018-256/2014 Osnovna šola Riharda Jakopiča

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Mateji Škabar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova športnega in otroškega igrišča OŠ Riharda Jakopiča«, v zvezi s pritožbo vlagatelja Flora vzgoja in distribucija cvetja, gostinstvo, trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o., Zbiljska cesta 2, Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Osnovna šola Riharda Jakopiča, Derčeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 11. 2014

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 14. 10. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 7. 10. 2014. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave »Prenova športnega in otroškega igrišča OŠ Riharda Jakopiča«. Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila je bil izdan dne 10. 9. 2014. Iz naročnikove dokumentacije izhaja, da je predsednica komisije za izvedbo javnega naročila vse tri ponudnike (med njimi tudi vlagatelja), ki so oddali ponudbe v neuspešno končanem predhodno izvedenem postopku s pogajanji po predhodni objavi (objava na portalu javnih naročil dne 17. 7. 2014 pod številko objave JN7720/2014), po elektronski pošti dne 10. 9. 2014 povabila k oddaji ponudbe v tem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je zoper nezakonito izločitev iz postopka oddaje javnega naročila z dne 26. 9. 2014 vložil zahtevek za revizijo, ki je bil datiran z dnem 2. 10. 2014. V zahtevku za revizijo je vlagatelj navedel, da je bil z elektronskim sporočilom s strani predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila dne 26. 9. 2014 obveščen o izločitvi iz postopka oddaje javnega naročila, podal pa je tudi druge navedbe o pravočasnosti zahtevka za revizijo, svoji aktivni legitimaciji, taksi za postopek pravnega varstva ter opisom naročnikovih kršitev ter dokazi zanje.

Naročnik je dne 7. 10. 2014 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel ter zahtevek za povračilo stroškov zavrnil. Iz obrazložitve sklepa z dne 7. 10. 2014 izhaja, da je naročnik dne 2. 10. 2014 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je vročil tako izbranemu ponudniku Lesnina MG oprema, d.d., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana kot tudi vlagatelju v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Vlagateljev zahtevek za revizijo je neutemeljen, predvsem pa preuranjen, saj elektronsko sporočilo z dne 26. 9. 2014 ni bilo obvestilo o izločitvi, temveč zgolj odgovor na elektronsko sporočilo vlagatelja z dne 22. 9. 2014, ki ga je poslal na elektronski naslov predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila. Vsebina sporočila je bila vprašanje vlagatelja, ali je že znan termin pogajanj za ta postopek oddaje javnega naročila. Predsednica naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila je vlagatelju po elektronski pošti sporočila, da je naročnik pregledal ponudbo vlagatelja in ugotovil, da ni popolna, ter da bo vlagatelja po zaključenih pogajanjih obvestil z odločitvijo o oddaji javnega naročila. To sporočilo ne pomeni obvestila o izločitvi, zoper katerega bi vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo. Šlo je zgolj za obvestilo, da bo vlagatelj po zaključenih pogajanjih prejel odločitev o oddaji javnega naročila, s čimer je bilo vlagatelju odgovorjeno, da ga naročnik ne bo pozval v postopek s pogajanji glede na ugotovitve o popolnosti ali nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2. 10. 2014 izhajajo tudi razlogi, iz katerih je bila vlagateljeva ponudba izločena kot neprimerna. Zoper to odločitev imata oba sodelujoča ponudnika možnost vložiti zahtevek za revizijo v roku, ki ga določa pravni pouk. Spregledati tudi ne gre dejstva, da odločitve v postopku oddaje javnega naročila sprejema zgolj naročnik, zato elektronskega dopisovanja med vlagateljem in predsednico komisije ni moč šteti kot obvestilo o izločitvi. Ker je bil zahtevek za revizijo zavržen kot preuranjen, naročnik ni odločal niti o aktivni legitimaciji niti o očitkih vlagatelja glede storjenih kršitev v postopku oddaje javnega naročila.

Zoper sklep z dne 7. 10. 2014 je vlagatelj vložil pritožbo, datirano z dnem 14. 10. 2014 (ki jo je naročnik prejel 16. 10. 2014), v kateri je predlagal, da Državna revizijska komisija sklep z dne 7. 10. 2014 razveljavi ter zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke. V obrazložitvi pritožbe je vlagatelj podal navedbe o pravočasnosti pritožbe ter svoji aktivni legitimaciji, navedel pa je tudi, da ZPVPJN v okviru prvega odstavka 5. člena ne prepoveduje vložitve zahtevka za revizijo zoper takšno ravnanje naročnika, saj je dopustno vložiti zahtevo za pravno varstvo v vseh stopnjah oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila oziroma bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila. Kršitve, ki jih je vlagatelj očital naročniku, bistveno vplivajo na potek tega postopka javnega naročanja in diskriminirajo pritožnika, saj mu je bilo z nezakonito izločitvijo onemogočeno sodelovanje v tem postopku oddaje javnega naročila pred fazo oddaje ponudb. V okviru zahtevka za revizijo je pritožnik izkazal, da je ravnal z vso skrbnostjo, saj mu je v trenutku prejema obvestila o izločitvi ponudbe iz postopka bila storjena škoda. Vlagateljeva skrbnost se še toliko bolj izraža skozi takojšnjo vložitev zahtevka za revizijo, s katero je vlagatelj opozoril naročnika na kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), s čimer je želel preprečiti naročnikova nadaljnja nezakonita dejanja in postopek vrniti v ponovno fazo ocenjevanja ponudb, v kateri bi bila ponudba vlagatelja ocenjena kot popolna in bi mu bila dana možnost sodelovanja v fazi pogajanj ter odpravljena neposredna škoda, ki mu je bila sicer povzročena. Naročnik je ponovno sprejel nezakonito odločitev s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot preuranjenega. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izkazal, da ne obstoji noben izmed razlogov, zaradi katerih bi naročnik zahtevek za revizijo moral zavreči, prav tako v ZPVPJN ni pravne podlage za zavrženje zahtevka za revizijo zaradi preuranjenosti.
Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 21. 10. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu z 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikov nosilni razlog za zavrženje vlagateljevega zahtevka za revizijo zoper nezakonito izločitev iz postopka oddaje javnega naročila v tem, da je bil po mnenju naročnika vložen preuranjeno, saj je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je bila vlagateljeva ponudba izločena sprejel kasneje, dne 2. 10. 2014, ter da ima vlagatelj možnost zoper to odločitev uveljavljati pravno varstvo. Po mnenju naročnika pa pravno varstvo zoper elektronsko obvestilo, ki je bilo poslano vlagatelju dne 26. 9. 2014, ni dopustno.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da se kopija elektronskega sporočila z dne 26. 9. 2014, poslanega vlagatelju s strani predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila, v naročnikovi dokumentaciji ne nahaja. Med vlagateljem in naročnikom pa ni spora glede dejstva, da je predsednica naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila z elektronskim sporočilom z dne 26. 9. 2014 obvestila vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo pregledal ter ocenil, da ni popolna ter da na pogajanja v tem postopku oddaje javnega naročila ne bo povabljen. Navedeno je potrdil tudi naročnik v svojem sklepu z dne 7. 10. 2014, prav tako pa navedena vsebina sporočila izhaja iz natisnjene kopije elektronskega sporočila z dne 26. 9. 2014, ki ga je predsednica naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila poslala vlagatelju in ga je vlagatelj priložil kot dokaz.
Prvi odstavek 5. člena ZPVPJN določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določata drugače.
Zmotno je torej stališče naročnika, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2. 10. 2014 nedopusten oziroma »preuranjen«, ker elektronsko sporočilo z dne 26. 9. 2014 s strani predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila naj ne bi bilo »obvestilo o izločitvi« iz postopka oddaje javnega naročila. ZPVPJN, kot je že bilo povzeto, nikjer ne določa, da je zahtevek za revizijo dopustno vložiti zgolj zoper »obvestilo o izločitvi«, temveč je dopusten zoper vsako naročnikovo ravnanje, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila. ZPVPJN ne določa niti, da bi bil zahtevek za revizijo dopustno vložiti šele zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo naročnik sprejme po koncu pogajanj.
V tem primeru predstavlja tudi ravnanje naročnika, o katerem je bil vlagatelj obveščen po elektronski pošti s strani predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila – torej da je naročnik ocenil njegovo ponudbo kot nepopolno, ter da vlagatelj ne bo povabljen k pogajanjem za oddajo javnega naročila – tisto ravnanje v smislu prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, zoper katerega je (ob izpolnjenosti pogojev iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN in ostalih procesnih predpostavk) pravno varstvo dopustno. Vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 2. 10. 2014 torej zgolj iz razlogov, ki jih je naročnik navajal v sklepu z dne 7. 10. 2014, ni moč šteti kot »preuranjenega« in zaradi tega nedopustnega.
Navedenega v ničemer ne spremeni navedba naročnika, da v postopku oddaje javnega naročila odločitve lahko sprejema le naročnik sam, in da je odločitev sprejel naročnik z izdajo odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2. 10. 2014, ne pa z elektronskim sporočilom predsednice naročnikove komisije za postopek oddaje javnega naročila. Kot je že bilo pojasnjeno, ZPVPJN v prvem odstavku 5. člena ZPVPJN dopušča vložitev zahteve za pravno varstvo zoper ravnanje naročnika v vseh stopnjah postopka. Kako – oziroma prek koga – je vlagatelj zvedel za ravnanje naročnika, zoper katerega zahteva pravno varstvo, je v tem primeru nebistveno in na presojo dopustnosti vlagateljeve zahteve za pravno varstvo ne vpliva.
Naročnik v svojem sklepu z dne 7. 10. 2014 ni ugotovil nobenih drugih razlogov (razen »preuranjenosti«) za zavrženje vlagateljevega zahtevka za revizijo – v svojem sklepu z dne 7. 10. 2014 je navedel celo, da ni meritorno odločal niti o aktivni legitimaciji vlagatelja. Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja na podlagi 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 7. 10. 2014.
Državna revizijska komisija je, skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 3. 11. 2014
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Osnovna šola Riharda Jakopiča, Derčeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- Flora, d.o.o., Zbiljska cesta 2, 1215 Medvode
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran