018-238/2014 SPIRIT Slovenija, javna agencija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo po odprtem postopku za izvedbo “Celostne inovativne digitalne kampanje“«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Direct Media Komunikacije, d. o. o., Dunajska 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPIRIT Slovenija, javna agencija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 11. 2014

odločila:

1) Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 10. 9. 2014 se delno ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v naslednjih delih:

- v delu, v katerem naročnik zahteva, da ponudnik zagotovi objavo klasičnih oblik oglasov v formatih 300x250, 160x600, 728x90 in 300x600 na portalu »tripadvisor.de«,
- v delu, v katerem naročnik zahteva, da ponudnik zagotovi objavo naprednih oblik oglasov v formatih »Wallpaper«, »Takeover«, »Billboard«, »Pushdown«, »Mobile fullscreen« na portalu »vecernji.hr«.

V preostalem se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2) Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.250,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 31. 7. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN8097/2014, dne 5. 8. 2014 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2014/S 148-266410.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 9. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja zoper vsebino razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik predmet javnega naročila določil tako, da ga objektivno ni mogoče izpolniti, kar pomeni, da ni mogoče oddati popolne ponudbe. V točki 17 razpisne dokumentacije je naročnik določil merilo »Povprečna cena CPM za klasične oblike oglasov«, v opisu katerega je zahteval, da morajo ponudniki v vseh naštetih državah ponuditi izvedbo vseh zahtevanih formatov. Za portal »spiegel.de« je naročnik zahteval objavo oglasov v formatih 300x260, 160x600 in 300x600, in sicer na domači strani. Vlagatelj zatrjuje, da je pri pridobivanju ponudb za oglasni prostor na portalu »spiegel.de« od partnerja v Nemčiji dobil odgovor, da na portalu »spiegel.de« ni mogoče zakupiti oglasa le na domači strani in da ga ni mogoče zakupiti v formatih, ki so zahtevani. Enako vlagatelj zatrjuje tudi za portal »tripadvisor.de«, za katerega je naročnik zahteval tudi oglase v formatih 160x600, 728x90 in 300x600, od partnerja v tujini pa je vlagatelj prejel pojasnilo, da na tej strani ni na voljo nobeden izmed zahtevanih formatov, temveč je na voljo le en format na domači strani, in sicer 300x250. Prav tako velja za portal »travel.ru«, za katerega je naročnik zahteval tudi format 200x300, vlagatelj pa je pridobil informacije, da tega formata ni več mogoče naročiti. To pomeni, zatrjuje vlagatelj, da v ponudbi ni mogoče ponuditi vseh zahtevanih formatov in da ponudniki ne morejo izpolniti predračuna v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, saj je bila izrecna zahteva naročnika, da ponudijo vse tipe oglasov na vseh zahtevanih portalih. Podobno vlagatelj zatrjuje tudi za merilo »Povprečna cena CPM za napredne oblike oglasov«, v opisu katerega je naročnik zahteval, da morajo ponudniki za vse naštete države ponuditi vse zahtevane formate oglasov. Med drugim je naročnik za portal »vecernji.hr« zahteval objavo oglasa »pushdown«, vlagatelj pa je pri pridobivanju ponudb od družbe Večernji list, d. o. o., prejel pojasnilo, da omenjeni portal nima tega formata. To pomeni, zatrjuje vlagatelj, da ponudniki tudi v tem delu ne morejo izpolniti ponudbenega predračuna v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije in da je naročnik zahteval nekaj, česar ni mogoče izpolniti. Vlagatelj navaja, da je naročnik z navedenima meriloma kršil določbe 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) ter načelo transparentnosti in enakopravno obravnavo, saj meril ni mogoče določiti oz. je mogoče o njegovi vrednosti špekulirati. Vlagatelj navaja, da je iz enakih razlogov, kot jih je že navedel, predmet naročila nemogoče izpolniti, saj je iz razpisne dokumentacije jasno, da morajo ponudniki zakupiti vse tipe oglasov glede na ponudbeni predračun, kar pa dejansko ni mogoče. S tem je naročnik po mnenju vlagatelja kršil tudi 37. člen ZJN-2, na podlagi česar vlagatelj primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podrejeno pa razveljavitev tistih določb razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na objavo oglasa formata »pushdown« na portalu »vecernji.hr«, objavo oglasov v formatih 300x260, 160x600 in 300x600 na portalu »spiegel.de«, objavo oglasov v formatih 160x600, 728x90 in 300x600 na portalu »tripadvisor.de« ter objavo oglasa v formatu 200x300 na portalu »travel.ru«. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 22. 9. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj napačno povzel zahtevo, da morajo ponudniki v vsaki državi ponuditi izvedbo vseh zahtevanih oglasov na vseh zahtevanih portalih, saj je jasno navedeno, da se formati oglasov med državami oz. skupinami držav razlikujejo. Naročnik je ponudnike napotil, da v obrazec št. 10 »Ponudbeni predračun« oz. v excel tabele vnašajo cene za posamezne formate, tako kot so navedeni v excelovi tabeli. V zvezi z oglasi na portalu »spiegel.de« naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji zahteva oglasni format 300x250 in ne 300x260, kot napačno navaja vlagatelj. Naročnik navaja, da je predhodno preveril obstoj vseh formatnih oglasov po posameznih državah in skupinah držav, in zavrača navedbe, da zahtevanih formatov ne bi bilo mogoče ponuditi. To dokazuje dejstvo, navaja naročnik, da je prejel pet ponudb in da so vsi ponudniki ponudili cene za zakup oglasov formata 300x250, 160x600 in 300x600 na domači strani portala »spiegel.de«, z izjemo enega ponudnika, ki ni ponudil cene za zakup zgolj enega formata 300x600. Navedeno po mnenju naročnika potrjuje dejstvo, da je bilo mogoče ponuditi zakup oglasov formata 300x250, 160x600 in 300x600 na domači strani portala »spiegel.de«. Tudi glede objave oglasov na portalu »tripadvisor.de« naročnik navaja, da je predhodno preveril možnost objave zahtevanih formatov, prejel pa je tudi pet ponudb, pri čemer so vsi ponudniki ponudili cene za vse zahtevane oglasne formate na portalu »tripadvisor.de«, z izjemo enega ponudnika, ki ni ponudil cene za zakup zgolj enega formata 160x600. Glede elektronske korespondence, ki jo je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo, naročnik ugotavlja, da je bil priložen le odgovor, ne pa tudi vprašanje. Izvorno sporočilo je bilo večkrat posredovano z različnih naslovov, dvom v verodostojnost pa vzbuja tudi dejstvo, da v izvornem sporočilu ni razviden pošiljatelj, da je prejemnik sporočila ana.mijajlovic@havasww.rs, v besedilu je naslovljena oseba z imenom »Thorben«, podpisana pa je oseba »Rosa« in pripeta vizitka osebe »Sebastian Denecke«. Zaradi navedenega ta sporočila za naročnika nimajo dokazne vrednosti. Poleg tega je bilo sporočilo posredovano dne 9. 9. 2014, po izteku roka za postavitev vprašanj in po datumu, ko je vlagatelj naročniku posredoval vprašanje, ki se nanaša na obstoj zahtevanih formatov. V zvezi z oglasi na portalu »travel.ru« naročnik ponavlja, da je predhodno preveril možnost objave zahtevanih formatov in zato zavrača navedbo o nemogoči zahtevi, prejel pa je tudi pet ponudb, pri čemer so vsi ponudniki ponudili cene za vse zahtevane oglasne formate na portalu »travel.ru«. Enako naročnik navaja tudi za portal »vecernji.hr«, saj je tudi v zvezi z njim preveril obstoj zahtevanih formatov, prejel pa je tudi pet ponudb, ki so vsebovale cene za oglas tipa »pushdown« na tej spletni strani. Glede dopisa družbe Večernji list, d. o. o., pa naročnik navaja, da nima dokazne vrednosti, saj je brez datuma. Naročnik na podlagi navedenega zavrača trditve vlagatelja o kršitvi 37. in 48. člena ZJN-2.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 9. 2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 9. 2014 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da vztraja pri zahtevku za revizijo in pri vseh svojih navedbah. Vlagatelj navaja, da ni napačno povzel zahtev naročnika in da ni sporno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da za vsak portal ponudijo oglase, ki so bili določeni za ta portal, in sicer za vse portale, ki so bili določeni v posamezni državi ali skupini držav. To pomeni, da ni mogoče oddati popolne ponudbe, če na posameznih portalih posamezni tipi oglasov niso na voljo. Vlagatelj navaja, da je zahtevku za revizijo priložil izpise elektronske pošte, iz katere izhaja, da oglasov zahtevanih tipov ni mogoče zakupiti. Naročnikovo stališče, da je pet prejetih ponudb dokaz za obstoj zahtevanih formatov, je po mnenju vlagatelja napačno, saj so te ponudbe očitno nepopolne, ker so ponudniki ponudili nekaj, česar ni mogoče ponuditi. Edini argument naročnika je, da je preveril razpoložljivost vseh formatov in da vlagatelj ni uspel izkazati drugače. Po mnenju vlagatelja naročnik neutemeljeno zavrača dokaze v obliki elektronske pošte, saj je to običajen način komunikacije, pri čemer je nepomembno, koliko pošiljateljev je bilo vmes. Prav tako je nepomembno, da je vlagatelj posamezne podatke pridobil po postavljenem vprašanju na portalu javnih naročil, saj je najprej pridobil telefonsko informacijo, ko je bilo jasno, da naročnik razpisne dokumentacije ne bo spremenil, pa je začel pridobivati dokaze. Dejstvo, da dopis družbe Večernji list, d. o. o., nima datuma, po mnenju vlagatelja ni pomembno, saj iz njega izhaja, da je bil ponujen drug tip oglasa. Poleg listinskih dokazov je vlagatelj predlagal tudi druge, vendar jih naročnik ni izvedel, po drugi strani pa naročnik navaja, da je obstoj formatov preveril, ni pa predložil nobenega dokaza. Vlagatelj navaja, da je pridobil tudi elektronsko sporočilo s strani portala »tripadvisor.de«, iz katerega je razvidno, da je na domači strani mogoče objaviti le oglase formata 300x250.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 7. 10. 2014 na podlagi prvega odstavka 33. člena ZPVPJN pozvala k predložitvi vseh ponudb, ki jih je prejel v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ter k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na predhodno preverjanje obstoja zahtevanih oglasov po posameznih državah in skupinah držav. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 10. 2014. Z dopisom z dne 17. 10. 2014 je Državna revizijska komisija dokumentacijo, ki se nanaša na predhodno preverjanje obstoja zahtevanih oglasov po posameznih državah in skupinah držav, posredovala vlagatelju. Do posredovane naročnikove dokumentacije se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 29. 10. 2014, ki jo je Državna revizijska komisija dne 4. 11. 2014 posredovala naročniku. Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10. 11. 2014 posredoval pojasnila glede dokazil, ki jih je predložil za svoje trditve glede zahtevanih formatov oglasov na portalu »tripadvisor.de«.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve v zvezi z določitvijo predmeta javnega naročila in kršitve v zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejšega ponudnika. Čeprav je res, da je naročnik merila za izbiro najugodnejšega ponudnika oblikoval na način, da je sestavni del posameznih meril tudi tabela, v katero morajo ponudniki vpisati cene za določene oblike formatov, je treba ugotoviti, da gre v predmetnem postopku pravnega varstva pravzaprav za vprašanje, ali lahko ponudniki ponudijo točno tak predmet javnega naročila, kot ga je definiral naročnik.

Predmet javnega naročila je naročnik opisal v VI. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da je predmet naročila izvedba vseh aktivnosti celostne inovativne digitalne kampanje (CIDK) v času trajanja projekta, na predpisan način in z doseganjem zahtevanih ciljev. Naročnik je naročilo razdelil na devet aktivnosti:

- Aktivnost 1: Priprava kreativnega koncepta celostne kampanje in izvedbeno oblikovanje vseh elementov kampanje.
- Aktivnost 2: Priprava, izvedba in distribucija vseh vsebin in besedil potrebnih za izvedbo kampanje po predlagani kreativni zasnovi.
- Aktivnost 3: Pošiljanje newsletter sporočil.
- Aktivnost 4: Priprava, načrtovanje, organizacija in izvedba vsakomesečnega medijskega načrta po državah oz. skupinah držav, vključenih v kampanjo.
- Aktivnost 5: Zakup oglasnega prostora in tehnično serviranje oglasov.
- Aktivnost 6: Spremljanje kampanje.
- Aktivnost 7: Koordinacija kampanje.
- Aktivnost 8: Mesečno merjenje učinkovitosti, priprava mesečnih poročil ter zaključnega poročila.
- Aktivnost 9: Prilagajanje in optimizacije kampanije (in opredelitev zahtevanih ciljev).

V nadaljevanju VI. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik vsako izmed posameznih aktivnosti podrobneje opredelil in določil njeno vsebino, pri čemer je aktivnost 5 (ki je tudi predmet zahtevka za revizijo) opisal na naslednji način:

»Aktivnost 5: Zakup oglasnega prostora in tehnično serviranje oglasov

Ta faza izvedbe CIDK obsega zakup oglasnega prostora za vse elemente in medije predvidene v medijskem načrtu v vseh državah oz. skupinah držav, kjer bo kampanja potekala za celotno obdobje trajanja kampanje, vključujoč:

- zakup oglasnega prostora na spletnih portalih in
- zakup oglasnega prostora na Facebook in YouTube.

Ponudnik mora omogočiti, da se lahko nastavi oziroma omeji število prikazov oglasa po posameznem uporabniku (frequency cap).

Ponudnik mora omogočati merjenje vidljivosti oglasov na vseh spletnih portalih, kjer se bo izvajalo oglaševanje (razen Facebook in Youtube).

Ponudnik mora zagotoviti izvajanje ponovnega ciljanja (retargetinga in/ali remarketinga) na vseh portalih prikaznih omrežij, ki to omogočajo, s poudarkom na ciljanju tistih, ki so v začetni fazi kampanje prišli na www.slovenia.info iz video portala www.youtube.com.

Ponudnik mora omogočati serviranje spletnih in mobilnih oglasov preko enega od spodnjih načinov:

- Preko enega izmed s strani IAB certificiranih oglasnih strežnikov (http://www.iab.net/guidelines/1290962). Izbrani oglasni strežnik mora biti za vsako konkretno metriko, ki jo zahtevamo, uspešno preverjen in certificiran pri IAB.
- Preko strežnikov podjetij Gemius (AdOcean) ali Adform.

Navedeni pogoj je temelj za kakovostno in tehnično ustrezno meritev.

V mesečnem medijskem načrtu lahko ponudnik ponudi oglaševanje na spletnih portalih, ki ne spadajo v skupino, ki jo je po vsaki državi oz. skupini držav, v okviru meril, določil naročnik. Naročnik mora tovrstno spremembo potrditi pred pričetkom oglaševanja na novem portalu. Podrobneje so zahteve predstavljene v poglavju VI: Predmet naročila, podnaslov Aktivnost 4: Priprava, načrtovanje, organizacija in izvedba vsakomesečnega medijskega načrta po državah oz. skupinah držav, vključenih v kampanjo.

Ponudnik mora omogočiti oglaševanje na portalih z oglasnimi formati, ki so skladni z usmeritvami svetovne organizacije za spletno oglaševanje IAB (Interactive Advertising Buteau) http://www.iab.net/guidelines/508676/508767/displayguidelines (zaradi jasnosti imena oglasnih formatov ostajajo v angleškem izvirniku, tu so navedeni le najosnovnejši):

- 300x250
- 160x600
- 728x90
- 300x600
- Wallpaper
- Takeover
- Billboard
- Filmstrip
- Portrait
- Pushdown
- Sidekick
- Slider

Natančnejši opisi navedenih oglasnih formatov in tehnična specifikacija se nahaja na http://www.iab.net/guidelines/508676/508767/displayguidelines.

Dodatno se tako lahko za mobilno oglaševanje določijo oglasni formati prilagojeni mobilnim platformam: http://www.iab.net/media/file/MobilePhoneCreativeGuidelines_FINAL.pdf, ki temeljijo predvsem na inovatnih formatih, t.i. rising stars, določenih s strani IAB: (http://www.iab.net/risingstarsmobile):

- IAB Mobile Filmstrip,
- IAB Mobile Pull,
- IAB Mobile Adhesion Banner,
- IAB Mobile Full Page Flex,
- IAB Mobile Slider;

Podroben opis vseh mobilnih oglasnih formatov in njihove tehnične specifikacije so dostopne na naslovu: http://www.iab.net/risingstarsmobile.«

Kot je razvidno iz opisa aktivnosti 5, naročnik v njem ni natančneje določil, na katerih portalih morajo ponudniki ponuditi objavo oglasov in v katerih formatih naj bi ti oglasi bili. Vendar pa je iz določbe, v skladu s katero lahko ponudnik ponudi oglaševanje tudi na spletnih portalih, ki ne spadajo v skupino, »ki jo je po vsaki državi oz. skupini držav, v okviru meril, določil naročnik«, razvidno, da je naročnik predmet javnega naročila dodatno specificiral v poglavju, ki se nanaša na merila. To je razvidno tudi iz 17. in 18. točke Povabila k oddaji ponudbe, v katerih je naročnik definiral merili »Povprečna cena CPM za klasične oblike oglasov« in »Povprečna cena CPM za napredne oblike oglasov«.

Merilo »Povprečna cena CPM za klasične oblike oglasov« je naročnik definiral na naslednji način:

»Ponudnik mora v Obrazec št. 10 navesti za vsakega od zahtevaih portalov, v vsaki od zahtevanih držav oz. skupini držav, cene CPM za zahtevan izbor klasičnih oblik oglasov.

Ponudnik navede cene za CPM za formatne oblike oglasov, kot je navedeno v Prilogi obrazca št. 10: Ponudbeni predračun za posamezno državo oz. skupino držav: 300x250, 160x600, 728x90, 300x600, 240x400, 300x300, 200x300, 300x510. Formati oblik oglasov se med državami oz. skupinami držav razlikujejo in je naročnik pri vsakem posameznem navedenem mediju preveril njihov obstoj oz. možnost zakupa.

Cene se vnašajo za oglase, ki se nahajajo v zgornji (vidni) polovici strani (»above the fold«) na domači strani (»home page«) zahtevanih portalov.

Cena CPM mora poleg cene zakupa oglasnega prostora vključevati tudi strošek oglasnega serviranja (adserving).

Države oz. skupine držav, kjer se bo izvajalo oglaševanje in kjer mora ponudnik zagotoviti oglaševanje so:

- Nemčija
- Avstrija
- Italija
- skupina Benelux (Nizozemska, Belgija, Luxemburg)
- Hrvaška
- Srbija
- Velika Britanija in Irska
- Rusija in Ukrajina
- Španija
- ZDA

Vsaka od držav oz. skupin držav ima svoj nabor štirih spletnih portalov, ki jih je določil naročnik in za katere ponudnik vnese CPM cene za zahtevane formatne oblike. Tako se npr. za Nemčijo vnašajo cene CPM za portale: Spiegel.de, Sueddeutsche.de, Tripadvisor.de, Expedia.de; druge države oz. skupine držav pa imajo prav tako vsaka svoj nabor spletnih portalov.

Ponudnik v Obrazec št.10: Ponudbeni predračun in excel tabele, ki so priloga Obrazca št. 10 vnaša cene brez DDV. Cene, ki jih bo ponudnik navedel v Obrazcu št. 10: Ponudbeni predračun in njegovih prilogah so fiksne in se kasneje med izvajanjem predmeta tega javnega naročila ne bodo smele spreminjati.

Ponudnik, ki bo ponudil najnižjo povprečno ceno brez DDV za zahtevane klasične oglasne formate v povprečju vseh zahtevanih formatov, vseh spletnih portalov in v povprečju vseh držav oz. skupin držav, bo prejel 10 točk. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno nižje število točk […]«

Merilo »Povprečna cena CPM za napredne oblike oglasov« pa je bilo opredeljeno na naslednji način:

»Ponudnik mora v Obrazec št. 10 navesti za vsakega od zahtevanih portalov, v vsaki od zahtevanih držav oz skupin držav, cene CPM za zahtevan izbor naprednih oblik oglasov.

Ponudnik navede cene za CPM za formatne oblike oglasov in njihove podizvedbe, kot je navedeno v Prilogi obrazca št. 10: Ponudbeni predračun za posamezno državo oz. skupino držav: Wallpaper, Billboard, Pushdown, Sidekick,Takeover, Filmstrip, Portrait, Slider, Homepage Takeover, Cascade, SidePunch, Mobile Pushdown, Mobile Overlay/Interstitial, Mobile Interstitial, Mobile Homepage Takeover, Mobile Floating Banner, Mobile fullscreen, Mobile rich media banner in Mobile full page flex. Formati oblik oglasov se med državami oz. skupinami držav razlikujejo in je naročnik pri vsakem posameznem navedenem mediju preveril njihov obstoj oz. možnost zakupa.

Cene se vnašajo za oglase, ki se nahajajo v zgornji (vidni) polovici strani (»above the fold«) na domači strani (»home page«) zahtevanih portalov.

Cena CPM mora poleg cene zakupa oglasnega prostora vključevati tudi strošek oglasnega serviranja (adserving).

Države oz. skupine držav, kjer se bo izvajalo oglaševanje in kjer mora ponudnik zagotoviti oglaševanje so:

- Nemčija
- Avstrija
- Italija
- skupina Benelux (Nizozemska, Belgija, Luxemburg)
- Hrvaška
- Srbija
- Velika Britanija in Irska
- Rusija in Ukrajina
- Španija
- ZDA

Vsaka od držav oz. skupin držav ima svoj nabor štirih spletnih portalov, ki jih je določil naročnik in za katere ponudnik vnese CPM cene za zahtevane formatne oblike. Tako se npr. za Nemčijo vnašajo cene CPM za portale: Spiegel.de, Sueddeutsche.de, Tripadvisor.de, Expedia.de; druge države oz. skupine držav pa imajo prav tako vsaka svoj nabor spletnih portalov.

Ponudnik v Obrazec št.10: Ponudbeni predračun in excel tabele, ki so priloga Obrazca št. 10 vnaša cene brez DDV. Cene, ki jih bo ponudnik navedel v Obrazcu št. 10: Ponudbeni predračun in njegovih prilogah so fiksne in se kasneje med izvajanjem predmeta tega javnega naročila ne bodo smele spreminjati.

Ponudnik, ki bo ponudil najnižjo povprečno ceno brez DDV za predlagane napredne oglasne formate v povprečju vseh zahtevanih formatov, vseh spletnih portalov in v povprečju vseh držav oz. skupin držav, bo prejel 20 točk. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno nižje število točk […]«

Iz opisa obeh meril je torej razvidno, da je naročnik predmet javnega naročila, ki ga je sicer opredelil v VI. poglavju razpisne dokumentacije, natančneje specificiral v okviru opisa meril, v katerem je določil države, kjer se bo izvajalo oglaševanje, ter portale, na katerih je zahteval oglaševanje. Hkrati je v excelovih tabelah, ki so bile sestavni del obeh navedenih meril, za vsak zahtevan portal določil, katere formate oglasov morajo ponudniki ponuditi. Iz navodil za izpolnjevanje excelove tabele, ki so sestavni del obrazca št. 10 (Ponudbeni predračun), je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnitev vseh praznih in nezaklenjenih celic v tabeli, iz česar je razvidno, da so morali ponudniki pri vsakem posameznem portalu vpisati cene za vsakega izmed zahtevanih formatov. Z drugimi besedami to pomeni, da je predmet javnega naročila (med drugim) obsegal objavo oglasov na točno določenih portalih v točno določenih formatih.

Glede na citirane določbe razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik v okviru meril (v smislu predračunske specifikacije) le dodatno oz. natančneje opredelil predmet javnega naročila, zato v predmetnem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje zakonitosti meril, temveč za vprašanje, ali lahko ponudniki, kot je bilo že zapisano, ponudijo točno tak predmet naročila, kot ga je določil naročnik. Gre za vprašanje, ali so specifikacije predmeta naročila določene jasno in na način, da se lahko ponudnik seznani s potrebami naročnika in ponudi tak predmet, ki izpolnjuje vse njegove zahteve.

Naročnik mora v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji natančno določiti in opisati predmet javnega naročila. Na podlagi takega opisa se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo izvedbo ustreznega predmeta v ustrezni kvaliteti oz. z zahtevanimi lastnostmi. Izhodišče za določanje lastnosti predmeta javnega naročila predstavlja 37. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji javnega naročila. V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2 morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Iz določil 37. člena ZJN-2 izhaja, da je naročnik pri oblikovanju predmeta naročila načeloma samostojen, kar pomeni, da specifikacije določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo le, da zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (10. člen ZJN-2).

Naročnik s specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Specifikacije predmeta so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji, ter ali je njegova ponudba primerna v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Zahteve, ki se nanašajo na lastnosti predmeta naročila, mora naročnik določiti na pregleden način. Načelo preglednosti (8. člen ZJN-2) pa med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali so jih ponudniki v celoti izpolnili (prim. npr. sodbo Sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Navedena izhodišča pa seveda tudi pomenijo, da mora naročnik predmet naročila določiti na način, ki ne bo vzbujal dvoma o tem, ali je posamezne zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, sploh mogoče izpolniti. V primeru, kadar določenega predmeta ni mogoče ponuditi v skladu s pogoji, vezanimi na vsebino predmeta javnega naročila, ponudniki ne morejo predložiti primernih (in posledično popolnih) ponudb, zaradi česar naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bo mogel zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika. V nadaljevanju je zato Državna revizijska komisija, upoštevajoč revizijske navedbe in navedbe naročnika, preverjala, ali je naročnik predmet naročila določil na način, ki omogoča pripravo primernih ponudb.

Iz excelove tabele, ki je priloga obrazca št. 10 (Ponudbeni predračun) in del meril »Povprečna cena CPM za klasične oblike oglasov« in »Povprečna cena CPM za napredne oblike oglasov«, je razvidno, da je naročnik za posamezne portale, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja kot sporne, od ponudnikov zahteval ponudbo objave oglasov v naslednjih formatih:

- »spiegel.de«: klasična oblika oglasov v formatih 300x250, 160x600 in 300x600,
- »tripadvisor.de«: klasična oblika oglasov v formatih 300x250, 160x600, 728x90 in 300x600,
- »travel.ru«: klasična oblika oglasov v formatih 200x300 in 728x90,
- »vecernji.hr«: napredna oblika oglasov v formatih »Wallpaper«, »Takeover«, »Billboard«, »Pushdown«, »Mobile fullscreen«.

Medtem ko vlagatelj trdi, da na navedenih portalih vseh zahtevanih formatov oglasov ni mogoče objaviti in zato ni mogoče v celoti ponuditi predmeta naročila, naročnik nasprotno navaja, da na vseh portalih objavljajo oglase v formatih, kot jih je zahteval v razpisni dokumentaciji. V skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Državna revizijska komisija je zato (glede na nasprotujoče navedbe strank) za vsakega izmed navedenih portalov pregledala dokumentacijo, ki sta jo kot dokaz za svoje navedbe predložila vlagatelj in naročnik, pri čemer je pri posameznih portalih prišla do ugotovitev, ki so navedene v nadaljevanju.

V zvezi z zahtevami za objavo oglasov na portalu »spiegel.de« je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj navedbe o nezmožnosti objave vseh zahtevanih formatov dokazoval z natisnjenim elektronskim sporočilom, ki mu ga je posredoval, kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, njegov poslovni partner. Vlagatelj torej informacij o možnosti objave zahtevanih formatov ni pridobival neposredno od predstavnikov portala »spiegel.de«, temveč posredno, od svojega partnerja iz Nemčije. Poleg tega je iz natisnjenega elektronskega sporočila razvidno, da je poslovni partner vlagatelju predlagal pridobitev izjave o možnosti objave posameznih formatov neposredno od portala »spiegel.de«, vendar se vlagatelj za to možnost očitno ni odločil. V vlogi z dne 29. 10. 2014, s katero se je opredelil do naknadno predložene naročnikove dokumentacije, je vlagatelj izrecno navedel, da dodatnih pojasnil ni uspel pridobiti in da meni, da je dosedanja komunikacija zadostna.

Naročnik je na drugi strani kot dokaz za svoje trditve predložil natisnjena elektronska sporočila, prejeta neposredno od predstavnikov portala »spiegel.de«, iz katerih je razvidno, da ta portal omogoča objavo oglasov v zahtevanih formatih 300x250, 160x600 in 300x600. Državna revizijska komisija v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ocenjuje, da vlagatelju zgolj s predložitvijo sporočila od svojega poslovnega partnerja ni uspelo dokazati, da na portalu »spiegel.de« ni mogoče objaviti vseh zahtevanih formatov. Naročnik je namreč s predložitvijo sporočil, prejetih neposredno od predstavnikov portala »spiegel.de«, v katerih ti izrecno sporočajo, da je možno objaviti oglase v formatih 300x250, 160x600 in 300x600, prepričljivo izkazal, da je njegove zahteve, ki se nanašajo na oglaševanje na tem portalu, mogoče izpolniti. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da tudi na portalu »tripadvisor.de« ni mogoče objaviti vseh zahtevanih formatov oglasov. Svoje navedbe v tem delu je vlagatelj dokazoval z natisnjenim elektronskim sporočilom od svojega poslovnega partnerja, iz katerega je razvidno, da naj bi imel ta portal na domači strani le oglas v formatu 300x250. Hkrati je vlagatelj posredoval tudi sporočilo predstavnice portala »tripadvisor.de« Rose von Chossy, v katerem ta njegovemu poslovnemu partnerju pojasnjuje, da imajo na domači strani le oglas v formatu 300x250 in da je to njihova poslovna politika. Predstavnica portala »tripadvisor.de« je v sporočilo vključila tudi tabelo, iz katere je razvidno, kateri formati so na voljo v posameznih segmentih portala, pri čemer razvidno, da je za domačo stran dejansko na voljo le oglas v formatu 300x250.

Naročnik je nasprotno zatrjeval, da je preveril razpoložljivost formatov in ugotovil, da je vse formate oglasov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji za portal »tripadvisor.de«, mogoče objaviti. Kot dokaz je naročnik predložil natisnjeno elektronsko sporočilo predstavnice portala »tripadvisor.de« Rose von Chossy, ki ga je ta dne 15. 9. 2014 ob 12:18 uri poslala Sonji Vukmirović, predstavnici družbe Get interactive, d. o. o. V tem elektronskem sporočilu naj bi predstavnica portala »tripadvisor.de« posredovala informacije o cenah za objavo posameznih oglasov, pri čemer je iz tabele, ki je bila del tega sporočila, razvidno, da je na domači strani mogoče objaviti vse zahtevane oglase v formatih 300x250, 160x600, 728x90 in 300x600.

Iz dokumentacije, ki sta jo predložila vlagatelj in naročnik, je torej razvidno, da naj bi ista oseba, predstavnica portala »tripadvisor.de« Rosa von Chossy, vlagatelju in naročniku posredovala povsem različne podatke glede možnosti objave oglasov na njihovi domači strani. Vendar pa je iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj posredoval z vlogo z dne 29. 10. 2014, razvidno, da je (glede na naknadno posredovano naročnikovo dokumentacijo) vlagatelj dodatno pridobil pojasnila, zakaj je prišlo do razlike v elektronskih sporočilih, ki ju je poslala ista oseba. Iz elektronskih sporočil je tako razvidno, da je Rosa von Chossy Sonji Vukmirović, predstavnici družbe Get interactive, d. o. o., dne 15. 9. 2014 ob 12:18 poslala sporočilo, v katerem je bila drugačna tabela od tiste, ki jo je posredoval naročnik. Rosa von Chossy je torej potrdila, da je tudi predstavnici družbe Get interactive, d. o. o., pojasnila, da je na domači strani portala »tripadvisor.de« mogoče objaviti le oglas v formatu 300x250, medtem ko drugi formati na domači strani niso možni. Vlagatelj je ob tem z vlogo z dne 29. 10. 2014 posredoval dodatno elektronsko komunikacijo s predstavniki portala »tripadvisor.de«, iz katere je jasno razvidno, da ti potrjujejo navedbe Rose von Chossy, da na domači strani portala »tripadvisor.de« ni mogoče objavljati drugih formatov oglasov kot le 300x250. To je v več elektronskih sporočilih potrdil tudi Thomas Bangert, direktor oglaševanja za območje Evropske unije, ki je ponovno posredoval tudi tabelo, iz katere je razvidno, da je mogoče na domači strani portala »tripadvisor.de« objaviti izključno le oglas v formatu 300x250.

Po pregledu celotne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepričljivo izkazal, da na domači strani portala »tripadvisor.de« ni mogoče objaviti vseh formatov oglasov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je namreč predložil dokumentacijo oz. sporočila različnih predstavnikov portala »tripadvisor.de«, med drugim tudi direktorja oglaševanja za območje Evropske unije, iz katere je jasno razvidno, da je mogoče na domači strani portala »tripadvisor.de« objaviti izključno le oglas v formatu 300x250 in da naročnikova informacija o tem, da so možni tudi drugi formati, ki jih je zahteval naročnik, ni točna. Celo več, iz pojasnil, ki jih je pridobil vlagatelj, je razvidno, da je naročnik kot dokaz za svoje trditve posredoval napačno tabelo oz. tabelo, ki je pošiljateljica ni vključila v svoje izvorno sporočilo.

Naročnik sicer v vlogi z dne 10. 11. 2014, s katero se je opredelil do dodatne dokumentacije, ki jo je posredoval vlagatelj, navaja, da je kot krovna nacionalna turistična organizacija deležen ločene obravnave in da portal »tripadvisor.de« deluje kot iskalnik, v katerega obiskovalec vpiše želeno destinacijo, nato pa ga stran preusmeri na ciljano destinacijo, ki kot taka predstavlja domačo stran. V zvezi z navedbo, da je naročnik deležen ločene obravnave, je treba ugotoviti, da predstavniki portala »tripadvisor.de« niti v dokumentaciji, ki jo je predložil vlagatelj, niti v dokumentaciji, ki jo je predložil naročnik, niso omenjali možnosti, da bi lahko obstajali različni pristopi glede objave oglasov glede na to, kdo je naročnik oglasa. V zvezi z naročnikovo navedbo, da naj bi se zaradi specifičnosti delovanja portala »tripadvisor.de« kot domača stran upoštevala šele stran, na katero je uporabnik usmerjen po vpisu želene destinacije v začetno stran portala »tripadvisor.de«, pa je treba ugotoviti, da je, upoštevajoč navedeno naknadno pojasnilo naročnika, razpisna dokumentacija v tem delu vsaj nejasna. Če je namreč naročnik želel oglaševati na straneh, na katere je uporabnik usmerjen po vpisu želene destinacije v začetno stran, bi moral to v razpisni dokumentaciji jasno določiti, saj bi ponudniki le na ta način lahko razumeli, katero stran naročnik obravnava kot domačo. Ob tem pa je treba tudi opozoriti, da je naročnik imel v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-2 možnost (in dolžnost), da bi pojasnila, ki jih je v zvezi s pojmovanjem domače strani na portalu »tripadvisor.de« dal med predmetnim revizijskim postopkom, vsem ponudnikom posredoval pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb, da se bi lahko na ta način seznanili z njegovim razumevanjem in bi lahko tudi pripravili popolno ponudbo. Kljub temu, da je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen, da nekaterih formatov oglasov na nekaterih portalih ni mogoče objaviti, pa je odgovoril le, da je obstoj vseh formatov preveril, ne da bi ob tem dal pojasnila, kaj šteje kot domačo stran na portalu »tripadvisor.de«. S takšnim pojasnilom bi lahko odpravil nejasnost in bi se tudi izognil kasnejšim postopkom pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo v tem delu v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, v katerem naročnik zahteva, da ponudnik zagotovi objavo klasičnih oblik oglasov v formatih 300x250, 160x600, 728x90 in 300x600 na portalu »tripadvisor.de«.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da tudi na portalu »travel.ru« ni mogoče objaviti vseh zahtevanih formatov oglasov, saj naj bi format 200x300, ki ga zahteva naročnik, bil nadomeščen s formatom 240x400, Državna revizijska komisija podobno kot zgoraj ugotavlja, da jih je vlagatelj dokazoval le z natisnjenim elektronskim sporočilom, ki ga je prejel od svojega poslovnega partnerja. Ob tem ni predložil nobenih pojasnil neposredno s strani predstavnikov portala »travel.ru«.

Naročnik je na drugi strani predložil sporočila, prejeta neposredno od predstavnika portala »travel.ru«, iz katerih je razvidno, da portal načeloma res ponuja dva formata oglasov, in sicer 728x90 ter 240x400. Vendar pa je predstavnik portala »travel.ru« izrecno potrdil, da lahko dodatno (torej poleg formatov, ki jih sicer ponujajo) uporabijo tudi format 200x300, in sicer na mestu, kjer je format 240x400. Ni se mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da iz teh pojasnil ni razvidno, da bi dejansko lahko bil objavljen oglas v formatu 200x300 – nasprotno, predstavnik portala »travel.ru« izrecno navaja, da lahko uporabijo tudi zahtevan format 200x300. Državna revizijska komisija v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi v tem delu ocenjuje, da vlagatelju zgolj s predložitvijo sporočila od svojega poslovnega partnerja ni uspelo dokazati, da na portalu »travel.ru« ni mogoče objaviti formata 200x300. Naročnik je namreč s predložitvijo pojasnil, ki jih je neposredno posredoval predstavnik portala »travel.ru«, prepričljivo izkazal, da je tehnično mogoče na tem portalu oglas v formatu 240x400 prilagoditi na način, da se dejansko uporabi format 200x300, kar pomeni, da je njegove zahteve, ki se nanašajo na oglaševanje na tem portalu, mogoče izpolniti. Ob tem so po mnenju Državne revizijske komisije neutemeljene navedbe, da je mogoče oglase v zahtevanem formatu objavljati šele od 9. 10. 2014 naprej in da v trenutku poteka roka objava takih formatov na portalu »travel.ru« še ni bila mogoča. Vlagatelj namreč kot dokaz, kot je bilo že zapisano, ni predložil pojasnil predstavnikov portala, temveč le sporočilo svojega poslovnega partnerja, pri čemer ni razvidno, na kakšen način je partner oddal povpraševanje oz. ali je predstavnike portala »travel.ru« sploh seznanil z zahtevo naročnika glede zahtevanih formatov, da bi mu ti lahko ponudili tudi možnost prilagoditve. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper zahtevo naročnika, da mora izvajalec na portalu »vecernji.hr« zagotoviti objavo oglasa v formatu »pushdown«. Svoje navedbe v tem delu dokazuje z dopisom družbe Večernji list, d. o. o., iz katerega je razvidno, da predstavnik te družbe navaja, da nimajo oglasa v formatu »pushdown« in da lahko namesto tega ponudijo oglas v formatu »ekstenzijski billboard«.

Naročnik nasprotno navaja, da je pri portalu »vecernji.hr« preveril razpoložljivost formata »pushdown« in da je tak oglas možno objaviti. Kot dokaz za svoje trditve je naročnik predložil elektronsko komunikacijo s predstavnikom družbe Večernji list, d. o. o., iz katere je razvidno, da so standardne dimenzije formata »ekstenzijski billboard« 970x250 in jih je mogoče širiti v 970x500. Iz komunikacije, ki jo je predložil naročnik, je hkrati razvidno, da predstavnik družbe Večernji list, d. o. o., pojasnjuje, da se format »ekstenzijski billboard« lahko razširi tudi na 970x415 in da je v tem primeru to isto kot format »pushdown«. Naročnik je v vlogi z dne 10. 11. 2014 dodatno pojasnil, da gre pri oglaševanju za tehnološko hitro se razvijajoče področje, kjer se tipi oglasov spreminjajo in nadgrajujejo, iz cenika portala »vecernji.hr« pa naj bi bilo razvidno, da se njihov format »ekstenzijski billboard« spusti vertikalno navzdol, enako kot format »pushdown«, ki ga zahteva naročnik. Ker naročnik ni predpisal ločljivosti oglasov, je zanj sprejemljiv tako oglas velikosti 970x250 kot tudi 970x500.

Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da je pojasnila predstavnikov družbe Večernji list, d. o. o., mogoče razumeti na način, da je njihov format »ekstenzijski billboard«, glede na specifične značilnosti, podoben formatu »pushdown«, ki ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Vendar pa ni mogoče spregledati dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za portal »vecernji.hr« zahteval tako objavo oglasa v formatu »billboard« kot tudi objavo oglasa v formatu »pushdown«. Glede na dejstvo, da sta na portalu »vecernji.hr« ta dva formata oglasov očitno izenačena oz. da glede njiju veljajo določene posebnosti, je treba ugotoviti, da je razpisna dokumentacija v tem delu najmanj nejasna. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki zagotovijo objavo oglasov v vseh zahtevanih formatih, ne da bi ob tem dopustil, da lahko ponudniki, če (ob upoštevanju dejstva, na katerega opozarja naročnik, in sicer da gre pri oglaševanju za tehnološko hitro se razvijajoče področje) ugotovijo, da posamezni portal prilagaja in dopolnjuje standardne formate oglasov, prilagodijo tudi ponujene formate. Naročnik je torej, upoštevajoč pojasnila predstavnikov družbe Večernji list, d. o. o., zahteve v zvezi z objavo oglasov na portalu »vecernji.hr« oblikoval nejasno, saj ponudniki očitno niso mogli razločevati dveh zahtevanih formatov oglasov oz. se je izkazalo, da je format »pushdown« na portalu »vecernji.hr« pravzaprav format »ekstenzijski billboard«. Ob tem pa je treba tudi na tem mestu opozoriti, da je naročnik imel v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-2 možnost (in dolžnost), da bi pojasnila, ki jih je v zvezi s formati oglasov na portalu »vecernji.hr« dal med predmetnim revizijskim postopkom, vsem ponudnikom posredoval pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb, da se bi lahko na ta način seznanili s specifičnostjo formatov oglasov in pripravili popolno ponudbo. Kljub temu, da je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen, da nekaterih formatov oglasov na nekaterih portalih ni mogoče objaviti, pa je odgovoril le, da je obstoj vseh formatov preveril, ne da bi ob tem dal pojasnila, da je na portalu »vecernji.hr« format »pushdown« izenačen s formatom »ekstenzijski billboard«. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo v tem delu v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, v katerem naročnik zahteva, da ponudnik zagotovi objavo naprednih oblik oglasov v formatih »Wallpaper«, »Takeover«, »Billboard«, »Pushdown«, »Mobile fullscreen« na portalu »vecernji.hr«.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve v zvezi z zahtevanimi formati oglasov na spletnih portalih »tripadvisor.de« in »vecernji.hr« in da na tej podlagi ustrezno spremeni razpisno dokumentacijo oz. da vsem ponudnikom posreduje pojasnila, na podlagi katerih bodo lahko v tem ali morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila predložili primerne in popolne ponudbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem zahtevku priglasil stroške, in sicer 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 20,00 EUR za izdatke v revizijskem postopku in 3.500,00 EUR za takso, vse skupaj povečano za DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 22 % DDV,
- 20,00 EUR za izdatke kot pavšalni znesek po tarifni številki 6002 ZOdvT, povečano za 22 % DDV,
- strošek takse za revizijski zahtevek v višini 3.500,00 EUR,

vse skupaj v znesku 4.500,40 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne in neutemeljene ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 50 %, povrne 2.250,20 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 11. 2014

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SPIRIT Slovenija, javna agencija, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran