
– »Porcelanski izolatorji merilnih transformatorjev morajo proizvedeni v državah EU ali na Japonskem in morajo biti izdelani iz glaziranega (RAL 8017) porcelana. Porcelanski izolatorji morajo biti narejeni iz kvalitetnega, homogenega in neporoznega Al2O3 porcelana tipa najmanj C130 po IEC 60672. Dokazilo o skladnosti porcelana z navedenim standardom mora biti priloženo v ponudbi. Prirobnice morajo biti izdelane iz litega železa, tesnjenje izolatorja mora biti izvedeno s Portland cementom. Če proizvajalec v merilnem transformatorju uporablja izolator iz kompozitnih materialov, morajo biti le-ti izdelani na v državah EU ali na Japonskem v skladu s standardom IEC 61462. Jedro izolatorja mora biti izdelano iz umetnih smol ojačenih s steklenimi vlakni, izolacijska obloga pa mora biti iz silikonske gume (SIR), vulkanizirane pri visoki temperaturi. Silikonski del izolatorja mora biti v celoti izdelan z vlivanjem v enem kosu, brez uporabe lepil. Na izolatorjih morajo biti jasno navedeni proizvajalec, tip in serijske številke posameznih izolatorjev, ki se morajo ujemati s predloženo dokumentacijo o izvedenih kosovnih preizkusih skladno s pripadajočimi standardi. Izbrani dobavitelj mora najkasneje ob prevzemu priložiti kopijo tipskega, serijskega in kosovnega ter prevzemnega preizkusa za vsakega od vgrajenih kompozitnih izolatorjev v skladu s standardom EN 61462:2008.« (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.1 Splošno, str. 30/58, tretji odstavek),
– »Merilni transformatorji morajo biti hermetično zaprti in ne smejo dopuščati nikakršnega stika izolacijskega olja z zunanjim okoljem. Merilni transformatorji morajo biti izdelani tako, da bo onemogočena eksplozija transformatorja, še posebej porcelanskih delov. Notranja konstrukcija napetostnega transformatorja mora preprečevati okvaro merilnega transformatorja zaradi kratkega stika ali preobremenitve v sekundarnih tokokrogih. Zaradi varnosti morajo imeti merilni transformatorji šibko (konstrukcijsko oslabljeno) mesto v spodnjem oziroma zgornjem kovinskem delu merilnega transformatorja, ki v primeru nevarnosti eksplozije transformatorja deluje kot varovalka. Merilni transformatorji morajo imeti opravljen preizkus z električnim oblokom v skladu z IEC 61869-1:2009, točka 7.4.6 (Internal arc fault test).« (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.1 Splošno, str. 31/58, drugi odstavek na strani),
– »Tipski preizkusi merilnih transformatorjev morajo biti izvedeni v skladu s standardom SIST EN 61869-1:2009, SIST EN 61869-2:2013, SIST EN 61869-3:2012 in IEC/TR 61869-103.
Opravljen mora biti preizkus z električnim oblokom (Internal arc fault test) v skladu s standardom IEC 61869-1:2008, točka 7.4.6..« (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.2.1 Tipski preizkusi, str. 33/58).

Vlagatelj je najprej navedel, da izbrani ponudnik ni predložil dokazila o skladnosti porcelana z zahtevanim standardom.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tudi izpolnjeno tabelo »Napetostni merilni transformatorji« (iz datoteke E1011xcd_teh_podatki_R7, str. 45/58, 46/58 in 47/58), pri čemer je vrstico št. 21 »Material izolatorja« izpolnil tako, da je:
– v razdelku iz stolpca »Zahtevana vrednost« (četrti stolpec) obkrožil besedo »kompozit«, ne pa »porcelan«,
– v razdelek »Ponudbena vrednost« (peti stolpec) pa je vpisal »kompozit«.

Iz tabele »Napetostni merilni transformatorji« je torej razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil merilni transformator, ki ima kompozitno zunanjo izolacijo, kar je alternativna rešitev (veznik »ali«), ki jo je naročnik dopustil (gl. datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, str. 30/58, drugi odstavek), zato izbranemu ponudniku, razumljivo, ni bilo treba predložiti dokazila o skladnosti porcelana z zahtevanim standardom, saj je naročnik zahteval predložitev takega dokazila od ponudnika, ki je ponudil merilni transformator z zunanjo izolacijo iz porcelana (gl. datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, str. 30/58, tretji odstavek). Vlagateljev očitek zato ni utemeljen.

Vlagatelj je nadalje navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve, da morajo merilni transformatorji imeti opravljen preizkus z električnim oblokom v skladu z IEC 61869-1:2009, točka 7.4.6 (Internal arc fault test). Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik privilegiral izbranega ponudnika, saj je vlagatelja pozval na predložitev tega testa, izbranega ponudnika pa ne, temveč je njegovo ponudbo izbral kot popolno; vlagatelj je torej po vsebini naročniku očital kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) pri pregledu in ocenjevanju ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v sklepu št. 1542/896/ar z dne 20. 10. 2014 navedel, da je izbrani ponudnik predložil dokazilo – poročilo o izvedbi testa z notranjim oblokom, vendar ni navedel, da je bil test izveden na podlagi IEC 61869-1:2009. Naročnik je opozoril na drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS in navedel, da je iz opisa za izvedeni test razvidno, da je akreditirani laboratorij EDF opravil test pod enakovrednimi pogoji, kot so navedeni v IEC 61869-1:2009, zato tudi rezultati izvedenega testa izpolnjujejo zahteve iz tega standarda.

IEC je angleška kratica Mednarodne elektrotehniške komisije (International Electrotechnical Commission; http://www.iec.ch/). Naročnik je zahteval, da mora imeti merilni transformator opravljen preizkus z električnim oblokom v skladu s točko 7.4.6 standarda IEC 61869-1:2008 (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.2.1 Tipski preizkusi, str. 33/58) oziroma IEC 61869-1:2009 (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.1 Splošno, str. 31/58, drugi odstavek na strani), vendar pa Državna revizijska komisija na spletni strani IEC ni našla standarda IEC s številko 61869-1, ki bi bil sprejet v letu 2008 ali 2009. S spletne strani IEC je razvidno, da je bil standard IEC 61869-1 objavljen 9. 10. 2007 (http://webstore.iec.ch/ webstore/webstore.nsf/Artnum_PK/38401), kar pomeni, da je moral biti sprejet pred letom 2008 in toliko bolj 2009. Na spletni strani IEC je standard prikazan kot IEC 61869-1:2007 in IEC 61869-1 ed1.0. Nedoslednost v letnici standarda je zasledil tudi naročnik, saj se je v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 24. 6. 2014, ob 15.39, ko je pojasnil namen tega testa, skliceval na SIST EN 61869-1:2009, v vlogi št. 1577/896/ar z dne 3. 11. 2014 pa je navedel, da je zahteval ta preizkus v skladu z »IEC standardom SIST 61869-1:2009«. V letu 2009 (1. 12. 2009) je bil objavljen slovenski nacionalni standard, pripravljen na podlagi standarda IEC 61869-1:2007 [torej SIST EN 61869-1:2009; gl. http://www.sist.si/ecommerce/ catalog/project.aspx?id=9bf214f3-78b4-43ad-9e8f-6559e69a5087 − podatki iz kataloga s spletne strani Slovenskega inštituta za standardizacijo, ki je skladno s prvim odstavkom 5. člena Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99; ZSta-1) slovenski nacionalni organ za standarde]. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se je naročnik skliceval tudi na standard SIST EN 61869-1:2013 (datoteka E1011xcd_teh_podatki_R7, točka 3.1 Splošno, str. 30/58, drugi odstavek), vendar standarda SIST EN 61869-1 s tako letnico ni našla v katalogu na spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo, zato je štela, da se je naročnik skliceval na standard SIST EN 61869-1:2009. Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik zahteval, da morajo biti transformatorji preizkušeni v skladu s standardom SIST EN 61869-1:2009 oziroma IEC 61869-1:2007.

Standard IEC 61869-1:2007 ima v angleškem jeziku naslov »Instrument transformers - Part 1: General requirements« (http://webstore.iec.ch/webstore/webstore.nsf/Artnum_PK/38401). Tudi standard SIST EN 61869-1:2009 ima enak naslov v angleškem jeziku, njegov naslov v slovenskem jeziku pa je »Merilni transformatorji - 1. del: Splošne zahteve (IEC 61869-1:2007)« (http://www.sist.si/ecommerce/catalog/project.aspx?id=9bf214f3-78b4-43ad-9e8f-6559e69a5087). Iz povzetka (»Abstract«) standarda IEC 61869-1:2007 (»This International Standard is applicable to newly manufactured instrument transformers with analogue or digital output for use with electrical measuring instruments or electrical protective devices having rated frequencies from 15 Hz to 100 Hz. TC 38 decided to restructure the whole set of stand-alone Standards in the IEC 60044 series and transform it into a new set of standards composed of general requirements documents and specific requirements documents. This Standard is the first issue of this new series and can be regarded as a Product Family standard. It contains the general requirements for instrument transformers and shall be read in conjunction with the relevant specific requirements standard for the instrument transformer concerned.«) oziroma opisa »Področje projekta« za standard SIST EN 61869-1:2009 (»This International Standard is applicable to newly manufactured instrument transformers with analogue or digital output for use with electrical measuring instruments or electrical protective devices having rated frequencies from 15 Hz to 100 Hz. This standard is a product family standard and covers general requirements only. For each kind of instrument transformer the product standard is composed by this standard and the relevant specific standard.«) je razvidno, da se ga uporablja za novo proizvedene merilne transformatorje z določenimi tehničnimi lastnostmi za uporabo z določenimi napravami.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil poročilo z dne 12. 12. 2007, ki ga je izdal subjekt iz Francije, test na transformatorju (s konkretno oznako) proizvajalca opreme, ki je tudi proizvajalec opreme, ki jo je ponudil tudi izbrani ponudnik, pa je glede na razdelek »Essais réalisés suivant / Tests caried out according to« (str. 1) oziroma točko »Documents de reference / reference documents« (str. 3) ta subjekt iz Francije opravil v skladu z zahtevami iz dokumenta iz leta 2006, torej na podlagi dokumenta iz obdobja pred uveljavitvijo standarda SIST EN 61869-1:2009 in IEC 61869-1:2007. Iz poročila sta med drugim tudi razvidni izjavi, da je test opravil subjekt, ki ga je akreditiral francoski akreditacijski organ COFRAC (str. 2) in da so transformatorji tipa, ki je bil testiran, enako načrtovani kot transformatorji drugega (konkretno navedenega) tipa (str. 5). Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da so v poročilu (str. 4) navedene tehnične lastnosti transformatorja, ki je bil testiran, pri čemer je navedena tudi oznaka, ki se npr. v eni črki razlikuje od oznake opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija iz poročila ni mogla razbrati, katere transformatorje je mogoče šteti kot transformatorje, za katere je naveden tip na str. 5 poročila.

Ne da bi Državna revizijska komisija že ugotavljala, ali je treba pritrditi naročniku in šteti, da gre v tem primeru za primer, ko je treba uporabiti drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS, ali pa bi bilo treba upoštevati podlage za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij (a alinea tretjega odstavka, četrti odstavek in osmi odstavek 41. člena ZJNVETPS), Državna revizijska komisija izpostavlja, da ji dokumentacija postopka oddaje naročila ne omogoča, da bi lahko potrdila, da je naročnik enako obravnaval ponudnika, kar je zahteva iz prvega odstavka 15. člena ZJNVETPS, zato tudi ni mogla potrditi, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika izbral na transparenten način, kar je zahteva iz prvega odstavka 14. člena ZJNVETPS. Čeprav so naročnikove navedbe iz sklepa št. 1542/896/ar z dne 20. 10. 2014 o enakovrednosti vsebine testov ne glede na izvedbo pred uveljavitvijo standarda SIST EN 61869-1:2009 in IEC 61869-1:2007 morda utemeljene, pa Državna revizijska komisija (ne na podlagi poročila v ponudbi, ne naročnikove spisovne dokumentacije o poteku postopka oddaje naročila, ne naročnikove dokumentacije iz predrevizijskega postopka, pa niti morebiti iz vloge št. 1577/896/ar z dne 3. 11. 2014) ni mogla že zaključiti, da je smel naročnik kot ustrezno upoštevati poročilo z dne 12. 12. 2007, ki se nanaša na testiranje tipa transformatorja (str. 2), za katerega ne naročnik ne izbrani ponudnik niti ne zatrjujeta (sicer niti ne dokazujeta), da je enak, pa niti primerljiv tip, kot je tip transformatorja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, pa niti, da je to enak oziroma primerljiv tip transformatorja, ki je tudi naveden v poročilu (str. 5). Državna revizijska komisija zato ni mogla že zaključiti, da je naročnik lahko štel, da je izbrani ponudnik s predloženim poročilom z dne 12. 12. 2007 dokazal, da ponujeni transformatorji izpolnjujejo zahtevo o izvedbi preizkusa z električnim oblokom na način, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila za sklop D, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 17. 9. 2014. Ker je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo že iz predstavljenih razlogov, ni nadalje ugotavljala, ali je naročnik vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, ker mu ni omogočil vpogleda v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika, in niti ni ugotavljala, ali je naročnik kršil 15. člen ZJNVETPS pri pregledu in ocenjevanju ponudb, ko je vlagatelja pozval na dokazilo (ne v sklopu, v katerem vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji naročila), saj ne glede na ugotovitev, to ne bi več vplivalo na vlagateljev položaj.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka 73. člena ZJNVETPS), naročnik pa mora sprejeti eno izmed možnih odločitev (83. in 85. člen ZJNVETPS), pri tem pa mora upoštevati tudi načeli transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJNVETPS).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava priglašene stroške takse v višini 4.042,59 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 25. 11. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










































Vročiti:
- Elektro Slovenija, d. o. o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- C&G, d. o. o., Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana,
- Eko-solaris, d. o. o., Gomilsko 17, 3303 Gomilsko,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran