018-494/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in članic Sonje Drozdek Šinko in Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PLIVA Ljubljana, d.o.o., Pot k sejmišču 35, Ljubljana-Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Milan Vajda, Dalmatinova ulica 7, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2006 soglasno

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, št. 5020-8/2004-109, z dne 24.11.2006, vse ponudnike obvestil, da je na podlagi izvedene II. faze - prvo obdobje oddaje javnega naročila po omejenem postopku (javni razpis za oddajo javnega naročila blaga za dobavo zdravil objavljen v Uradnem listu RS, št. 58, z dne 17.06.2005, pod št. objave Ob-16791/05) predmetno javno naročilo v skupini 01 - Registrirana zdravila v izpodbijanih sklopih oddal podjetjem Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana, Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, Gopharm d.d., Cesta 25. junija 1d, Nova Gorica, Salus d.d., Mašera Spasičeva ulica 10, Ljubljana, Gaxo Smith Kline d.o.o., Knezov štradon 90, Ljubljana in Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga, z dne 01.12.2006). Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da je njegova ponudba nepravilna. Vlagatelj navaja, da 6. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe za II. fazo - prvo obdobje (v nadaljevanju: Navodila kandidatom) določa, da morajo kandidati v II. fazi predložiti naslednje dokumente:
1. ponudbo - izpolnjen obrazec ponudbe,
2. izpolnjeno bazo artiklov s cenami (natisnjena verzija in disketa),
3. v bazo artiklov je potrebno vpisati trenutno veljavne cene v skladu z ZZdr-1 ob upoštevanju Pravilnika o merilih za oblikovanje cen na debelo in o načinu obveščanja o cenah zdravil na debelo, stopnjo popusta v procentnem deležu od veljavne cene in ponudbeno ceno za posamezni sklop,
4. finančno zavarovanje iz 14. člena navodil,
5. obrazec pogodbe (izpolnjen, podpisan s strani pooblaščenega podpisnika, parafirana vsaka stran s strani pooblaščenega podpisnika).

Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbo priložil vse zahtevane (in zgoraj navedene) dokumente, manjkajoči vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi, zaradi katerega je bila njegova ponudba izločena, pa ni bil naveden na seznamu zahtevanih dokumentov za pravilnost ponudbe iz 6. člena Navodil kandidatom.
Vlagatelj še ugotavlja, da je bil, prav tako kot Vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi, sestavni del Navodil kandidatom tudi vzorec Bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki pa ravno tako ni bil naveden kot sestavni del pravilno izpolnjene ponudbe. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da priloge k razpisni dokumentaciji same po sebi niso nujni sestavni del ponudbe, saj 6. člen razpisne dokumentacijo natančno določa, katere dokumente so morali ponudniki predložiti v ponudbe.

Naročnik je s sklepom, št. 5020-8/2004-109-1814, z dne 06.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pooblaščeni naročnik najprej povzema vsebino 6. člena Navodil kandidatom, pri čemer posebej izpostavlja 3. točko le-tega, kjer je med drugim navedeno: Korekcije pogodbenih cen v sklenjenih pogodbah se izvajajo s sklenitvijo aneksa k sklenjeni pogodbi med ponudnikom, ki je bil izbran, kot najugodnejši ponudnik za posamezni sklop in posameznim naročnikom, kot podpisnikom pogodbe.
V 3. točki 6. člena Navodil kandidatom, zatrjuje naročnik, je torej aneks k sklenjeni pogodbi naveden, zato bi vlagatelj moral vedeti, da ga je potrebno priložiti k ponudbi, saj le-ta dopolnjuje pogodbo, ponudnik pa mora podpisati tako pogodbo kot tudi aneks, saj le tako izrazi svoje strinjanje z vsebinama obeh dokumentov. Poleg tega, še navaja naročnik, pa je Vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi tudi sestavni del povabila k oddaji ponudbe, na njem pa je tudi navedeno: Opomba: priložen vzorec aneksa mora ponudnik žigosati in podpisati! Enako je navedeno, še zatrjuje naročnik, tudi na Vzorcu pogodbe in glede na to, da je vzorec aneksa dopolnitev vzorca pogodbe, je samoumevno, da ga je potrebno (kot pogoj za pravilnost ponudbe) priložiti k ponudbi.
Naročnik tudi navaja, da je prejel 15 ponudb in da so vsi ponudniki, razen vlagatelja, priložili tudi podpisan, parafiran in žigosan aneks k sklenjeni pogodbi, kar še dodatno potrjuje, da je bila razpisna dokumentacija v spornem delu dovolj jasna.
Naročnik še navaja, da je v 14. členu razpisne dokumentacije navedeno, da mora ponudnik k ponudbi predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, pogoji vnovčenja le-te pa so navedeni v 15. členu razpisne dokumentacije (in med njimi: če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oz. menice). Iz navedenega izhaja, še zatrjuje naročnik, da je v postopku od oddaje ponudbe do pravnomočno končanega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, pomembna le bančna garancija za resnost ponudbe. Ker je v 14. členu razpisne dokumentacije navedeno, da mora ponudnik bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti priložiti k podpisani pogodbi oz. najkasneje v 10 delovnih dneh od podpisa pogodbe, zaključuje naročnik, je jasno da tega dokumenta ni potrebno predložiti že v ponudbo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.12.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.12.2006, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 20.12.2006 zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je zahtevano dokumentacijo odstopil še istega dne.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja ter naročnika. Pregledala je razpisno dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.

Med strankama v tem revizijskem postopku je nesporno dejstvo, da vlagatelj v ponudbi ni predložil dokumenta - Vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali bi, ob upoštevanju razpisne dokumentacije, vlagatelj to moral storiti. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da spornega dokumenta ni bil dolžan predložiti. Naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba zaradi manjkajočega dokumenta, nepravilna.

Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je »pravilna ponudba« tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. V primerih, ko naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je takšno ponudbo dolžan zavrniti kot nepravilno (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), v nasprotnem primeru pa jo je dolžan sprejeti v postopek ocenjevanja.

V obravnavanem primeru je iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za II. fazo predmetnega omejenega postopka, št. 5020-8/2004-109-1658, z dne 09.08.2006, in sicer v 1., 2., 4. in 5. podtočki točke 6 (Pravilnost ponudbe) navedel dokumente (s kratkim opisom o tem kako oz. na kakšen način morajo biti predloženi), v 3. podtočki pa podal navodila o tem, kaj naj ponudniki upoštevajo pri vpisu ponudbenih cen (ki so jih morali vpisati v dokument - baza artiklov s cenami, ki je bil sicer zahtevan v 2. podtočki). Naročnik je v zvezi s tem zapisal: »V bazo artiklov je potrebno vpisati trenutno veljavne cene v skladu z ZZdr-1 ob upoštevanju Pravilnika o merilih za oblikovanje cen na debelo in o načinu obveščanja o cenah zdravil na debelo, stopnjo popusta v procentnem deležu od veljavne cene in ponudbeno ceno za posamezen sklop. Cene na enote mere morajo biti izražene v slovenskih tolarjih in oblikovane po klavzuli DDP (Delivery Duty Paid, Incoterms 2000,) razloženo lokacija dobave. Cene morajo vključevati vse stroške (kot npr. morebitne trošarine, takse, zavarovanja prevoza, vse davke) in ponujene popuste.
V primeru spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, kakšnega drugega zakona ali podzakonskega predpisa, s katerim se spremeni davčna stopnja za materiale iz ponudnikove »Specifikacije ponudbe s cenami« v času trajanja pogodbe lahko ponudnik spremeni cene iz svoje ponudbe v višini davčne spremembe.
Ponudbene cene za posamezne sklope se tekom veljavnosti pogodbenega šestmesečnega obdobja spreminjajo ob upoštevanju določb ZZdr in določb Pravilnika o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo in o načinu obveščanja o cenah zdravil na debelo, glede na spremembo veljavne cene ob upoštevanju ponujenega popusta, ki ostane fiksen za celotno obdobje veljavnosti pogodbe. Korekcije pogodbenih cen v sklenjenih pogodbah se izvajajo s sklenitvijo aneksa k sklenjeni pogodbi med ponudnikom, ki je bil izbran, kot najugodnejši ponudnik za posamezni sklop in posameznim naročnikom, kot podpisnikom pogodbe«.

Iz zgoraj citiranih navodil jasno izhaja, da se bodo ponujene cene (ob upoštevanju ponujenega popusta, ki mora ostati enak za celotno obdobje veljavnosti pogodbe) spremenile (le) iz dveh razlogov, in sicer v primeru spremembe davčne zakonodaje (ali kot je navedel naročnik »v primeru spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, kakšnega drugega zakona ali podzakonskega predpisa, s katerim se spremeni davčna stopnja za materiale iz ponudnikove »Specifikacije ponudbe s cenami«) in v primeru spremembe področne zakonodaje oziroma predpisov, ki se nanašajo na oblikovanje cen zdravil (ali kot je zapisal naročnik »ob upoštevanju določb ZZdr in določb Pravilnika o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo in o načinu obveščanja o cenah zdravil na debelo, glede na spremembo veljavne cene«). Naročnik je ravno v ta namen (torej v namen morebitne spremembe ponujenih cen) v razpisno dokumentacijo priložil Vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi, ki so ga morali ponudniki (v skladu z naročnikovo zahtevo, ki jo je zapisal na sporni dokument) žigosati in podpisati (s čimer so se že vnaprej zavezali, da bodo vsebino le-tega, ob morebitnih spremembah zakonodaje, v celoti spoštovali in upoštevali). Ker je že iz zgoraj predstavljenih delov razpisne dokumentacije jasno razvidno, da so morali ponudniki v ponudbo predložiti tudi sporni dokument (kar so storili vsi sodelujoči ponudniki razen vlagatelja), Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom, da Vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi ni naveden (tudi) v 6. točki Navodil kandidatom in kot takšen ni nujna sestavina ponudbe, ni mogla slediti. Vlagatelj pa je očitno (tudi) spregledal, da je naročnik v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije, na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je glasilo: »Ali je potrebno ponudbi predložiti podpisan in žigosan vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi in kam v vrstni red dokumentov ga je potrebno vključit?« odgovoril: »V ponudbi je potrebno predložiti podpisan in žigosan vzorec aneksa k sklenjeni pogodbi (tako kot piše na 25. strani razpisne dokumentacije), in sicer takoj za podpisanim in žigosanim vzorcem pogodbe.« Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa so bili vsi ponudniki s predmetnim odgovorom seznanjeni dne 13.09.2006.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da je ugotovitev naročnika o tem, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni ravnal v skladu z vsemu zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravilna. Ker je naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vlagatelj spornega dokumenta ni predložil, ni mogoče šteti, da je vlagateljeva ponudba pravilna v smislu določil ZJN-1. Ker je v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tudi predložitev Vzorca aneksa k sklenjeni ponudbi, je potrebno šteti, da sporna zahteva iz razpisne dokumentacije v vlagateljevi ponudbi ni izpolnjena, zaradi česar njegovo ponudbo na tej podlagi ni mogoče obravnavati kot »pravilno ponudbo« v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Ob navedenem je vlagateljevo ponudbo tudi po mnenju Državne revizijske komisije potrebno šteti kot nepravilno ter jo iz tega razloga, na podlagi določbe prvega odstavka 76. člena ZJN-1, zavrniti.

Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja, da iz 14. člena Navodil kandidatom jasno izhaja, da so morali ponudniki v ponudbo predložiti (le) bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti pa (šele) ob podpisu pogodbe (oziroma najkasneje v roku 10 delovnih dni po podpisu pogodbe). Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je bil torej (za razliko od spornega Vzorca aneksa k sklenjeni ponudbi) v razpisno dokumentaciji priložen zgolj kot pomoč bodočim izbranim ponudnikom (in njihovim garantom oz. bankam), naročnik pa je na ta način tudi definiral njegovo vsebino.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1 in razpisne dokumentacije, ki jih v zahtevku zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 22.12.2006



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
Pliva Ljubljana, d.o.o., Pot k sejmišču 35, Ljubljana-Črnuče
odvetnik Milan Vajda, Dalmatinova ulica 7, Ljubljana
Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
Sanolabor d.d. Leskoškova 4, Ljubljana
Gopharm d.d., Cesta 25. junija 1d, Nova Gorica
Salus d.d., Mašera Spasičeva ulica 10, Ljubljana
Gaxo Smith Kline d.o.o.., Knezov štradon 90, Ljubljana
Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana
Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran