018-176/2014 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in mag. Gregorja Šebenika ter Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava aparatov za umetno ventilacijo« v sklopu 1, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Euromed Franci Zore s.p., Borovec 18, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.10.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 130,02 EUR.

3. Naročniku se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 130,02 EUR.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Dobava aparatov za umetno ventilacijo«, ki ga je razdelil na dva sklopa, objavil na Portalu javnih naročil dne 21.3.2014, pod št. objave JN3383/2014. Dne 3.6.2014 je naročnik sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1 oddal v izvedbo ponudniku Dräger Slovenija d.o.o., Nadgoriška cesta 13, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da se je v sklopu 1 glede na merilo (ekonomsko najugodnejša ponudba) na prvo mesto uvrstila popolna ponudba izbranega ponudnika, medtem ko se je popolna ponudba vlagatelja uvrstila na drugo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6.6.2014 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Zahtevani vpogled je naročnik vlagatelju omogočil dne 12.6.2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.6.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, ki jih bo pridobil pri vpogledu, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in da se mu povrnejo stroški pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisne dokumentacije, ker mu je onemogočil vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki izkazuje, ali izbrani ponudnik dejansko ponuja blago, ki ustreza zahtevam naročnika. Vlagatelj meni, da takšni dokumenti (tehnične karakteristike) ne morejo biti izvzeti iz dostopa, razkritje tovrstnih informacij pa tudi ne more poslabšati konkurenčne prednosti udeležencev na trgu ali jim povzročiti škode. Poleg tega je v nasprotju z institutom poslovne skrivnosti ravnanje izbranega ponudnika, ko je šele po prejemu obvestila o zahtevi za vpogled v njegovo ponudbo, naročniku posredoval Sklep o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, neprimerna, nepravilna in ni izdelana skladno z naročnikovimi navodili ter zahtevami, prav tako pa ni skladna z veljavnim ZJN-2. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, da z lastno izjavo potrdi, da je, skladno z razpisno dokumentacijo, sestavni del ponudbe tudi povezovalni kabel. Naročnik ni zahteval izjave, s katero bi izbrani ponudnik pojasnil svojo ponudbo glede zahtevanega povezovalnega kabla, ampak ga je pozval na potrditev (in ga s tem opozoril na dejstvo), poleg tega pa je naročnik pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša merilo ali tehnične specifikacije oziroma vpliva na razvrstitev ponudb. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo originalne prospekte proizvajalca, v katerih so označili izpolnjevanje zahtev naročnika. Izbrani ponudnik temu ni sledil, saj je izpolnjevanje določenih tehničnih zahtev dokazoval na predloženem lastnem dokumentu. Vlagatelj še zatrjuje, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, poleg tega pa so ponujeni izdelki tehnično neustrezni.

Izbrani ponudnik se je s pravočasno vlogo z dne 26.6.2014 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je vlagatelju dopustil vpogled v del ponudbe, ki je po ZJN-2 javna ter da ponujeni izdelki izpolnjujejo vse tehnične zahteve naročnika, kar je tudi razvidno iz njegove ponudbene dokumentacije.

Naročnik je s sklepom z dne 10.7.2014 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva in navaja, da je s strani izbranega ponudnika prejel dopis Sklep o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost, katerega je na izvedenem vpogledu upošteval. Glede povezovalnega kabla naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ni spreminjal ponudbe, ampak je potrdil, kar je že predhodno označil v ponudbeni dokumentaciji. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi označil podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika.

Vlagatelj v vlogi z dne 14.7.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15.7.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi ponujenih aparatov za umetno ventilacijo potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom 018-176/2014-5 z dne 25.8.2014, na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila prim. mag. M. T., dr. med., naročniku in vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja.

Po prejemu vlagateljevega in naročnikovega potrdila o plačilu predujma, je Državna revizijska komisija s sklepom 018-176/2014-11 z dne 9.9.2014 na zahtevo prim. mag. M. T., dr. med, le-tega razrešila dolžnosti izdelave strokovnega mnenja in za izdelavo strokovnega mnenja določila mag. B. V., univ. dipl. inž. el. (v nadaljevanju: strokovnjak).

Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 3.10.2014 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Vlagatelj se je z vlogo z dne 9.10.2014 opredelil do strokovnega mnenja, medtem ko se naročnik in izbrani ponudnik do strokovnega mnenja nista opredelila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelje, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika »v večjem obsegu, kot samo vpogled v podatke oz. dokumente, kot je razvidno iz Zapisnika o vpogledu«. Iz dokumenta »Zapisnik vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ter dokumentacijo v postopku Dobava ventilatorjev« z dne 12.6.2014 je razvidno, da je bil vlagatelju onemogočen vpogled v več dokumentov (npr. menična izjava s pooblastilom za unovčitev za zavarovanje resnosti ponudbe, OBR-5 »Vzorec pogodbe«, OBR-6 »Izjava o izpolnjevanju osnovne in poklicne sposobnosti«…), med drugim tudi v tehnično dokumentacijo z oznakami od 4D-25 do 4D-37. Ker pa je vlagatelj revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda konkretiziral le v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbi izbranega ponudnika predloženo tehnično dokumentacijo, je Državna revizijska komisija le v tem delu presojala revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Za poslovno skrivnost (med drugim) štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2).

Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki ne vsebuje zaupnih podatkov oziroma poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Vendar pa ponudniki ne morejo kot poslovno skrivnost označiti podatkov, za katere zakon določa da so javni oziroma mora naročnik takšno oznako spregledati.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe v ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Izbrani ponudnik je nato, na podlagi obvestila naročnika o prejeti zahtevi za vpogled v njegovo ponudbo, naročniku dne 9.6.2014 posredoval Sklep o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 25.4.2014, v katerem je kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbeno dokumentacijo, razen v delu »iz katerega so iz ponudbe razvidni podatki, ki se nanašajo na merila za oceno prispelih ponudb«. Na podlagi naročnikovega poziva z dne 10.6.2014, da naj obrazloži, kateri deli ponudbene dokumentacije so poslovna skrivnost, je izbrani ponudnik z dopisom z dne 11.6.2014 pojasnil, da (med drugim) poslovna skrivnost niso podatki navedeni na ponudbenih dokumentih z oznako 4D-001 (Specifikacija opreme), 4D-01 do vključno 4D-24 (Prospekti) in z oznako 4D-38 (Stran iz navodil za uporabo). Na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da je tehnična dokumentacija v ponudbi izbranega ponudnika označena z 4D-001 in z oznakami od 4D-01 do 4D-38, je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik podatke v tehnični dokumentaciji z oznakami od 4D-25 do 4D-37, torej dokumentacijo, v katero vlagatelju vpogled ni bil omogočen, s Sklepom o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 25.4.2014 označil kot poslovno skrivnost.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da naročnik ne bi smel upoštevati Sklepa o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 25.4.2014, ker ga je izbrani ponudnik predložil šele po roku za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija opozarja, da se s predložitvijo akta o označitvi podatkov za poslovno skrivnost naročnik seznani, da so po ponudnikovi odločitvi določeni podatki take narave, da ne želi, da jih naročnik posreduje osebam, ki niso upravičene pridobiti teh podatkov. Seznanitev naročnika o zaupni naravi podatkov predstavlja točko razmejitve, ki vpliva na to, da se naročnik zave, da je določen podatek za ponudnika poslovna skrivnost, ne pa, da naročnik lahko samo sklepa, da bi bil določen podatek za ponudnika lahko poslovna skrivnost. Zato trenutek predložitve sklepa o določitvi poslovne skrivnosti vpliva zgolj na vprašanje morebitne naročnikove odgovornosti za škodo, ne pa na sam status teh podatkov.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je naročnik z upoštevanjem Sklepa o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 25.4.2014 kršil lastno razpisno dokumentacijo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (15. člen II. poglavje »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«) zapisal »Ponudnik mora natančno označiti svoje podatke v ponudbi kot poslovno skrivnost, če želi, da jih drugi ponudniki, ki bi zahtevali vpogled v konkurenčno ponudbo, ne morejo videti. Označitev kot poslovna skrivnost se mora izvesti v skladu z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah.«, vendar iz citirane določbe razpisne dokumentacije ne izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki že v ponudbi predložijo akt o določitvi poslovne skrivnosti, ampak da so ponudniki dolžni opredeliti določene podatke kot poslovno skrivnost s svojim internim aktom, kar pa izhaja že iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1.

Stališču vlagatelja, da podatki, ki so relevantni za presojo izpolnjevanja tehničnih specifikacij, ne morejo biti »izvzeti iz dostopa«, ni mogoče slediti. Vlagatelj ne pojasni, v skladu s katerim zakonskim določilom naj bi bili podatki, v katere mu je bil onemogočen vpogled in ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovna skrivnost, javni, kakor tudi ne zatrjuje (in tudi ne dokaže), da bi ti podatki predstavljali kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v dokumentih z oznakami od 4D-25 do 4D-37 ne nahajajo podatki, za katere ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena določa, da se ne morejo označiti kot poslovna skrivnost. Iz navedenih dokumentih namreč ne izhaja količina iz specifikacij, cena na enoto, vrednost posamezne postavke ali skupna vrednost iz ponudbe, kakor tudi ne podatki, ki so vplivali na razvrstitev izbrane ponudbe v okviru meril. V konkretnem primeru se podatki, ki so vplivali na razvrstitev izbrane ponudbe v okviru meril nahajajo v ponudbeni dokumentaciji z oznakami 4D-001, 4D-17, 4D-21 in 4D-38, v ta del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pa je bil vlagatelju vpogled omogočen. Navedbe vlagatelja, da razkritje tehničnih karakteristik ponujenega izdelka ne more poslabšati konkurenčnega položaja udeležencev na trgu ali jim povzročiti škode, za rešitev konkretnega spora niso pravno relevantne. Naročnik je namreč vezan na ponudnikovo subjektivno oznako poslovne skrivnosti in ne more presojati, ali bi razkritje podatka lahko vplivalo na položaj izbranega ponudnika na trgu ali mu povzročilo škodo.

Ob upoštevanju, da je naročnik dolžan varovati podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2), in ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik podatke v tehnični dokumentaciji z oznakami od 4D-25 do 4D-37 označil kot poslovno skrivnost, pri čemer ti podatki ne predstavljajo podatkov, ki so na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2, javni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni dokazal, da mu je bila kršena pravica do vpogleda v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila zahtevi vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika ter dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, ki bi jih pridobil pri vpogledu.

Med strankama je nadalje sporno ravnanje naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Predmet konkretnega javnega naročila v sklopu 1 je dobava štirih aparatov za umetno ventilacijo. Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 ponudil štiri aparate za umetno ventilacijo, proizvajalca Dräger, model Evita V300.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (8. člen 2 poglavje »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«) zapisal, da »mora ponudnik ponuditi opremo po tehnični specifikaciji in opisu opreme naročnika«. Tehnične specifikacije za zahtevano opremo je naročnik določil v 38 zahtevah v obrazcu OBR-14/1 – »Tehnične specifikacije za predmet naročila Dobava aparatov za umetno ventilacijo, sklop 1, 4 kom« (v nadaljevanju: OBR-14/1). V razpisni dokumentaciji je naročnik nadalje pripravil obrazec OBR-15/1 – »Izjava o izpolnjevanju tehnične specifikacije opreme« (v nadaljevanju: OBR-15/1), s podpisom katerega so ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavili, da (1) izpolnjujejo tehnične zahteve navedene v tem dokumenta ter OBR-14/1, (2) da bodo ponudbi predložili originalne prospekte proizvajalca ter ostalo originalno dokumentacijo proizvajalca, iz katere je razvidna oprema, ki je predmet ponudbe, (3) da bo izpolnjevanje vseh zahtev iz opisa predmeta naročila razvidno iz originalne dokumentacije proizvajalca in da bodo izpolnjevanje zahtev v predloženi dokumentaciji ustrezno označili. V obrazcu OBR-15/1 je naročnik nadalje pripravil tabelo, v katero je naročnik vpisal tehnične specifikacije za zahtevane aparate (identične kot zahteve v OBR-14/1), ponudniki pa so vpisali »Naziv oz. vrsta in številko strani dokumenta, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tehnične zahteve«.

Pritrditi je potrebno revizijskim navedbam, da izbrani ponudnik kot dokaz za »izpolnjevanje vseh zahtev iz opisa predmeta naročila« ni predložil zgolj originalnih dokumentov proizvajalca ponujene opreme, ampak tudi lastno izjavo. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbeno dokumentacijo, poleg tehnične dokumentacije z oznako od 4D-01 do 4D-38, ki predstavlja kataloge in navodila za uporabo proizvajalca Dräger za model Evita V300, predložil tudi dokument z oznako 4D-001, v katerem je izbrani ponudnik med drugim navedel možne aplikacije in dodatke za ponujene aparate. Ne more pa Državna revizijska komisija slediti vlagatelju, da naročnik pri presoji primernosti ponujene opreme ne bi smel upoštevati dokumenta z oznako 4D-001. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je z njim izbrani ponudnik dokazoval izpolnjevanje v OBR-14/1 in v OBR-15/1 določene zahteve 9, 20, 21 in 40. Ker pa je izbrani ponudnik navedene zahteve izkazoval tudi z dokumentacijo proizvajalca ponujene opreme (dokumenti 4D-09, 4D-11, 4D-17 in 4D-26), Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument 4D-001 ni relevanten za presojo izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Iz ponudbe izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik z dokumentom z oznako 4D-001 dokazoval tudi, da ponujena oprema izpolnjuje v OBR-14/1 in v OBR-15/1 določeno zahtevo 32 (da ima ponujena oprema avtomatsko vlaženje dihalnih poti), zahtevo 33 (da ima ponujena oprema razpršilnik) in zahtevo 37 (da ponuja tudi mobilno nosilno konzolo z nosilcem za dihalne poti). Ne gre spregledati, da iz navodil za uporabo Evita V300 proizvajalca Dräger (tehnična dokumentacija z oznako 4D-35, v katero vlagatelju ni bil omogočen vpogled) razvidno, da je na ponujeno opremo mogoče (kot opcijo) priključiti tudi razpršilnik in opremo za vlaženje dihalnih poti, vse skupaj pa je mogoče namestiti tudi na voziček. Po presoji Državne revizijske komisije je zato naročnik pri presoji, ali ponujena oprema izpolnjuje v obrazcu OBR-14/1 in v OBR-15/1 določene zahteve 32, 33 in 37, upravičeno upošteval tako dokumentacijo proizvajalca in dokument 4D-001. Da ponujena oprema navedenih zahtev ne izpolnjuje, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje.

Glede revizijskih navedb, da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v OBR-14/1 in v OBR-15/1 v zahtevi 36 zapisal, da mora »aparat imeti vsaj dva podatkovna izhoda…Povezovalni kabel, ki mora omogočati delovanje povezave med ventilatorjem ter digitalno tablico, mora biti v sklopu ponudbe«. V OBR-15/1 je izbrani ponudnik vpisal, da izpolnjevanje navedene zahteve izhaja iz tehnične dokumentacije z oznako 4D-37, iz katere je razvidno, katere vhode in izhode omogoča ponujena oprema. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene do poteka roka za oddajo ponudb, ni jasno razvidno izpolnjevanje citirane zahteve. Iz ponudbe izbranega ponudnika je bilo namreč razvidno izpolnjevanje prvega dela sporne zahteve, torej da ponujeni aparati imajo zahtevane podatkovne izhode, ni pa bilo jasno razvidno, ali je izbrani ponudnik v ponudbo za ponudbeno ceno vključil tudi zahtevani povezovalni kabel. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za nejasnost ponudbene dokumentacije, ki jo naročnik lahko odpravi ob upoštevanju določb ZJN-2.

ZJN-2 sicer izrecno ne ureja pojasnjevanje ponudbene dokumentacije, ureja pa dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Iz 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. ZJN-2 v določenih primerih omogoča dopolnjevanje ponudbene dokumentacije (torej dopolnjevanje z dokumentacijo, ki bi sicer morala biti predložena že v ponudbi), zato je treba zavzeti stališče, da lahko naročnik vsekakor tudi odpravlja nejasnosti v ponudbeni dokumentaciji.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom naslovljenim »Formalno nepopolna ponudba, dopustna dopolnitev ponudbe v postopku za javno naročilo JN Dobava ventilatorjev« z dne 8.5.2014 pozval »da z lastno izjavo potrdi, da je povezovalni kabel v skladu s točko 36 sestavni del oddane ponudbe«. Na podlagi poziva je izbrani ponudnik dne 14.5.2014 potrdil, da je povezovalni kabel skladno s točko 36. sestavni del oddane ponudbe. Že na tem mestu Državna revizijska komisija glede revizijskih navedb, da je naročnik izbranega ponudnika neustrezno pozval (ker ga je izrecno pozval na podajo izjave, da je del ponudbe tudi povezovalni kabel, namesto da bi ga pozval, da pojasni ali je del ponudbe tudi povezovalni kabel), poudarja, da morebitni napačen poziv naročnika ne sme iti v škodo izbranemu ponudniku.

Ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni mogoče označiti kot formalno nepopolne ponudbe, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve dokazila (izjave), da je povezovalni kabel del ponudbe, zato naročnik takšnega dokazila v fazi pregledovanja ponudb od izbranega ponudnika v konkretnem primeru tudi ne more zahtevati. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da poziv naročnika z dne 8.5.2014, kljub njegovemu naslovu (»Formalno nepopolna ponudba, dopustna dopolnitev ponudbe v postopku za javno naročilo JN Dobava ventilatorjev«) predstavlja poziv na pojasnila v zvezi s povezovalnim kablom. Izbrani ponudnik je na podlagi prejetega poziva posredoval ustrezno pojasnilo, saj je podal izjavo (predložitev katere v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana, bila pa je potrebna za to, da je bila odpravljena nejasnost) da je povezovalni kabel del ponudbe. Vse to pa pomeni, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil ZJN-2, ko je odpravil nejasnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da se je ugotovljena pomanjkljivost nanašala na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in da je zato dopolnitev ponudbe predstavljala kršitev tretjega odstaveka78. člena ZJN-2. V zvezi s temi navedbami je treba najprej pojasniti, da je šlo za pojasnjevanje ponudbene dokumentacije, ne pa za odpravljanje formalne nepopolnosti. Poleg tega tudi tretji odstavek 78. člena ZJN-2 prepoveduje le spreminjanje tistih delov ponudbe, ki se vežejo na tehnične specifikacije, ne prepoveduje pa pojasnjevanja. Kot je bilo ugotovljeno, izbrani ponudnik v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb svoje ponudbe ni spreminjal, temveč je z dodatno dokumentacijo (ki v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana) le pojasnil, da za ponudbeno ceno ponuja tudi povezovalni kabel.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost revizijskih navedb o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahteve 8 določene v OBR-14/1 in OBR-15/1, v kateri je naročnik zahteval, da ponujeni izdelki omogočajo »neinvazivno ventilacijo (NIV) preko skafandra in maske s samodejno kompenzacijo puščanja (Leak)«. Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam vlagatelja, da ponujena oprema omogoča neinvazivno ventilacijo le kot opcijo, vendar ker je izbrani ponudnik v tehnični dokumentaciji z oznako 4D-26 (v katerega vlagatelju ni bil omogočen vpogled) navedbo »Non-invasive ventilation (NIV)« podčrtal in pripisal številko 8, Državna revizijska ugotavlja, da je naročnik na podlagi navedenega utemeljeno štel, da izbrani ponudnik ponuja aparate za umetno ventilacijo, ki omogočajo neinvazivno ventilacijo.

Ker vlagatelj nadalje še zatrjuje, da ponujena oprema ne omogoča neinvazivne ventilacije preko skafandra in ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim znanjem, je Državna revizijska komisija zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje, ali ponujena oprema Evita V300 omogoča neinvazivno ventilacijo preko skafandra. Iz strokovnega mnenja izhaja, da v tehnični dokumentaciji, predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, ni posebej navedeno, da ponujena oprema omogoča NIV preko »skafandra«, vendar pa je iz dokumenta 4D-16 razvidno, da ponujena oprema omogoča NIV v vseh respiracijskih načinih in kompenzacijo puščanja do 180 l/min, iz česar po mnenju strokovnjaka izhaja, da ponujena oprema omogoča NIV tudi z uporabo »skafandra«. Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, da »strokovnjak pravilno ugotavlja, da v priloženih navodilih ni nikjer navedeno, da ponujeni model omogoča NIV preko skafandra«. Iz strokovnega mnenja namreč izhaja, da v tehnični dokumentaciji »ni posebej« (torej izrecno) navedeno, da ponujena oprema omogoča NIV preko skafandra, da pa je o tem mogoče sklepati iz podatka, da ponujeni aparati omogočajo NIV v vseh respiracijskih načinih. Da je na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da ponujena oprema izpolnjuje sporno zahtevo, vlagatelj ne nasprotuje. Pač pa vlagatelj nasprotuje sklicevanju strokovnjaka na spletni forum proizvajalca Dräger in na prispevek proizvajalca Dräger »Non-invasive Ventilation – A century of experience«, pri čemer pa vlagatelj spregleda, da se je strokovnjak na navedena vira skliceval zgolj z namenom potrditve svojega mnenja (ki temelji na podatku, da ponujeni aparat omogoča NIV v vseh respiracijskih načinih), da ponujena oprema omogoča NIV preko skafandra. Državna revizijska komisija zato v tem delu sledi strokovnemu mnenju in posledično ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Naročnik je nadalje v obrazcu OBR-14/1 in OBR-15/1 v zahtevi 11 zapisal, da mora ponujena oprema omogočati »ročno nastavitev razmerja vdih:izdih (I:E) vsaj med 1:9 do 4:1 oz. odgovarjajoči časovni intervali (t-inspirij; t-ekspirij), ki pa morajo biti prosto nastavljivi v okviru dihalnega ciklusa«. Izbrani ponudnik je kot dokaz za izpolnjevanje zahteve v tehnični dokumentaciji označil podatek »Inspiration time (Ti) 0,11 to 10 s«. Ker je vlagatelj zatrjeval, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno izpolnjevanje citirane zahteve, in ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim znanjem, je zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje, ali ponujeni izdelek omogoča ročno nastavitev razmerja vdih:izdih (I:E) vsaj med 1:9 do 4:1 oz. odgovarjajoči časovni intervali (t-inspirij; t-ekspirij), ki je prosto nastavljivi v okviru dihalnega ciklusa. Iz strokovnega mnenja izhaja, da je frekvenca dihanja (ventilacijska frekvenca RR) periodično ponavljanje dihalnega cikla, ki je sestavljen iz vdiha (inspirij) in izdiha (ekspirij). Ob upoštevanju, da je čas trajanja dihalnega cikla enak vsoti časa vdiha in izdiha, je mogoče ob spreminjanju parametra frekvence dihanja (in s tem čas dihalnega cikla) in ob spreminjanju časa vdiha, spreminjati razmerje med vdihom in izdihom. Iz strokovnega mnenja izhaja, da ponujeni izdelek omogoča nastavitev frekvence dihanja in sicer od 0,5 do 98 na minuto (razvidno iz navedbe »Ventilation frequency RR 0,5 to 98/min« v tehnični dokumentaciji z oznako 4D-09), kar pomeni, da je čas dihalnega cikla od 0,6 s do 120 s, in da ponujeni aparat omogoča nastavitev časa vdiha in sicer od 0,11 s do 10 s (razvidno iz navedbe »Inspiration time (Ti) 0,11 to 10 s« v tehnični dokumentaciji z oznako 4D-09). Na podlagi teh podatkov pa je mogoče izračunati, da je razmerje I:E pri ponujenem izdelku nastavljivo vsaj v območju med 1:9 do 4:1. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bilo strokovno mnenje v tem delu izdelano jasno in nedvoumno, vlagatelj pa ugotovitvam strokovnjaka v tem delu z vlogo, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, ne nasprotuje. Državna revizijska komisija je zato sledila strokovnemu mnenju, da ponujena oprema omogoča nastavitev časovnih intervalov vdiha in izdiha v razmerju med 1:9 do 4:1, zaradi česar se navedbe vlagatelja v tem delu izkažejo za neutemeljene.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahteve 17 določene v OBR-14/1 in OBR-15/1, v kateri je naročnik zahteval, da ponujeni izdelki omogočajo »ročno nastavitev občutljivosti ekspiratornega prožilnika (ETS)«, ker ETS pri ventilatorju Evita V300 ni ročno nastavljiv, ampak je nastavljen na 25%. Ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim znanjem, je zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje, ali ponujena oprema omogoča ročno nastavitev ETS. Iz strokovnega mnenja izhaja, da občutljivost ekspiratornega prožilnika (ETS) nekateri proizvajalci, med njimi tudi Dräger, imenujejo prekinitveni kriterij (»Termination criterion«), pri čemer se ta parameter vrednoti kot procent maksimalnega pretoka vdiha (»Termination criterion (peak inspiratory flow-PIF)). Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, zatrjuje, da kljub preveritvi vseh možnih razpoložljivih virov ni našel dokaza, da Evita V300 izpolnjuje citirano zahtevo. Navaja, da iz spletne strani proizvajalca razvidno, da Evita V300 nima niti ETS niti PIF, to zahtevo pa izpolnjuje model Evita V500, katerega pa izbrani ponudnik ni ponudil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne nasprotuje ugotovitvam strokovnjaka, da proizvajalec Dräger ETS imenuje »Termination criterion« oz. »peak inspiratory flow-PIF«. Državna revizijska komisija po opravljenem vpogledu na spletno stran proizvajalca nadalje ugotavlja, da v predstavitvi opreme Evita V300 sicer ni predstavitve funkcije PIF oz. ETS, vendar to še ne omogoča sklepanja, da ponujena oprema te funkcije nima. Ker pa je v dokumentu proizvajalca z oznako 4D-27 (Setting values, Instructions for use Evita v300 SW 2.n«), katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, navedeno »Termination criterion (peak inspiratory flow) Insp. Term. x to x % PIF« (ta podatek je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik upravičeno zaključil, da ponujeni izdelek omogoča ročno nastavitev občutljivosti ekspiratornega prožilnika, zato so revizijske navedbe tem delu neutemeljene.

V OBR-14/1 in OBR-15/1 je naročnik v zahtevi 18 določil, da morajo ponujeni izdelki omogočati »merjenje bolnikovega et CO2«. Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam vlagatelja, da ponujena oprema omogoča merjenje bolnikovega CO2 le kot opcijo, vendar je po presoji Državne revizijske komisije naročnik na podlagi predložene ponudbe izbranega ponudnika upravičeno štel, da izbrani ponudnik ponuja opremo z vključeno opcijo merjenja bolnikovega CO2, saj je izbrani ponudnik v tehnični dokumentacijo z oznako 4D-09 navedbo »CO2 monitoring (optional)« podčrtal in pripisal številko 18.

Naročnik je nadalje v zahtevi 23 v OBR-14/1 in OBR-15/1 zapisal, da morajo ponujeni aparati omogočati »Ob začetku ventilacije priporočen dihalni volumen ali minutno ventilacijo, ki pa jo je možno ročno spremeniti«. Ker vlagatelj zatrjuje, da ponujeni izdelek ob začetku ventilacije ne ponuja priporočenega dihalnega volumna ali minutne ventilacije in ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim znanjem, je Državna revizijska komisija zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje, ali ponujeni aparat ob začetku ventilacije ponujajo priporočen dihalni volumen. Strokovnjak pojasnjuje, da je iz tehnične dokumentacije z oznako 4D-29, v katerem je opisan postopek za samodejno začetno nastavitev priporočenih vrednosti dihalnega volumna (VT) ali minutne ventilacije (RR x VT), razvidno, da ponujena oprema ob začetku ventilacije priporoča vrednost dihalnega volumna ali minutne ventilacije na osnovi višine/teže pacienta. Državna revizijska komisija zato na podlagi strokovnega mnenja, kateremu je sledila in kateremu vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, v tem delu ne oporeka, ugotavlja, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati kršitev pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu.

Naročnik je nadalje v OBR-14/1 in OBR-15/1 v zahtevi 29 določil, da mora ponujena oprema omogočati »Prikaz parametrov pljučne mehanike (poleg klasičnih: frekvenca, DV, minutna ventilacija….. tudi auto-PEEP, upornost, statična komplianca, P0,1 …)« v zahtevi 27 pa, da mora ponujeni aparat omogočati »Izvedbo avtomatiziranega ali ročnega manevra za izračun statične kompliance, upornosti in odpiralnega tlaka pri recruitmentu pljuč z določitvijo zgornje in spodnje infleksijske ali defleksijske točke«. Ker je vlagatelj zatrjeval, da ponujena oprema citiranih zahtev ne izpolnjuje in ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim znanjem, je Državna revizijska komisija zadolžila strokovnjaka, da odgovori na sporni vprašanji. Strokovnjak je v strokovnem mnenju pojasnil, da je iz dokumenta 4D-10 razvidno, da ponujena oprema prikazuje merjenje vrednosti, med drugim frekvenco (»Frequency measurement – Breathing frequency RR«) in minutno ventilacijo (»minute volume measurement – minute volume MV«). Nadalje iz dokumenta 4D-26 izhaja, da ponujena oprema omogoča prikaz auto-PEEP (»intrinsic PEEP«), iz dokumenta 4D-10 pa je razvidno, da ponujena oprema omogoča prikaz izračunanih vrednosti, med drugim upornosti (»Resistance R«), P0.1 (»Occlision pressure P0.1«) in statične kompliance (»Compliance C«). Strokovnjak je v strokovnem mnenju nadalje pojasnil, da je mogoče statično komplianco, upornost in odpiralni tlaka izračunati na podlagi matematičnih enačb (npr. statična kompliance C = VT/(PPlat – PEEP)) in da je mogoče parametre, potrebne za izračun statične kompliance, upornosti in odpiralnega tlak, pri ponujeni opremi razbrati iz krivulje tlaka v odvisnosti od časa, iz krivulje tlaka v odvisnosti od volumna ter drugih podatkov, ki jih ponujena oprema prikazuje. Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, ne oporeka strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu. Zatrjuje pa, da izračun statične kompliance in upornosti, ki ga mora narediti uporabnik sam, ne izpolnjuje naročnikove zahteve, da mora ponujena oprema omogočati »izvedbo ročnega manevra za izračun«, saj je naročnik s tem zahteval ročno določitev postopka ali manevra za izračun zahtevanih podatkov in ne, da uporabnik sam naredi izračun. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala na kakšen način je mogoče razumeti sporno zahtevo 27, ker namreč, kot je razvidno iz predstavljenega dela strokovnega mnenja, ponujena oprema omogoča prikaz izračunane vrednosti (»computed value displays«) za statično komplianco in upornost. Na podlagi navedenega pa je potrebno ugotoviti, da pri ponujeni opremi naročniku spornih vrednosti ne bo potrebno računati s kalkulatorjem, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak jih izračuna že ponujena oprema.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahteve 28 v OBR-14/1 in OBR-15/1, v kateri je naročnik zapisal »Aparat naj ima izbiro grafičnih in numeričnih prikazov trendov v času vsaj 24 ur, vidnih na zaslonu ventilatorja, brez povezav oz. uporabe dodatne opreme. Hkrati pa mora biti zagotovljen prenos podatkov v digitalno tablico (glej točka I/36)«. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da iz tehnične dokumentacije z oznako 4D-32, katero je izbrani ponudnik predložil v ponudbo in v katero vlagatelju vpogled ni bil omogočen, izhaja, da so trendi prikazani v grafični ali tabelarični obliki, pri čemer se trendi shranjeni več kot 24 ur (natančni podatek je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost). Nadalje je iz tehnične dokumentacije z oznako 4D-37 (v katero vlagatelju ni bil omogočen vpogled) razvidno, da ima ponujena oprema izhod RS232 (ta izhod je naročnik zahteval v zahtevi 36 v OBR-14/1 in OBR-15/1), ki omogoča povezavo z digitalno tablico.

Revizijske navedbe, da pri ponujenem aparatu ni možna ločena namestitev ekrana, kot je to zahteval naročnik v zahtevi 30 v OBR-14/1 in OBR-15/1, so neutemeljene. Državna revizijska komisija namreč na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je iz fotografij v tehnični dokumentaciji razvidno, da je ekran mogoče ločeno namestiti.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da ponujeni izdelki ne izpolnjujejo naročnikove zahteve 31 v OBR-14/1 in OBR-15/1 in sicer, da morajo ponujeni aparat imeti »Funkcijo Stand by«. Izbrani ponudnik je namreč za izpolnjevanje navedene zahteve v ponudbeno dokumentacijo predložil dokument z oznako 4D-34 (v katerega vlagatelju vpogled ni bil omogočen), v katerem je opisana funkcija »standby« oz. »standby mode«, na podlagi tega pa je mogoče sklepati, da ponujena oprema ima zahtevano funkcijo.

V OBR-14/1 in OBR-15/1 je naročnik v zahtevi 34 zapisal, da mora ponujeni aparat »delovati preko električnega omrežja 230V ter preko lastnega vira – baterija« in v zahtevi 35 pa »baterija naj omogoča vsaj 60 minut delovanja brez električnega omrežja in jo je možno nadgraditi za daljše obdobje«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tehnične dokumentacije z oznako 4D-35 (v katero vlagatelju vpogled ni bil omogočen) razvidno, da ponujeni izdelek deluje preko električnega omrežja v razponu, ki zajema tudi zahtevano omrežje 230 V. Nadalje je iz istega dokumenta razvidno, da v primeru izpada električnega omrežja nadaljnje delovanje ponujene opreme mogoče preko notranje baterije Evita V300. Iz tehnične dokumentacije sicer res ni razvidno, da bi bilo mogoče notranjo baterijo Evita V300 nadgraditi. Ker pa iz tehnične dokumentacije razvidno, da notranja baterija Evita V300 deluje bistveno več kot 60 minut (izbrani ponudnik je natančni podatek označil kot poslovno skrivnost) in ker naročnik ni izrecno določil časovnega obdobja, za katerega zahteva možnost nadgradnje, Državna revizijska komisija šteje, da je izbrani ponudnik že z ponujeno baterijo, katere delovanje bistveno presega prvotno obdobje 60 minut, v celoti izpolnil citirani naročnikovi zahtevi.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

S sklepom št. 018-176/2014-5 z dne 25.8.2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja vsak založita predujem v znesku 600,00 EUR, kar sta tudi storila. Strokovnjak je svoje delo obračunal v vrednosti 939,95 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno, razlika do založenega zneska predujma znaša 260,05 EUR, ki se naročniku in vlagatelju vrne vsakemu v višini 130,02 EUR na njun račun.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Ker naročnik ni priglasil stroškov, potrebnih za izvedbo dokaza s strokovnjakom, Državna revizijska komisija o njih ni odločala.

V Ljubljani, dne 23.10.2014


predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Euromed Franci Zore s.p., Borovec 18, 1236 Trzin
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje
- Dräger Slovenija d.o.o., Nadgoriška cesta 13, 1231 Ljubljana – Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran