018-252/2014 Gasilska brigada Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek Šinko v postopku pravnega varstva, ki se nanaša na »javni, odprti, anonimni, projektni, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Center zaščite in reševanja ob Kranjčevi ulici v Ljubljani«, ter na podlagi pritožbe in predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje natečaja, ki ju je vložil vlagatelj Dekleva Gregorič projektiranje, d. o. o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopata Gregor Zupančič in mag. Matija Mauhler, odvetnika v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Gasilska brigada Ljubljana, Vojkova cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 10. 2014

odločila:

1. Pritožba se zavrne.

2. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje natečaja se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS) razpisal natečaj (objava 18. 11. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN14635/2013, in 20. 11. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 225-392432). Žirija je v juniju 2014 (datumsko najkasneje 17. 6. 2014; gl. vabilo na odprtje razstave natečaja) sprejela zaključno poročilo o svojem delu, pri čemer je prvo nagrado podelila natečajniku šifra 71949 za elaborat št. 30. Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2014 zahteval vpogled v natečajno dokumentacijo in vložil ugovor zoper delo žirije. ZAPS je z dopisom št. 214-14-ZAPS/JN-VK z dne 30. 6. 2014 odgovorila na ugovor, vpogled pa je potekal 3. 7. 2014 (zapisnik št. 216-14-ZAPS/JN-VK). Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 7. 2014 vložil »ugovor – zahtevo za dodatno obrazložitev zaključnega poročila«, ZAPS pa je nanjo odgovorila z dopisom št. 255-14-ZAPS/JN-VK z dne 25. 7. 2014. Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 8. 2014 vložil ugovor in zahteval imenovanje izvedenca, nanjo pa je ZAPS odgovorila z dopisom št. 267/14-ZAPS/JN-UO z dne 3. 9. 2014.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 9. 2014 in predlagal, da se »sklepe natečajne komisije, sprejete v projektnem natečajnem postopku za Center zaščite in reševanja na Kranjčevi ulici v Ljubljani, sprejete na 10. seji, dne 25.3.2014 in vse nadaljnje sklepe natečajne komisije, vključno s sklepom o zaključku natečajnega postopka oziroma zaključnim poročilom z dne 17.6.2014 (postopek dopolnitve natečajnega postopka), razveljavi in kršitev odpravi tako, da se potrdi sklep o podelitvi nagrad, sprejet na 9. seji ocenjevalne komisije z dne 8.3.2014, s katerim je bila vlagatelju podeljena prva nagrada«, zahteval pa je tudi, da se mu povrnejo stroški postopka pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom št. 103-8/2013 z dne 7. 10. 2014 zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo za povrnitev stroškov pa zavrnil. Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po preteku roka za njegovo vložitev.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 10. 10. 2014 in predlagal, da ji Državna revizijska komisija ugodi, »izpodbijani sklep v celoti razveljavi« in »ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe in sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo«. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Vlagatelj je navedel, da:
– je izpodbijani sklep »nepravilen in nezakonit, saj temelji na bistvenih kršitvah določb Zakona o splošne upravnem postopku (ZUP)«,
– je vložil zahtevek za revizijo pravočasno v roku osmih delovnih dni, kot je bilo navedeno v pravnem pouku dopisa št. 267/14-ZAPS/JN-UO z dne 3. 9. 2014, s katerim so bili vlagateljevi ugovori dokončno zavrnjeni,
– tudi v primeru, če je pravni pouk v dopisu št. 267/14-ZAPS/JN-UO z dne 3. 9. 2014 napačen, se vlagatelj lahko po njem ravna in to zanj ne more imeti nobenih škodljivih posledic [peti odstavek 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP)], saj bi sicer drugačno stališče pomenilo grob poseg v ustavno pravico do pravne varnosti in pravnega sredstva,
– iz izpodbijanega sklepa napačno izhaja, da je izpodbijal le zaključno poročilo, saj se je zahtevek za revizijo »glasil na razveljavitev sklepov natečajne komisije, sprejetih v projektnem natečajnem postopku za Center zaščite in reševanja na Kranjčevi ulici v Ljubljani, na 10. seji, dne 25.3.2014 in vseh nadaljnjih sklepov natečajne komisije, vključno s sklepom o zaključku natečajnega postopka, v zvezi odgovorom št. 267/14-ZAPS/JN-UO upravnega odbora ZAPS, z dne 3.9.2014, odgovorom ZAPS, št. 255-14-ZAPS/JN-VK, z dne 25.7.2014 in v zvezi z odgovorom na ugovor ZAPS, št. 214-14-ZAPS/JN-VK, z dne 30.6.2014«.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 103-10/13 z dne 16. 10. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo, pri tem pa se je opredelil do vlagateljevih navedb in jih zavrnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi in predlogu za »izdajo začasne odredbe« odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, ker naj bi ga vlagatelj vložil po poteku roka za njegovo vložitev, čemur vlagatelj nasprotuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel natečaj. Natečaj je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad (26. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik izvede natečaj v skladu s tretjim delom ZJN-2 in pri tem smiselno uporablja ostale določbe ZJN-2 (95.d člen ZJN-2). Iz tretjega odstavka 104. člena ZJN-2 izhaja, da žirija sprejme poročilo, v tem poročilu, ki ga podpišejo člani žirije, pa mora žirija razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi jih bilo treba pojasniti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sodeloval na natečaju in ga je naročnik, kar ni sporno niti vlagatelju, seznanil z zaključnim poročilom (junij 2014). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se v dokumentaciji ne nahaja dokazilo, kdaj je naročnik vlagatelju vročil zaključno poročilo, vendar je iz opisa dejanskega stanja iz vlagateljevih vlog razvidno, da mu ga je vročil 7. 7. 2014, še pred tem pa se je vlagatelj z njim seznanil, ker ga je naročnik objavil (gl. vloga z dne 26. 6. 2014). Vlagatelj je vložil ugovor, in sicer trikrat, naročnik pa je na vsakega odgovoril, kar ni sporno niti vlagatelju. Vlagatelj je prejel odgovor na prvi ugovor 2. 7. 2014 (vročitev pooblaščencu; podpisana povratnica), odgovor na drugi ugovor 19. 8. 2014 (podatki iz poizvednice), odgovor na tretji ugovor pa 5. 9. 2014 (vročitev pooblaščencu; podpisana vročilnica). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo po pošti priporočeno 18. 9. 2014, in sicer po prejemu odgovora na tretji zaporedni ugovor oziroma po prejemu odgovora na drugi zaporedni ugovor, če se šteje od 7. 7. 2014, ko mu je naročnik vročil končni zapisnik.

ZPVPJN sicer ne določa izrecnih pravil za vložitev zahtevka za revizijo v primeru natečaja, je pa iz njega treba razbrati (prim. četrta alinea tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN), da je mogoče vložiti zahtevek za revizijo tudi v primeru natečaja. Do enakega zaključka se pride tudi v primeru razlage Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/2004 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), ki sicer ni usklajen z ZPVPJN, saj se v prvem odstavku 15. člena sklicuje na nekoč veljavni Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZRPJN). ZRPJN je s 3. 7. 2011 (87. člen ZPVPJN), ko je začel veljati ZPVPJN, namreč prenehal veljati (prvi odstavek 81. člena ZPVPJN), in zato ni mogoče uporabiti ZRPJN za pravno varstvo za konkretni natečaj. Vendar je iz naveznih okoliščin razvidno, da bi se besedilo ZRPJN iz prvega odstavka 15. člena Pravilnika lahko tolmačilo kot ZPVPJN.

ZPVPJN določa različna roka za vložitev zahtevka za revizijo po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Tako ta rok znaša pet delovnih dni v primeru javnih naročil male vrednosti (šesti odstavek 25. člena ZPVPJN), sicer pa znaša osem delovnih dni (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). V primeru, če ponudnik zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi (tretji odstavek 79.a člena ZJN-2). Tudi ob upoštevanju razlage, da se v primeru natečaja rok za vložitev zahtevka za revizijo računa skladno s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN (ne pa morebiti šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN) in se ob tem upošteva tudi tretji odstavek 79.a člena ZJN-2 (ne pa le peti odstavek 25. člena ZPVPJN), je treba ugotoviti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele 18. 9. 2014 [drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN], kar je več kot osem delovnih (gl. peti odstavek 1. člena ZPVPJN) dni tudi po prejemu odgovora (dopis št. 255-14-ZAPS/JN-VK z dne 25. 7. 2014) na vlogo »ugovor – zahteva za dodatno obrazložitev zaključnega poročila« z dne 15. 7. 2014 in ne le dopisa št. 214-14-ZAPS/JN-VK z dne 30. 6. 2014. Državna revizijska komisija tako ne glede na tolmačenje teka rokov po ZPVPJN (tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 79.a člena ZJN-2 v zvezi s 95.d členom ZJN-2) ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po preteku roka, ki ga določa ZPVPJN za vložitev zahtevka za revizijo, zato je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel.

Predstavljenega zaključka ne morejo spremeniti vlagateljeve pritožbene navedbe.

V postopku oddaje javnega naročila naročnik uporabi ZUP za vročanje odločitev iz postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-2 in šesti odstavek 80. člena ZJN-2), v predrevizijskem postopku pa ga naročnik uporabi za vročanje odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo in vsebinske odločitve o zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (tretji odstavek 13. člena ZPVPJN). Vlagatelj ne navaja dejanskega stanja, ki bi se nanašalo na vročanje in bi lahko bilo relevantno za ugotavljanje pravočasne vložitve zahtevka za revizijo, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev ZUP. Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da se razlog za zavrženje zahtevka za revizijo ne nanaša na vročanje, iz pritožbe kot sicer drugih vlagateljevih vlog pa je razvidno, da se je vlagatelj seznanil s potekom natečaja.

Tudi ne more biti ključno, da je naročnik v dopisu št. 267/14-ZAPS/JN-UO z dne 3. 9. 2014 navedel pravni pouk, da lahko vlagatelj po prejemu tega dopisa vloži zahtevek za revizijo, saj ta pravni pouk ne more vzpostaviti pravne podlage za pravno varstvo po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ne v ZJN-2 ne v ZPVPJN tudi ni podlage, ki bi vzpostavila novo štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo, čeprav bi ponudnik prejel novo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, a ta temelji na zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je ponudnik vložil že po preteku roka za zahtevanje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ali celo po preteku roka za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj se je že od seznanitve s končnim poročilom, pred tem pa od seznanitve z razpisno dokumentacijo (točka 4.8., str. 16), seznanil, da lahko vloži zahtevek za revizijo, vendar ga ni vložil vse do tedaj, dokler niso »bili ugovori vlagatelja dokončno zavrnjeni« (str. 2 pritožbe). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj sledil poti ugovarjanja, ki jo je naročnik določil že v točki 4.8. razpisne dokumentacije, vendar ne iz točke 4.8. razpisne dokumentacije ne iz končnega poročila ne izhaja morebitno sporočilo, ki bi lahko bilo zavajajoče, da je šele dokončna rešitev ugovora podlaga za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik je namreč navedel, da ponudnik lahko pošlje vnovičen ugovor, ne pa da ga mora.

Glede na navedeno za rešitev pritožbe ni bistveno, ali je vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbijal poleg zaključnega poročila tudi sklepe žirije, ki so bili podlaga za sprejem tega zaključnega poročila, saj je ob ugotovitvi, da je vlagatelj prepozno vložil zahtevek za revizijo zoper zaključno poročilo, razumljivo, da ga je vložil prepozno tudi zoper sklepe, ki so nastali še pred zaključnim poročilom. Ob taki ugotovitvi Državna revizijska komisija ni ugotavljala, kakšen pomen je treba pripisati tem sklepom v razmerju do zaključnega poročila: ali jih je mogoče izpodbijati samostojno ali pa je njihovo izpodbijanje vključeno že v izpodbijanje zaključnega poročila, saj ne glede na odgovor vlagatelj s pritožbo ne more uspeti.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi tudi predlagal, da Državna revizijska komisija ugodi »predlogu za izdajo začasne odredbe«, a predloga ni konkretiziral. Državna revizijska komisija je štela, da je vlagatelj predlagal izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (tu natečaja) v smislu prvega odstavka 19. člena ZPVPJN. Ne glede na to, ali je vlagatelj ta predlog vložil skladno z ZPVPJN, je Državna revizijska komisija upoštevala, da je pritožbo zavrnila in njena odločitev o pritožbi je zato pravnomočna (druga poved iz 50. člena ZPVPJN). S tem se je postopek pravnega varstva zaključil, zaradi zavrnitve pritožbe pa se vlagateljev položaj v natečaju ne more več izboljšati . Vlagatelju je zato odpadel pravni interes, da Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu ugodi. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje natečaja zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnila, saj pritožba ni utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 10. 2014

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- Gasilska brigada Ljubljana, Vojkova cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Gregor Zupančič, Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v arhiv, tu.

Natisni stran