Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-245/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

    Številka: 018-245/2014-5
    Datum sprejema: 5. 11. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »za oddajo naročila storitev po odprtem postopku za vzdrževanje informacijske opreme, št. 430-509/2014« (v sklopih številka 1, 12 in 13) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UNISTAR LC d. o. o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 11. 2014

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. 9. 2014 se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 15. 5. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje informacijske opreme (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 23. 5. 2014 (s številko objave JN5909/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 28. 5. 2014 pa (s številko dokumenta 179135) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 102.

    Naročnik je dne 28. 8. 2014 sprejel Sklepe o oddaji naročila, številka 430-509/2014/44 (15131-20), iz katerih med drugim izhaja podatek o tem, katerim ponudnikom se po sklopih odda zadevno javno naročilo (v nadaljevanju: sklep o oddaji naročila). Kot izhaja iz omenjene odločitve, se v sklopih številka 1, 12 in 13 javno naročilo odda ponudniku »Marand Inženiring d.o.o.«, čigar ponudbo je naročnik v omenjenih sklopih izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Sklep o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 1. 9. 2014, dne 11. 9. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 11. 9. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da ugotovi utemeljenost njegovih navedb, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sklep o oddaji naročila za sklope številka 1, 12 in 13. Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    - bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklope številka 1, 12 in 13 po tem, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik ni dopolnil ustrezno oziroma skladno s prvim pozivom na dopolnitev, kot nepopolno izločiti, ker tega ni storil, pa je ravnal v nasprotju z 78. členom, s prvim odstavkom 80. člena in z 9. členom ZJN-2, saj je izbranemu ponudniku omogočil, da večkrat dopolni svojo ponudbo,
    - je naročnik izbranemu ponudniku omogočil spreminjanje vrednosti posameznih postavk strukture ponudbene cene, kar z vidika določbe 78. člena ZJN-2 ni dopustno,
    - je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno omogočil dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na izjave principalov za sklopa številka 1 in 13 glede dostopa do skladišča rezervnih delov, saj gre za del ponudbe, ki se nanaša na način izpolnjevanja prevzetih obveznosti, izbrani ponudnik pa je z dopolnitvijo ponudbe spremenil ponujen način vzdrževanja informacijske opreme tako, da je dodal, da bo storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov,
    - je ponudba izbranega ponudnika za sklopa številka 1 in 13 neprimerna, saj ponujen način zagotavljanja izvajanja storitve ne izpolnjuje naročnikove zahteve, da bo ponudnik za vzdrževanje informacijske opreme (na lokacijah naročnika po celotni državi) zagotavljal dostop do skladišča rezervnih delov 24 ur na dan, vse dni v letu za opremo iz skupine 1 in skupine 2,
    - sta obe izjavi principalov, predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, pogojni, iz njune vsebine pa ne izhaja, da bi imel izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe z njima že vzpostavljeno poslovno razmerje, ki bi mu omogočalo dostop do njunih skladišč rezervnih delov na način, kot to zahteva razpisna dokumentacija (ustrezno obliko sodelovanja s principali naj bi izbrani ponudnik namreč vzpostavil šele v primeru uspešne pridobitve posla).

    Naročnik je dne 23. 9. 2014 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA« z dne 22. 9. 2014 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik prereka vse navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo kot neresnične in neutemeljene, razen v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, obenem pa se o njih izjasnjuje. Izbrani ponudnik naročniku oziroma Državni revizijski komisiji v posledici predlaga, da zahtevek za revizijo v celoti zavrne kot neutemeljen, hkrati pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Naročnik je dne 3. 10. 2014 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo številka 430-509/2014/61 (15131-05), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - v navezavi na prvo in drugo zatrjevano kršitev navaja zlasti, da si je s pozivi skušal razjasniti (in si je v njihovi posledici tudi razjasnil) sestavo ponudbene cene za sklope številka 1, 10, 12 in 13 v ponudbi izbranega ponudnika, obenem pa meni, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne gre za dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika v smislu 78. člena ZJN-2, saj izbranemu ponudniku »ne gre očitati formalne nepopolnosti ali pomanjkljivosti« njegove ponudbe v spornem delu,
    - v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja zlasti, da je izbranega ponudnika iz razloga, ker je sklepal, da ta nima lastnega skladišča, zaprosil za »dodatna pojasnila k ponudbi«, ta pa z dokumentacijo, ki mu jo je posredoval, ni spremenil ponujenega načina vzdrževanja informacijske opreme, temveč je podal samo pojasnilo, da ima lastno skladišče rezervnih delov. Naročnik ob tem poudarja, da ni zahteval, da »imajo ponudniki lastno skladišče rezervnih delov in lastno zalogo rezervnih delov. Za zadostitev pogojev je bil dovolj dostop do skladišča rezervnih delov principala oz. proizvajalca ali lastno skladišče«, prav tako pa poudarja, da »ni pogojeval lastne zaloge rezervnih delov, temveč je zahteval le seznam rezervnih delov«,
    - v navezavi na četrto zatrjevano kršitev zlasti opozarja, da je dopustil možnost, da se določenih okvar ne bo dalo odpraviti v predpisanem času, zato je za te primere predvidel zamenjavo okvarjene opreme, izbrani ponudnik pa je v ponudbi predložil ustrezno izjavo v zvezi s tem,
    - v navezavi na peto zatrjevano kršitev navaja zlasti, da zavrača zatrjevanja vlagatelja, da naj izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ne bi imel že vzpostavljenega poslovnega razmerja s principaloma za sklopa številka 1 in 13. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbi predložil dokazili o poslovnem odnosu s principaloma, izjavi, da ga bosta podpirala pri izvajanju pogodbenih obveznosti, pa tudi več drugih dokumentov, ki dodatno dokazujejo ustrezen poslovni odnos, vendar pa slednjih dokumentov vlagatelj pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni videl, saj so označeni z oznako »ZAUPNO«.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 6. 10. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisov z dne 7. 10. 2014 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje) in z dne 9. 10. 2014 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 10. 2014) odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 9. 10. 2014 prejela »PRVO PRIPRAVLJALNO VLOGO« vlagatelja z dne 8. 10. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v omenjeni vlogi zatrjuje zlasti, da pozivov naročnika ni šteti za pozive na pojasnila ponudbe izbranega ponudnika. Po prepričanju vlagatelja je izbrani ponudnik v posledici omenjenih pozivov naročnika nedopustno dopolnjeval, ne pa pojasnjeval svoje ponudbe.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    V navezavi na zatrjevanja izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2), da vlagatelj »ni izkazal interes za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj nikjer ne zatrjuje, da je oddal pravočasno ponudbo«, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo na več mestih (na primer prvi in drugi odstavek točke II. na strani 2) zatrjuje, da je oddal popolno ponudbo, oziroma, da je njegova ponudba popolna. Ker je ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) popolna le tista ponudba, ki je med drugim tudi pravočasna, je razumeti, da vlagatelj s tem, ko zatrjuje, da je oddal popolno ponudbo, oziroma, da je njegova ponudba popolna, zatrjuje tudi, da je oddal (tudi) pravočasno ponudbo, oziroma, da je njegova ponudba (tudi) pravočasna. Neodvisno od navedenega pa Državna revizijska komisija še pripominja, da predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku opravi že na podlagi 31. člena ZPVPJN (torej ex lege). Kot izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb (VI. točka na strani 2), na katerega predstavnica izbranega ponudnika ni imela pripomb, in iz sklepa o oddaji naročila (glej prvi odstavek obrazložitve oddaje naročila v sklopih številka 1, 12 in 13), je v zadevnih sklopih pravočasno ponudbo oddal tudi vlagatelj. Ker je torej vlagatelj v sklopih številka 1, 12 in 13 zadevnega javnega naročila oddal pravočasno ponudbo, se šteje, da je izkazal interes za dodelitev javnega naročila v omenjenih sklopih (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

    V navezavi na zatrjevanja izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2), da vlagatelj »nima pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 12, saj glede na merilo za izbiro ponudbe (najnižja cena) za sklop 12 ni naslednji najugodnejši ponudnik, s tem pa tudi ne more trditi, da je zakonitost izbire izbranega ponudnika kakorkoli v vzročni zvezi s pravnim položajem predlagatelja, prav tako pa ni v vzročni zvezi z zatrjevano domnevno škodo / izgubo dobička«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v sklopih številka 1, 12 in 13) ob upoštevanju prvega odstavka točke 9. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe preveril »popolnost najugodnejše ponudbe glede na merilo najnižja cena oz. popolnost ponudbe po posameznem sklopu« (drugi odstavek na strani 2 sklepa o oddaji naročila). Ker je naročnik v sklopih številka 1, 12 in 13 zadevno naročilo oddal ob upoštevanju drugega odstavka 41. člena ZJN-2, v povezavi s petim odstavkom istega člena, kar pomeni, da je preveril le, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno v predstavljenem primeru z vidika 14. člena ZPVPJN aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 12 (kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila) vlagatelju priznati. V postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 12 je namreč vlagatelj predložil pravočasno ponudbo, v posledici česar se šteje, da je izkazal interes za dodelitev javnega naročila v tem sklopu (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), obenem pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 12 ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti, v posledici česar bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). Vlagatelju ob tem ni potrebno izpodbijati popolnosti ponudbe, ki je bila v sklopu številka 12 (upoštevaje merilo za izbiro) razvrščena na drugo mesto, saj naročnik v zvezi z njo še ni preveril, ali je popolna. Za ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 12 (kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila) zato zadostuje, da vlagatelj dokaže, da bi bil naročnik dolžan ponudbo ponudnika, izbranega v sklopu številka 12, kot nepopolno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

    Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v alinei a) točke III.) najprej zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklope številka 1, 12 in 13 po tem, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik ni dopolnil ustrezno oziroma skladno s prvim pozivom na dopolnitev, kot nepopolno izločiti, ker tega ni storil, pa je ravnal v nasprotju z 78. členom, s prvim odstavkom 80. člena in z 9. členom ZJN-2, saj je izbranemu ponudniku omogočil, da večkrat dopolni svojo ponudbo.

    Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno najprej ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila naročnik med drugim zapisal, da vabi ponudnike, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo, pri čemer morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo in morajo izpolnjevati vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti za sodelovanje v postopku javnega naročila (prvi oziroma drugi odstavek Povabila k oddaji ponudbe). Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oziroma posameznih delov le-te (priloge izpolni, podpiše in žigosa; prvi odstavek točke 4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

    V navezavi na cene ponudb je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da »morajo biti fiksne brez DDV, oblikovane DDP lokacije naročnika iz 3. točke teh navodil, in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene, npr. potni stroški, stroški dela, baterije za prenosne računalnike, počena ohišja, gumbi za vleko papirja, glave pri matričnih tiskalnikih, potrošni material - razen potrošnega materiala, ki ga uporablja naročnik za tiskalnike (V primeru, da mora ponudnik pri odpravljanju okvare, vzrok katere ni potrošni material, zamenjati še potrošni material, je potrošni material strošek ponudnika. Potrošni material so: tonerji, črnila, trakovi, razvijalne enote, grelne enote in ostali material, ki je naveden v seznamu potrošnega materiala za posamezne modele tiskalnikov, ki so predmet vzdrževanja po tem javnem naročilu) in vsi ostali morebitni stroški ter DDV, ki jih bo imel ponudnik v zvezi z realizacijo naročila« (prvi odstavek točke 4.3.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudniki so morali na obrazcih iz VII. dela razpisne dokumentacije podati sestavo ponudbene cene, ki dokazuje, da cene v ponudbi pokrivajo vse stroške, ki jih bodo imeli z realizacijo naročila (šesti odstavek točke 4.3.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Predstavljene zahteve naročnika se navezujejo na zaračunavanje storitev iz točke 4.3.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

    V VII. delu razpisne dokumentacije, poimenovanem »ELEMENTI ZA PRIPRAVO PREDRAČUNA Z NAVODILOM O IZPOLNITVI«, je naročnik med drugim določil:
    »Obrazec sestave ponudbene cene iz priloge št. VII/2 izpolni ponudnik tako, da za vsak sklop, za katerega se prijavlja, prikaže glavne elemente skupne vrednosti za posamezen sklop javnega naročila, kot na primer storitev, dostava, transportni stroški, davek na dodano vrednost, ostale nepredvidene stroške, morebitne popuste in vse ostale morebitne stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila in sicer so le-ti lahko izraženi kot fiksen znesek ali v odstotkih.

    Sestava ponudbene cene mora dokazovati, da cene v ponudbi pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila, v primeru, da bo izbran kot najugodnejši«.

    Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja (podanemu na strani 6 zahtevka za revizijo) in izvedla dokaz z vpogledom »v ponudbo izbranega ponudnika in njene dopolnitve (dokumentacija naročnika)«. V posledici vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajajo tudi izpolnjeni, podpisani in žigosani obrazci »SESTAVA PONUDBENE CENE« (»PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13. Na vseh navedenih obrazcih je v stolpcu »ELEMENT CENE: vzdrževanje« zapisana cena. V stolpcih »ELEMENT CENE: potni stroški«, »ELEMENT CENE: stroški dela« in »ELEMENT CENE: potrošni material« obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« (»PRILOGA št. VII/2«) za sklopa številka 1 in 13 je zapisana številka 0, ostali stolpci »ELEMENT CENE: _« pa so (razen stolpca »ELEMENT CENE: 22 % DDV«) prazni. Vsebinsko podobno velja za sklop številka 12. V stolpcih »ELEMENT CENE: potni stroški«, »ELEMENT CENE: stroški dela« in »ELEMENT CENE: Rez. deli« obrazca »SESTAVA PONUDBENE CENE« (»PRILOGA št. VII/2«) za sklop številka 12 je zapisana številka 0, ostali stolpci »ELEMENT CENE: _« pa so (razen stolpca »ELEMENT CENE: 22 % DDV«) prazni.

    Ker iz obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« (»PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13 v ponudbi izbranega ponudnika ni jasno razvidno, ali cene v njej pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel izbrani ponudnik (v primeru, da bo izbran kot najugodnejši) z realizacijo naročila, je razumeti naročnika, da se je želel prepričati, »da so elementi, ki jih je ponudnik označil z 0, dejansko zajeti v ceni, pri čemer je domneval, da so zajeti v elementu "vzdrževanje"« (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Da je poziv naročnika številka 430-509/2014/15 (15131-05), z dne 11. 7. 2014 (v nadaljevanju: poziv z dne 11. 7. 2014), v njegovi 2. točki šteti za poziv na pojasnilo sestave ponudbene cene (torej na pojasnilo obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« – »PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13, izhaja iz njegove vsebine. Naročnik namreč v njem z namenom, da bi ugotovil, ali cene v ponudbi izbranega ponudnika pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel z realizacijo naročila, izbranega ponudnika poziva, naj mu pošlje »sestavo cene za sklope« […] »tako da bodo posamezni elementi ovrednoteni kot fiksen znesek ali v %«. Kljub temu, da je iz poziva z dne 11. 7. 2014 jasno razbrati, da po vsebini predstavlja poziv na pojasnilo sestave ponudbene cene (torej na pojasnilo obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« – »PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13, pa iz njega ni jasno razbrati, na kakšen način naj bi izbrani ponudnik pojasnil sestavo ponudbene cene. Tako v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 5) tudi naročnik upravičeno ugotavlja, da izbrani ponudnik »očitno ni razumel, kaj je naročnik želel« (v 2. točki poziva z dne 11. 7. 2014). Glede na navedeno od izbranega ponudnika na podlagi omenjenega poziva tudi ni bilo upravičeno pričakovati, da bo razumel, na kakšen način naj pojasni sestavo ponudbene cene, da bo to storil skladno z naročnikovimi pričakovanji.

    Izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014 sestave ponudbene cene dejansko ni pojasnil na način, ki bi naročniku pomagal razumeti, ali cene v njegovi ponudbi pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel z realizacijo naročila, vendar pa ob tem (kot ključnega) ne gre prezreti dejstva, da ZJN-2 naročnika ne omejuje na način, da ponudnikov ne bi smel večkrat pozvati na pojasnila podatkov v ponudbah. To še posebej velja v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja, v katerih iz poziva naročnika izbranemu ponudniku ni jasno razbrati, na kakšen način naj bi izbrani ponudnik pojasnil sestavo ponudbene cene. V konkretnih okoliščinah dejanskega stanja tako ne gre slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek alinee a) na strani 3 zahtevka za revizijo), da je takšno ravnanje naročnika »v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ki jasno določa, da v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti«, niti zatrjevanju vlagatelja, da bi moral naročnik v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja »ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1, 12 in 13 izločiti kot nepopolno potem, ko je ugotovil, da ponudnik ponudbe ni dopolnil ustrezno oz. skladno s prvim pozivom na dopolnitev«.

    V posledici navedenega ni v nasprotju z določbami ZJN-2 ravnanje naročnika, po katerem je izbranega ponudnika s pozivom številka 430-509/2014/23 (15131-20), z dne 28. 7. 2014 (v nadaljevanju: poziv z dne 28. 7. 2014) ponovno pozval (v 1. točki) na pojasnilo sestave ponudbene cene (torej na pojasnilo obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« – »PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13. Vsebina slednje omenjenega poziva je (čeprav tudi iz tega poziva ni povsem jasno razbrati, na kakšen način naj bi izbrani ponudnik pojasnil sestavo ponudbene cene) v odnosu do vsebine poziva z dne 11. 7. 2014 vsaj toliko modificirana, da jo je izbrani ponudnik očitno ustrezno razumel in je sestavo ponudbene cene (na obrazcih »SESTAVA PONUDBENE CENE« – »PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13 pojasnil (po posameznih elementih cene). Iz omenjenega pojasnila izbranega ponudnika je jasno razvidno, da je naročnikova domneva, da so (glede na osnovno ponudbo izbranega ponudnika) posamezni elementi cene »dejansko zajeti v ceni« in sicer »v elementu "vzdrževanje"«, pravilna, saj cene v ponudbi izbranega ponudnika pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel izbrani ponudnik z realizacijo naročila. To upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5) ugotavlja tudi naročnik, ko navaja, da je izbrani ponudnik »primerno zmanjšal tudi element vzdrževanje, ki je očitno prej zajemal tudi ostale naštete elemente (kot je naročnik tudi domneval)«. Dejstvo, da gre v konkretnem primeru za pojasnilo izbranega ponudnika in ne za spremembo ponudbe izbranega ponudnika, zgolj dodatno dokazuje tudi ugotovitev, da se na podlagi pojasnila izbranega ponudnika (upoštevaje pojasnilo izbranega ponudnika z dne 7. 8. 2014) ni spremenila cena na enoto, vrednost postavke niti skupna vrednosti ponudbe, pač pa je bila s pojasnilom izbranega ponudnika pojasnjena zgolj sestava cene na enoto, posredno pa tudi sestava vrednosti postavke in sestava skupne vrednosti ponudbe. Glede na navedeno gre v predstavljenem smislu slediti naročniku v vsebini drugega stavka tretjega odstavka na strani 5, v vsebini zadnjega stavka četrtega odstavka na strani 5 in v vsebini tretjega do petega odstavka na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo, pa tudi vlagatelju v njegovem zatrjevanju (zadnji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da 78. člen ZJN-2 »prepoveduje dopolnjevanje oz. spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na "vrednost postavke"«, vendar pa gre obenem poudariti, da izbrani ponudnik (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) vrednosti postavke v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni spreminjal, pač pa je zgolj pojasnil sestavo ponudbene cene (na obrazcih »SESTAVA PONUDBENE CENE« – »PRILOGA št. VII/2«) za sklope številka 1, 12 in 13. Slednjega pa (upoštevaje konkretno dejansko stanje) ZJN-2 ne prepoveduje.

    V zvezi z doslej navedenim je bistveno tudi, da naročnik naroča predmet zadevnega javnega naročila po cenah (na enoto) v predračunih, ki veljajo za vzdrževanje informacijske opreme, ne pa po cenah, ki veljajo za posamezne elemente cene (na enoto) vzdrževanja informacijske opreme v smislu sestave ponudbene cene.

    V navezavi na naročnikov poziv številka 430-509/2014/31 (15131-05), z dne 5. 8. 2014, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz njegove vsebine mogoče razbrati (čeprav to v njem sicer ni izrecno zapisano), da ga je naročnik sprejel na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZJN-2.

    Ob upoštevanju vsega doslej navedenega ne gre slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (šesti odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da »[m]ed strankama ni sporno«, […] »da je naročnik izbranega ponudnika večkrat pozival k odpravi iste formalne nepopolnosti ponudbe in ne na morebitna pojasnila ponudbe«. Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo na več mestih (na primer zadnji odstavek na strani 4 in četrti odstavek na strani 5) po vsebini zatrjuje, da si je s pozivi skušal razjasniti sestavo ponudbene cene v ponudbi izbranega ponudnika, poleg tega pa na več mestih (na primer zadnji odstavek na strani 4, tretji odstavek na strani 5 in predzadnji odstavek na strani 7) navaja, da izbranemu ponudniku ne more očitati formalne pomanjkljivosti pri izpolnitvi obrazcev »SESTAVA PONUDBENE CENE« (»PRILOGA št. VII/2«).

    Ob upoštevanju vsega doslej navedenega v konkretnem primeru niso pravo relevantna niti sklicevanja vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije na straneh 3 in 4 zahtevka za revizijo, saj se te nanašajo na vprašanje (večkratnega) pozivanja k dopolnjevanju ponudb oziroma večkratnega pozivanja k odpravi iste računske napake. Dejansko stanje v zadevah, na katere se v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo sklicuje vlagatelj, je bilo tudi sicer pomembno drugačno od tokratnega dejanskega stanja. Državna revizijska komisija pa je v sklepu številka 018-316/2013-8, z dne 26. 9. 2013, na primer zapisala prav, da se postopek pojasnjevanja ponudb »lahko nanaša zgolj na primer, ko naročniku (gre torej za subjektivno percepcijo naročnika) iz ponudbe ni razvidno, ali je ta popolna ali ne, pa je sicer ponudnik izpolnil vse zahteve naročnika – priložil vsa dokazila, ki jih je zahteval naročnik, že ob predložitvi ponudbe«.

    Glede na predstavljene okoliščine konkretnega dejanskega stanja in glede na vse dosedanje zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s svojim postopanjem (ravnanjem) kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v drugem odstavku alinee b) točke III.) nadalje zatrjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno omogočil dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na izjave principalov za sklopa številka 1 in 13 glede dostopa do skladišča rezervnih delov, saj gre za del ponudbe, ki se nanaša na način izpolnjevanja prevzetih obveznosti, izbrani ponudnik pa je z dopolnitvijo ponudbe spremenil ponujen način vzdrževanja informacijske opreme tako, da je dodal, da bo storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 4.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v drugem stavku) zapisal, da mora imeti za »zagotovitev nemotenega delovanja opreme« […] »ponudnik - izvajalec« […] »skladišče rezervnih delov ali dostop do skladišča proizvajalca opreme za ponujen sklop s stalno zalogo nadomestnih delov za vso opremo, ki jo vzdržuje«. Vsebinsko enaka zahteva izhaja tudi iz zadnjega odstavka razdelka »ČAS IN IZVEDBA POPRAVILA:« VI. dela razpisne dokumentacije. V točki 7.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik (v zvezi s točko 7. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da mora ponudnik v ponudbi med drugim priložiti tudi »[i]zpolnjen Obrazec ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja (podanemu na strani 6 zahtevka za revizijo) in izvedla dokaz z vpogledom »v ponudbo izbranega ponudnika in njene dopolnitve (dokumentacija naročnika)«. V posledici vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja tudi v posameznih delih izpolnjen, podpisan in žigosan »Obrazec ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«. V točki IV.5. omenjenega obrazca je izbrani ponudnik izjavil, da ima »skladišče rezervnih delov za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih oziroma« ima »dostop do skladišča proizvajalca opreme za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih«. Ker iz citirane izjave izbranega ponudnika med drugim izhaja, ima »skladišče rezervnih delov za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih«, ne gre slediti zatrjevanju vlagatelja, da je izbrani ponudnik šele kasneje (in ne že v ponudbi) »dodal, da bo storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), niti zatrjevanju vlagatelja, da »iz prvotne ponudbe nikjer ni razvidno, da bi izbrani ponudnik s« […] »skladiščem dejansko tudi razpolagal« (točka Ad3) na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Prav dejstvo lastnega »skladišč[a] rezervnih delov za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih« namreč napeljuje na zaključek, da bo izbrani ponudnik lahko (med drugim, alternativno) »storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov«. V predstavljenem smislu je tako ugotoviti, da je izbrani ponudnik z izjavo, kot izhaja iz točke IV.5. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«, opisal tudi »način izpolnjevanj[a] prevzetih obveznosti« oziroma način vzdrževanja informacijske opreme, to je, da bo »storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

    Glede na navedeno ne gre slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da je izbrani ponudnik v odzivu na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014 spremenil »način zagotavljanja storitev vzdrževanja tako, da je dodal, da bo storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov«, niti, da je naročnik s svojimi ravnanji »izbranemu ponudniku omogočil, da namesto zgolj skladišča rezervnih delov principala spremeni ponudbo tako, da se sklicuje tudi na lastno skladišče rezervnih delov in lastno zalogo rezervnih delov«. Izbrani ponudnik namreč v dokumentu, ki ga omenja vlagatelj, po vsebini zgolj ponovno (kot je to storil že v izjavi točke IV.5. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«) izjavlja, da ima lastno skladišče in lastno zalogo rezervnih delov, s čimer ne spreminja načina »zagotavljanja storitev vzdrževanja tako, da je dodal, da bo storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov«, niti ne dopolnjuje ali spreminja katerega od elementov, določenega v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2. S svojim ravnanjem naročnik tako izbranemu ponudniku v izpostavljenem delu ni »neupravičeno omogočil dopolnitev oz. spremembo ponudbe« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Glede na navedeno gre pritrditi tudi naročniku v njegovem zatrjevanju, da izbrani ponudnik »ni spremenil ponujenega načina vzdrževanja informacijske opreme« (tretji odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo), pa tudi vsebinsko enakemu zatrjevanju izbranega ponudnika v zvezi s tem (drugi odstavek točke III. na strani 6 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

    Navedenih zaključkov iz predstavljenih razlogov v ničemer ne spreminja dejstvo, da je izbrani ponudnik »v prvotni ponudbi predložil le izjave principalov«, niti zatrjevanje vlagatelja, da za lastne zaloge rezervnih delov izbrani ponudnik v ponudbi »ni podal nobenega seznama oziroma dokazila, da z njimi razpolaga« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). V izjavi, kot izhaja iz točke IV.5. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«, je izbrani ponudnik namreč med drugim izjavil, da ima »skladišče rezervnih delov za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih«, kar napeljuje na zaključek, da bo izbrani ponudnik lahko (med drugim) »storitve izvajal tudi iz lastne zaloge rezervnih delov«.

    Ker naročnik, kot to upravičeno zatrjuje (zadnji odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo), v točki 7.8.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (vsebinsko primerljivo pa tudi v zadnjem odstavku razdelka »ČAS IN IZVEDBA POPRAVILA:« VI. dela razpisne dokumentacije) »ni pogojeval lastne zaloge rezervnih delov, temveč je zahteval le seznam rezervnih delov« za sklope, za katere se ponudnik prijavlja, je izbrani ponudnik s seznami rezervnih delov, predloženimi v odzivu (z dne 18. 7. 2014) na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014, zadostil zahtevi naročnika, določeni v omenjeni točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V posledici ne gre slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da bi moral izbrani ponudnik »v tem primeru predložiti« tudi »seznam rezervnih delov iz lastnega skladišča« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), zaključka Državne revizijske komisije pa iz predstavljenega razloga ne spreminja navedba vlagatelja, da naročnik »glede na navedbe iz vsebine zavrnitve zahtevka za revizijo ni preveril ali izbrani ponudnik« […] »dejansko razpolaga z lastno zalogo vseh potrebnih rezervnih delov« (točka Ad3) na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

    V posledici ugotovljenih dejstev vlagatelju ni slediti niti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da »je dvakrat dopolnil ponudbo glede iste nepopolnosti« na način, ki bi bil v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Naročnik je namreč v pozivu z dne 11. 7. 2014 napačno sklepal, da izbrani ponudnik nima svojega lastnega skladišča rezervnih delov, poziv z dne 28. 7. 2014 pa je le vzročna posledica podatkov, ki jih je izbrani ponudnik naročniku posredoval na podlagi poziva z dne 11. 7. 2014. Kot takšen pa, za razliko od drugačnega stališča vlagatelja (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), ni v nasprotju z določbo 78. člena ZJN-2. Prav v neločljivi posledici pojasnila izbranega ponudnika o tem, da je naročnikovo sklepanje, da nima svojega lastnega skladišča rezervnih delov, napačno, je namreč naročnik pripravil poziv z dne 28. 7. 2014. Slednje navedeni poziv je pripravljen ob upoštevanju omenjenega dejstva, prav tako pa v njem (v izpostavljenem delu) naročnik ne ponavlja vsebine svojega poziva z dne 11. 7. 2014.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s svojim postopanjem oziroma s svojim ravnanjem kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v alinei c) točke III.) zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika za sklopa številka 1 in 13 neprimerna, saj ponujen način zagotavljanja izvajanja storitve ne izpolnjuje naročnikove zahteve, da bo ponudnik za vzdrževanje informacijske opreme (na lokacijah naročnika po celotni državi) zagotavljal dostop do skladišča rezervnih delov 24 ur na dan, vse dni v letu za opremo iz skupine 1 in skupine 2.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil, da mora »[p]onudnik - izvajalec« […] »zagotoviti prijavo okvar za« skupino 1 »24 ur/dan, vse dni v letu«, za skupino 2 pa »od ponedeljka do petka, od 8.00 do 17.00 ure«. Kot »[o]dzivni čas za odpravo okvar - čas od prijave okvare do prihoda serviserja« je naročnik za skupino 1 določil, da ne sme biti daljši od 1 ure, za skupino 2 pa ne daljši od 4 ur, kot »[č]as za odpravo okvare, izvedbo popravila« (za čas popravila se šteje čas odprave okvare oziroma popravila okvare) pa je naročnik za skupino 1 določil, da »čas popravila ne sme biti daljši od 4 ur od trenutka prijave okvare«, za skupino 2 pa, da »čas popravila ne sme biti daljši od 24 ur od trenutka prijave okvare«. Vsebinsko enake zahteve naročnika so navedene tudi v VI. delu razpisne dokumentacije.

    Glede na navedeno in ob upoštevanju vseh ostalih določb razpisne dokumentacije (zlasti točke 4.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in VI. dela razpisne dokumentacije v segmentih, ki se nanašajo na skladišče rezervnih delov ali dostop do skladišča) Državna revizijska komisija ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji naročnik ni postavil izrecne zahteve po tem, da mora ponudnik zagotavljati »dostop do skladišča rezervnih delov 24 ur na dan, vse dni v letu za opremo iz skupine 1 in skupine 2« (alinea c) na strani 5 zahtevka za revizijo). Ker predložitve dokazila, ki bi citirano dejstvo dokazovalo, naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, ga ponudnikom v ponudbi tudi ni bilo potrebno predložiti. Iz vsebine zahtevka za revizijo je razumeti, da citirano zahtevo vlagatelj izpeljuje iz naročnikove zahteve, ki določa »[č]as za odpravo okvare, izvedbo popravila«. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je dejstvo, da »je tak dostop do skladišča rezervnih delov nujno potreben«, […] »razvidno iz zahteve razpisne dokumentacije« glede »čas[a] odprave okvare«. Vendar pa gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil zgolj rok, ki ga morajo ponudniki zagotoviti za prijavo okvar, odzivni čas za odpravo okvar in čas za odpravo okvare (izvedbo popravila), ne pa tudi časa za »dostop do skladišča rezervnih delov 24 ur na dan, vse dni v letu za opremo iz skupine 1 in skupine 2«. Ob tem kot nadaljnjih ne gre spregledati niti naslednjih ključnih dejstev:
    - izbrani ponudnik je v točki IV.5. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« izjavil, da ima »skladišče rezervnih delov za vso opremo v ponujenem/-ih sklopu/-ih« (omenjeno dejstvo je potrdil tudi v odzivih na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014 in z dne 28. 7. 2014), na podlagi česar je mogoče zaključiti, da ima do omenjenega skladišča tudi dostop v smislu, da bo lahko zadostil zahtevam naročnika glede roka za prijavo okvar, odzivnega časa za odpravo okvar in časa za odpravo okvare (izvedbo popravila),
    - izbrani ponudnik je v točki IV.2. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« naročniku izjavil, da mu zagotavlja zahtevan rok za prijavo okvar, zahtevan odzivni čas za odpravo okvar, ustrezen čas za odpravo okvare (izvedbo popravila) in ustrezen čas zamenjave opreme,
    - naročnik je v (spremenjeni) točki 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil, da mora »ponudnik – izvajalec« v primeru, če ne odpravi napak v zahtevanem času, za »čas popravila zamenjati okvarjeno opremo s funkcionalno enakovredno in delujočo nadomestno opremo, ki pa postane last naročnika, če okvarjene opreme ne more popraviti. Okvarjeno opremo je ponudnik - izvajalec dolžan vrniti naročniku«. Situacijo, da okvare ni možno odpraviti v roku, ki ga je določil, je naročnik predvidel tudi v VI. delu razpisne dokumentacije, v katerem je zapisal, da mora »ponudnik – izvajalec« v tem primeru »za čas popravila zamenjati okvarjeno opremo s funkcionalno enakovredno in delujočo nadomestno opremo«, »[z]a skupino 1 v največ 24. urah in za skupino 2 v največ 72. urah po izteku čas za popravilo«. Navedeno tako tudi sicer ne potrjuje stališča vlagatelja, da je iz razpisne dokumentacije (»iz zahteve razpisne dokumentacije« glede »čas[a] odprave okvare«) razvidno, da je »dostop do skladišča rezervnih delov 24 ur na dan, vse dni v letu za opremo iz skupine 1 in skupine 2« nujno potreben,
    - izbrani ponudnik je v točki IV.2. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« naročniku izjavil, da bo, če bo na predmetnem javnem naročilu izbran kot najugodnejši ponudnik in bo z naročnikom sklenil pogodbo, v primeru, da določene okvare ne bo možno odpraviti v predpisanem roku, naročniku za čas popravila zamenjal okvarjeno opremo s funkcionalno enakovredno delujočo nadomestno opremo,
    - naročnik je v točki 4.7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogodbeno kazen za primer zamude odzivnega časa ali popravila za opremo.

    Glede na navedeno (zlasti upoštevaje dejstvo, da ima izbrani ponudnik »skladišče rezervnih delov«) ni (zgolj) na podlagi izjave principala, iz katere po zatrjevanju vlagatelja (alinea c) na strani 5 zahtevka za revizijo) izhaja, da »principal zagotavlja dostop do rezervni delov le v času odprtih ur skladišča, torej v času ponedeljek - petek«, zaključiti, da »izbrani ponudnik ne more izpeljati naročnikove zahteve po roku popravila«. Prav tako ob upoštevanju navedenega ni (zgolj) na podlagi izjav principalov, iz katerih po zatrjevanju vlagatelja (alinea c) na strani 5 zahtevka za revizijo) izhaja, da »nimata vseh zahtevanih rezervnih delov vedno na zalogi v Sloveniji«, zaključiti, da »izbrani ponudnik ne more izpolnjevati« […] »zahteve naročnika po zahtevanih časih za odpravo napak«. Ni namreč izkazano, da izbrani ponudnik rezervnih delov, ki jih principala v določenem trenutku morebiti ne bi imela na zalogi, ne bo mogel zagotoviti iz zaloge v svojem skladišču, poleg tega pa bo izbrani ponudnik v primeru, da okvare ne bo možno odpraviti v roku, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, kot je to izjavil v točki IV.2. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«, naročniku za čas popravila zamenjal okvarjeno opremo s funkcionalno enakovredno delujočo nadomestno opremo.

    Ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik v točki IV.5. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« izjavil, da ima »skladišče rezervnih delov«, omenjeno dejstvo pa je potrdil tudi v odzivih na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014 in z dne 28. 7. 2014, ni slediti niti zatrjevanju vlagatelja, da iz ponudbe izbranega ponudnika (»z njenimi dopolnitvami« vred, kot jih imenuje vlagatelj) ne izhaja, da ima slednji skladišče s »potrebnimi rezervnimi deli, da bi lahko izpolnjeval zahteve naročnika«. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej (zadnji odstavek na strani 9), je izbrani ponudnik s seznami rezervnih delov, predloženimi v odzivu (z dne 18. 7. 2014) na poziv naročnika z dne 11. 7. 2014, zadostil zahtevi naročnika, določeni v točki 7.8.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo konkretizirano ne navaja (ne zatrjuje v smislu trditvene podlage) tistih potrebnih rezervnih delov, ki naj bi jih izbrani ponudnik (glede na predložene »Seznam[e] rezervnih delov za sklop-e za katere se« prijavlja) ne imel zagotovljenih v skladišču oziroma z dostopom do skladišča. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne podaja niti ustreznih dokaznih predlogov, s katerimi bi dokazoval, da izbrani ponudnik nima (dostopa do) skladišča s »potrebnimi rezervnimi deli, da bi lahko izpolnjeval zahteve naročnika«.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je ponudba izbranega ponudnika za sklopa številka 1 in 13 iz zatrjevanih razlogov neprimerna, niti ni dokazal, da je naročnik, ker je iz zatrjevanih razlogov ni označil za neprimerno in nepopolno, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2 (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v drugem odstavku alinee c) točke III. na strani 6) zatrjuje, da sta obe izjavi principalov, predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, pogojni, iz njune vsebine pa ne izhaja, da bi imel izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe z njima že vzpostavljeno poslovno razmerje, ki bi mu omogočalo dostop do njunih skladišč rezervnih delov na način, kot to zahteva razpisna dokumentacija (ustrezno obliko sodelovanja s principali naj bi izbrani ponudnik namreč vzpostavil šele v primeru uspešne pridobitve posla).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti »dokazilo o poslovnem odnosu s proizvajalcem ponujene opreme ali principalom«, ne pa dokazila o vzpostavljenem poslovnem razmerju, kot to v zahtevku za revizijo (drugi odstavek alinee c) na strani 6) navaja vlagatelj. V točki 7.8.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik namreč določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi »dokazilo o poslovnem odnosu s proizvajalcem ponujene opreme ali principalom ter izjavo proizvajalca ali principala, da bo podpiral ponudnika pri izvajanju pogodbenih obveznosti«. Naročnik ob tem pomena pojma »poslovni odnos«, njegove vsebine in oblike v razpisni dokumentaciji ni posebej pojasnil, temveč je v točki IV.1. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« v dokaz izpolnjevanja tega pogoja predvidel predložitev izjave ponudnika, da je s proizvajalcem opreme v poslovnem odnosu ter bo naročniku predložil ustrezno dokazilo. Kaj bo v tem smislu štel kot »ustrezno dokazilo« naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, pač pa je v IV. delu razpisne dokumentacije med drugim določil, da »bo ugotovil tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila tako, da bo preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje po 45. členu ZJN-2, in sicer« […] »poslovni odnos s proizvajalcem ali principalom«. Naročnik je pri tem dodal, da bo »tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika po 45. členu ZJN-2 preveril iz« […] »izjave o poslovnem odnosu s proizvajalcem ali principalom«.

    V poslovnem svetu je poslovni odnos (le) včasih formaliziran s pogodbami ali sporazumi, ne pa vedno (glej http://www.businessdictionary.com/definition/business-relationship.html).

    Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da se v njej nahaja v posameznih delih izpolnjen, podpisan in žigosan »Obrazec ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«, kakor tudi dokazila o poslovnem sodelovanju s principali in izjave principalov o podpori pri izvajanju pogodbenih obveznosti. V točki IV.1. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)« je izbrani ponudnik izjavil, da je s proizvajalcem opreme v poslovnem odnosu ter da bo naročniku predložil ustrezno dokazilo, iz izjav principalov pa izhaja podatek o tem, da je izbrani ponudnik poslovni partner in uradni servis, kar zgolj dodatno potrjuje poslovni odnos izbranega ponudnika s principali. Izbrani ponudnik ima kot ustrezno tehnično usposobljeni poslovni partner in uradni servis principalov (upoštevaje vsebino predloženih izjav principalov) tudi »zagotovilo in potrdilo principalov« (glej drugi odstavek alinee c) točke III. na strani 6 zahtevka za revizijo), da bo lahko dostopal do rezervnih delov iz skladišča principalov, saj ima za potrebe tega javnega naročila podporo principalov, pri čemer mora pri principalih zgolj naročiti ustrezno obliko sodelovanja. Podrobnejše vsebine podatkov iz dokazil o poslovnem sodelovanju s principali, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija zaradi oznake »ZAUPNO« na njih (tudi ob upoštevanju 67. člena ZPVPJN) v predmetnem sklepu ne razkriva. Prav tako je izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 28. 7. 2014 dodatno pojasnil, da ima lastno skladišče, lastno zalogo rezervnih delov, prav tako pa bo lahko dostopal do rezerevnih delov iz skladišča principalov, kar velja za vso opremo, ki jo bo vzdrževal in je predmet sklopa 1 oziroma 13. Ob navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je izbrani ponudnik v Izjavi o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov med drugim izjavil, da »so vsi podatki, podani v ponudbi, resnični ter za podane podatke in njihovo resničnost« prevzema »polno odgovornost«.

    Iz dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika (vključno z odzivi vlagatelja na naročnikove pozive) tako izhaja, da ima izbrani ponudnik dostop do skladišča proizvajalca opreme za ponujen sklop, izkazovanje ustrezne oblike sodelovanja s principalom pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v smislu, ki ga zatrjuje vlagatelj (zlasti drugi odstavek alinee c) točke III. na strani 6 zahtevka za revizijo), niti ni bila zahtevana.

    Glede na navedeno in ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije (v katerih pomen pojma »poslovni odnos« ni posebej pojasnjen, niti v razpisni dokumentaciji ni ustrezno pojasnjeno, kaj bo naročnik štel kot »ustrezno dokazilo« v navezavi na točko IV.1. »Obraz[ca] ponudbe (III. DEL razpisne dokumentacije)«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da izbrani ponudnik z dokazili, ki jih je predložil v svoji ponudbi (vključno s pojasnili v odzivih na naročnikove pozive), ni sledil določbam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v posledici pa ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu štel za popolno, kršil katero od določb ZJN-2.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen v celoti zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo med drugim zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN in prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 5. 11. 2014


    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
    – odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, 4000 Kranj
    – MARAND Inženiring, d. o. o., Koprska ulica 100, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu

    Natisni stran