018-254/2014 Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka pravnega varstva postopka oddaje javnega naročila »Nabor strokovnjakov/ocenjevalcev za potrebe razpisa v okviru programa FM EGP in NOR FM 2009-2014« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Poslovno in pravno svetovanje Bogomil Breznik, s. p., Planinska cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 10. 2014

odločila:

1. Vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

2. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelju se vrne plačana taksa za predrevizijski postopek.

4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 8. 2014 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti, naročilo št. NMV3030/2014 pa je dne 12. 8. 2014 poslal v objavo na Portal javnih naročil. Naročnik je predmet zadevnega javnega naročila, ki se financira iz sredstev Programa finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma, razdelil v dva sklopa, in sicer na sklop A: Norveški finančni mehanizem 2009-2014 ter sklop B: Program Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. Po izvedenem odpiranju prispelih ponudb je naročnik dne 4. 9. 2014 izdal Odločitev o zaključku postopka brez izbire ponudbe (v nadaljevanju: odločitev), dokument št. 4301-23/2014-8, iz katerega je razvidno, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik zavrača oziroma izloča obe prejeti ponudbi iz razloga nesprejemljivosti. Iz obrazložitve omenjenega dokumenta izhaja, da obe prejeti ponudbi v obeh sklopih presegata naročnikova zagotovljena sredstva, za vsako od ponudb pa je nadalje naročnik po vsebinskem pregledu pojasnil razloge, zaradi katerih prejeti ponudbi nista zgolj nesprejemljivi, temveč tudi nepravilni. Po pregledu vlagateljeve ponudbe je namreč naročnik presodil, da ta ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.2.3 razpisne dokumentacije, in sicer da v ponudbi vlagatelja v sklopu A pri nekaterih navedenih strokovnjakih obstaja konflikt interesov, v sklopu B pa pri nekaterih navedenih strokovnjakih obstaja konflikt interesov, za nekatere druge strokovnjake v tem sklopu pa je naročnik ugotovil, da ne izpolnjujejo zahtevanega pogoja izobrazbe.

Vlagatelj je z dopisom z dne 8. 9. 2014 naročnika pozval k spremembi sprejete odločitve o zaključku postopka brez izbire ponudbe na način, da sprejme odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju, katerega ponudba je po lastnem zatrjevanju popolna in glede na postavljena merila tudi najugodnejša. Od naročnika vlagatelj, pred pravnomočnostjo odločitve, zahteva tudi odpravo naročnikove nezakonitosti, ki izhaja iz odsotnosti navedbe pravnega pouka v odločitvi naročnika. Vlagatelj poudarja, da ponujena cena njegove ponudbe tako v sklopu A kot v sklopu B ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev ter pojasnjuje razloge, zaradi katerih naj bi naročnik napačno ocenil, da s predloženo ponudbo vlagatelj ne izpolnjuje izpostavljenih razpisnih pogojev.

Zoper navedeno Odločitev o zaključku postopka brez izbire ponudbe, dokument št. 4301-23/2014-8 z dne 4. 9. 2014, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 9. 2014, ki ga je naročnik prejel dne 15. 9. 2014. Vlagatelj v njem zatrjuje zmotno ravnanje naročnika pri oceni popolnosti njegove ponudbe in navaja, da ponudbena cena predložene ponudbe ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev in posledično ni nesprejemljiva, zatrjuje pa tudi pravilnost svoje ponudbe iz razloga, ker naj bi naročnik pogojev iz točke 4.2.3 razpisne dokumentacije ne zapisal na način, ki bi zahteval razumevanje razpisnih pogojev (zgolj) v skladu s tolmačenjem, ki ga je uporabil naročnik in po katerem je štel, da predložena ponudba navedenih razpisnih pogojev ne izpolnjuje. Vlagatelj zatrjuje nasprotno in sicer, da je glede na dikcijo razpisne dokumentacije v navedeni točki s predloženo ponudbo pogoje nedvomno izpolnil, dodaja pa, da bi moral tudi sicer naročnik v primeru dvoma ravnati v skladu z določbami 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) in uporabiti institut spremembe ponudbe. Nadalje zatrjuje kršitev 5. člena ZPVPJN iz razloga, ker naročnik v odločitvi ni navedel pravnega pouka, in zahteva, da naročnik predloženo ponudbo izbere kot popolno in po merilih najugodnejšo, ter zahteva povrnitev priglašenih stroškov takse, materialnih stroškov in stroškov priprave zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dokumentom št. 4301-23/2014-10 z dne 10. 9. 2014, ki ga je vlagatelj prejel dne 13. 9. 2014, izdal Spremembo odločitve o zaključku postopka izbire ponudbe, ki v nasprotju z naročnikovo prvotno sprejeto odločitvijo vsebuje pravni pouk ter dodatno pojasnilo razlogov, zaradi katerih nobena od prejetih ponudb ni popolna, naročnik pa vse prejete ponudbe zavrača in ponudnike obvešča, da novega postopka oddaje naročila ne bo izvedel. Iz obrazložitve spremembe odločitve med drugim izhaja še naročnikova ugotovitev drugih nepopolnosti ponudbe vlagatelja v zvezi z neizpolnjevanjem razpisnih pogojev ter ugotovitev, da cena iz vlagateljeve ponudbe presega naročnikova zagotovljena sredstva za posamezno vlogo.

Po prejemu spremembe odločitve naročnika je vlagatelj z dopisom z dne 16. 9. 2014, ki ga je dne 18. 9. 2014 v vednost prejela tudi Državna revizijska komisija, na naročnika naslovil dokument »Pojasnilo na spremembo odločitve o zaključku postopka brez izbire ponudbe in zahteva za vračilo plačane takse za revizijski postopek«. V njem:
- smiselno povzema navedbe iz zahtevka za revizijo o pojasnjevanju razlogov za popolnost svoje ponudbe,
- zatrjuje nezakonitost naročnikove spremembe odločitve iz razloga, ker jo je prejel po tem, ko je zoper prvo odločitev že vložil zahtevek za revizijo,
- zahteva vračilo plačane takse, ki v konkretnem primeru sicer ni določena, vendar pa jo je vlagatelj zaradi odsotnosti pravnega pouka v (prvi) naročnikovi odločitvi in odsotnosti navedbe višine takse plačal v višini 847,36 EUR,
- navaja, naj se zahtevek za revizijo, ki ga je vložil zoper naročnikovo (prvo) odločitev, podredno šteje tudi kot zahtevek za revizijo zoper naročnikovo (drugo) spremembo odločitve ter
- zahteva povrnitev stroškov priprave predmetnega dopisa in materialnih stroškov.

Naročnik je dne 30. 9. 2014 z dokumentom št. 4301-23/2014-15 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikovo (prvo) odločitev, ki je bila, na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, s sprejemom naročnikove (druge) spremembe odločitve razveljavljena. Naročnik nadalje pojasnjuje, da je novo odločitev sprejel pred pravnomočnostjo prve odločitve in hkrati pred prejemom vlagateljevega zahtevka za revizijo zoper njegovo prvo odločitev. Ker vlagatelj zoper naročnikovo drugo odločitev ni vložil zahtevka za revizijo, je ta postala pravnomočna, ker pa se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na (prvo) neveljavno odločitev, po mnenju naročnika za njegovo obravnavo ni temelja. V posledici navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, pa ni ugodil in je vlagatelja z zahtevo za vračilo neupravičeno plačane takse napotil na ministrstvo, pristojno za finance.

Vlagatelj je z dopisom z dne 14. 10. 2014, ki ga je dne 15. 10. 2014 v vednost prejela tudi Državna revizijska komisija, na naročnika naslovil dopis »Predlog za začetek revizijskega postopka zoper Odločitev o zaključku postopka brez izbire ponudbe zaradi molka naročnika v predrevizijskem postopku in ponovno Zahteva za vračilo plačane takse za revizijski zahtevek«. Iz vsebine omenjenega dopisa poleg dodatno priglašenih stroškov priprave dopisa izhaja vlagateljev predlog, da se začne revizijski postopek na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, ker naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v zakonsko določenem roku, ter ponovna vlagateljeva zahteva po povrnitvi neupravičeno plačane takse v višini 847,36 EUR.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z dokumentom z dne 20. 10. 2014 vložil pritožbo ter zahtevo za vračilo plačane takse za revizijski postopek. Vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da ob predhodno vloženem predlogu o začetku revizijskega postopka zaradi molka organa predmetno pritožbo vlaga zgolj iz previdnosti, ter nadaljuje, da je netočna naročnikova navedba, da je vlagateljev zahtevek zavrnil, ker je bil ta vložen zoper razveljavljeno odločitev, ki jo je naročnik nadomestil z novo. Ker zoper navedeno (novo) odločitev vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo, je ta postala pravnomočna, kot navaja naročnik, vlagatelj pa temu nasprotuje. Trdi namreč, da je naročnik spremembo odločitve namenoma izdal zadnji dan pred pravnomočnostjo odločitve, ter v nadaljevanju smiselno enako kot v zahtevku za revizijo zatrjuje popolnost predložene ponudbe. Vlagatelj poudarja, da bi moral naročnik njegov zahtevek za revizijo obravnavati in o njem odločati, saj mu ne more iti v škodo dejstvo, da je naročnikovo spremembo odločitve prejel po izteku prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper (prvo) odločitev naročnika. Po mnenju vlagatelja je zaradi navedenega potrebno šteti, da je sprememba odločitve nična oziroma da sploh ni izdana. Vlagatelj dodaja, da je od naročnika z dopisom z dne 16. 9. 2014 že zahteval, naj se šteje, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil zoper naročnikovo (prvo) odločitev z dne 4. 9. 2014, vložen tudi zoper naročnikovo spremembo odločitve z dne 10. 9. 2014, ter vztraja pri zahtevi za vračilo plačane takse in zahtevi za povrnitev priglašenih in po lastnem zatrjevanju utemeljenih stroškov predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 16. 10. 2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma obravnava utemeljenost vlagateljevega predloga o začetku revizijskega postopka zaradi molka naročnika in pojasnjuje, da lahko vlagatelj, v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZPVPJN, če v 20 delovnih dneh od naročnikovega prejema njegovega popolnega zahtevka za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona, začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel v ponedeljek, 15. 9. 2014, sklep o zavrženju predmetnega zahtevka za revizijo pa je izdal v torek, 30. 9. 2014. Rok 20 delovnih dni po prejemu popolnega zahtevka za revizijo za naročnika v konkretnem primeru poteče dne 13. 10. 2014. Iz povratnice izhaja, da je bil naslovnik, tj. vlagatelj, o prispelem pismu obveščen dne 1. 10. 2014, dejansko pa ga je prejel dne 15. 10. 2014. Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da gre pritrditi vlagatelju v zatrjevanju, da naročnik o vloženem zahtevku za revizijo ni odločil v zahtevanem zakonskem roku, ki se je v konkretnem primeru za naročnika iztekel dne 25. 9. 2014 in ne dne 30. 9. 2014, ko je naročnik o zahtevku za revizijo dejansko odločil. Vendar pa ob tem ne gre spregledati dejstva, da je naročnik vlagatelja o odločitvi o vloženem zahtevku za revizijo po sprejemu le-te tudi obvestil, glede na podatke povratnice pa je bil vsaj o obstoju omenjene naročnikove odločitve vlagatelj obveščen od dne 1. 10. 2014 dalje. Dejstva, da vlagatelj s tem, ko odločitve o zahtevku za revizijo ni prevzel pred potekom roka 20 delovnih dni od naročnikovega prejema vlagateljevega popolnega zahtevka za revizijo, ter iz navedenega razloga ni bil seznanjen tudi z njeno vsebino, tako ni mogoče pripisati naročnikovi neaktivnosti. Ker je naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11. 9. 2014, ki ga je prejel dne 15. 9. 2014, odločil dne 30. 9. 2014 (tj. v roku 11 delovnih dni) in je bil o prejemu te naročnikove odločitve vlagatelj od dne 1. 10. 2014 seznanjen, po ugotovitvah Državne revizijske komisije v konkretnem primeru procesni pogoji za ugoditev predlogu vlagatelja o začetku revizijskega postopka zaradi domnevnega molka naročnika niso izpolnjeni.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija presoja spor med strankama, ki se nanaša na vprašanje utemeljenosti in dopustnosti naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev zavrgel, zahtevi za povrnitev stroškov pa ni ugodil.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zoper naročnikovo Odločitev o zaključku postopka brez izbire ponudbe z dne 4. 9. 2014 vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 9. 2014, ki ga je naročnik prejel dne 15. 9. 2014. Na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 je naročnik dne 10. 9. 2014, še pred prejemom zahtevka za revizijo zoper izdano odločitev, izdal Spremembo odločitve o zaključku postopka brez izbire ponudbe, v kateri je navedel v prejšnji odločitvi manjkajoči pravni pouk, zavrnil vse prejete ponudbe in ponudnike obvestil, da novega postopka oddaje naročila ne bo izvedel. Nesporno je, da je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev vložil pred prejemom spremembe odločitve naročnika, vendar pa ne gre pritrditi vlagatelju, da že samo navedeno dejstvo predstavlja podlago za nezakonit sprejem spremembe odločitve oziroma njeno ničnost. Naročnik je namreč, skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, dne 10. 9. 2014, tj. še pred pravnomočnostjo naročnikove odločitve, le-to spremenil in sprejel novo odločitev, s katero je nadomestil prejšnjo. Državna revizijska komisija v takem naročnikovem ravnanju v okoliščinah konkretnega primera ne ugotavlja elementov nezakonitosti in vlagateljevim navedbam v tem delu utemeljenosti ni mogoče priznati.

V zvezi z vlagateljevo zahtevo iz njegovega dopisa z dne 16. 9. 2014, s katerim naročnika poziva k pojasnilu na spremembo odločitve o zaključku postopka brez izbire ponudbe, Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da bi bilo predmetni dopis vlagatelja po vsebini mogoče razumeti tudi kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve naročnika v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2. Sestavni del vsebine navedenega dokumenta predstavlja tudi zahteva vlagatelja, naj se šteje, da se vložen zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika z dne 4. 9. 2014 vlaga tudi zoper spremembo odločitve naročnika z dne 10. 9. 2014, ki pa ji naročnik ni ugodil, kar eksplicitno izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 30. 9. 2014, in sicer z utemeljitvijo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zoper odločitev z dne 4. 9. 2014 zavrgel, ker je bila ta razveljavljena, zoper spremembo odločitve pa vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil. Državna revizijska komisija sledi navedeni naročnikovi argumentaciji, saj je vlagatelj, kar je med strankama nesporno, zahtevek za revizijo vložil zoper odločitev naročnika, ne pa (izrecno oziroma v ločeni vlogi, iz katere bi bilo razvidno, da z njo uresničuje svoje pravice v postopku pravnega varstva) tudi zoper spremembo odločitve naročnika. ZPVPJN v 15. členu taksativno določa obvezne sestavine zahtevka za revizijo, ki jih, po vpogledu v spisovno dokumentacijo, vlagateljev zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika tudi vsebuje. Nasprotno pa del vsebine dopisa vlagatelja z dne 16. 9. 2014, ki vsebuje vlagateljevo navodilo naročniku, naj se vloženi zahtevek, vložen zoper odločitev naročnika, smatra tudi kot zahtevek za revizijo, vložen zoper spremembo odločitve naročnika, ne more nadomestiti zakonsko predpisanih obveznih sestavin zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil tudi zoper spremembo odločitve naročnika, temveč le zoper odločitev naročnika, ki pa je bila razveljavljena. Vlagateljev zahtevek za revizijo zoper neobstoječo odločitev naročnika z dne 4. 9. 2014 je v konkretnem primeru tako brezpredmeten, vlagateljeve navedbe pa v tem delu neutemeljene.

Ker vlagatelj s pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, vlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Vendar pa takse za konkreten primer ni mogoče določiti na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, zaradi česar vlagatelj v tem primeru ni bil dolžan ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takse za predrevizijski in revizijski postopek in predložiti potrdila o plačilu takse. Pritrditi pa gre vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da mu pripada vračilo takse, ki jo je napačno plačal ob vložitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika, ki ni vsebovala navedbe pravnega pouka in s tem tudi ne višine takse, v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije pa škodljivih posledic takega ravnanja naročnika ne more trpeti vlagatelj. Kot je naročnik v pravnem pouku spremembe odločitve pravilno ugotovil, v skladu z 71. členom ZPVPJN višina takse v primeru zavrnitve vseh ponudb ni določena oziroma znaša 0,00 EUR, vlagatelj pa je ob vložitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika zaradi odsotnosti pravnega pouka plačal takso v višini 847,36 EUR. Kot pristojni organ bo zato Državna revizijska komisija pozvala ministrstvo, pristojno za finance, k vračilu neupravičeno plačane takse v višini 847,36 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagateljev pritožbeni razlog se nanaša tudi zoper naročnikovo odločitev iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, v katerem vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka ni ugodil. Vlagatelj v pritožbi vztraja pri zahtevi o povrnitvi stroškov vseh priglašenih stroškov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, saj so po zatrjevanju vlagatelja utemeljeni. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj poleg plačane takse, o kateri je Državna revizijska komisija že odločila, priglasil: stroške priprave zahtevka za revizijo v višini 2.400,00 EUR in materialne stroške v višini 100,00 EUR, stroške dopisa z zahtevo po pripravi pojasnila na spremembo odločitve v višini 400,00 EUR in materialne stroške v višini 50,00 EUR, stroške priprave predloga za začetek revizijskega postopka v višini 200,00 EUR in materialne stroške v višini 50,00 EUR ter stroške priprave pritožbe v višini 500,00 EUR in materialne stroške v višini 50,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ob upoštevanju zadnjega stavka petega odstavka 70. člena ZPVPJN (ne da bi odločala o tem, ali je povrnitev omenjenih stroškov po temelju sploh utemeljena) ni priznala navedenih priglašenih stroškov, saj vlagatelj omenjenih stroškov ni ustrezno opredelil (stroška ni ustrezno specificiral, obrazložil, utemeljil in izkazal), v zadevnem postopku pravnega varstva pa je nastopal tudi brez pooblaščenca, ki bi bil sicer upravičen do nagrade za zastopanje v tem postopku (drugi odstavek 70. člena ZPVPJN). Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se iz navedenega razloga zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 30. 10. 2014


Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– Bogomil Breznik, s. p., Planinska cesta 18, 1231 Ljubljana;
– Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana;
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– finančna služba organa, tu;
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran