Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-136/2014 Republika Slovenija Državni zbor

    Številka: 018-136/2014-20
    Datum sprejema: 20. 10. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Posodobitev in zamenjava konferenčno glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora« na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Comland razvoj informacijskih rešitev d.o.o., Litostrojska cesta 58C, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 10. 2014

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 28. 5. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Posodobitev in zamenjava konferenčno glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora«, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku številka 416-04/14-1/18 z dne 14. 5. 2014.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 10.945,16 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. V presežku se vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov zavrne.

    Preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 187,44 EUR se vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun številka SI56 1010 0003 4922 129 pri Banki Koper d.d.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Posodobitev in zamenjava konferenčno glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 13. 3. 2014, pod številko objave JN2960/2014 ter dne 18. 3. 2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2014/S 054-089973.

    Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku številka 416-04/14-1/18 z dne 14. 5. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da sta ponudbi oddala dva ponudnika, in sicer izbrani ponudnik ter vlagatelj. Naročnik je najprej razvrstil ponudbe na ocenjevalni lestvici glede na razpisno merilo najnižje skupne ponudbene vrednosti z DDV, po katerem je bil izbrani ponudnik uvrščen kot prvi, vlagatelj pa drugi. Naročnik je po predložitvi dodatnih dokazil in pojasnil izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, zato je javno naročilo oddal njemu.

    Vlagatelj je dne 28. 5. 2014 vložil zahtevek za revizijo zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila, s katerim je predlagal razveljavitev izpodbijane odločitve ter oddajo javnega naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o postopku oddaje javnega naročila, pravočasnosti zahtevka za revizijo, aktivni legitimaciji ter kršitvah naročnika. Glede kršitev pri dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj navedel, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval k dopolnitvi njegove ponudbe, in sicer dne 7. 5. 2014 in 9. 5. 2014. Iz besedila pozivov naj bi bilo razvidno, da izbrani ponudnik po prvem pozivu svoje ponudbe ni dopolnil tako, kot je to zahteval naročnik in ki bi naročniku omogočil presojo tehnične ustreznosti ponujene opreme. Kljub temu pa ga je naročnik ponovno pozval k dopolnitvi ponudbe, namesto da bi ga izločil. Naročnik je tudi izbranega ponudnika pozival na dopolnitev tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Izbrani ponudnik je tudi nezakonito spreminjal specifikacije ponujene opreme, saj je v svoji prvotni ponudbi (večinoma) navajal proizvajalca in/ali model opreme, v prvi dopolnitvi je podal opis opreme brez navedbe proizvajalca in/ali modela opreme tako, da je zgolj (delno) povzel tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Ni pa navedel, da je ponujena oprema »skladna s standardi IEC 60914 za kongresne sisteme in standardom ISO 2603 za prevajalne sisteme« (sedma alineja točke 3.1.2.a.1 razpisne dokumentacije) Vsebina druge dopolnitve pa vlagatelju ni znana, saj je bila označena kot poslovna skrivnost. Naročnik bi izbranega ponudnika kljub neustreznosti dopolnitve ni izločil, temveč mu je omogočil dodatno dopolnitev, kar predstavlja tudi neenakopravno obravnavo vlagatelja, ki je moral do roka za oddajo ponudb predložiti popolno ponudbo. Povrh vsega sta bili dopolnitvi izbranega ponudnika tudi prepozni, saj ju je poslal po elektronski pošti, ki sta prišli do naročnika v okviru postavljenega roka in navadni pošti, glede katere pa ni razvidno, ob kateri uri je prispela k naročniku, zaradi česar vlagatelj trdi, da sta prispeli prepozno in bi morali biti izločeni. Glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj navedel, da kljub dopolnitvam izbrani ponudnik ni ponudil opreme, ki bi ustrezala tehničnim specifikacijam naročnika, saj izbrani ponudnik niti v ponudbi (v obrazcu »Priloga 1: Ponudba« niti v dopolnitvah ni ponudil kosov opreme, da bi zadostil tehničnim zahtevam naročnika iz postavk:

    - 3.1.2.a.1 – zahteva »priključitev 149 delegatskih mest« in »priključitev prevajalskih mest« - izbrani ponudnik je ponudil 2 kosa opreme z oznako modela A2 (namesto 4), kar ne zadošča za priključitev vseh 149 delegatskih mest in 16 prevajalnih pultov, kolikor jih naročnik potrebuje za prevajanje v 8 jezikov in za delovanje zahtevanega konferenčno-glasovalnega sistema;
    - 3.1.2.a.1 – zahteva »avdio distribucija osmih prevodov (jezikov prevajanja)« - izbrani ponudnik ni ponudil 2 kosov opreme z oznako modela A7 z galvansko ločenimi izhodi, kar edino ustreza zahtevam naročnika iz tehničnih specifikacij;
    - 3.1.2.a.10 – zahteva »en komplet sistemskih povezovalnih kablov« - skladnost s tehničnimi specifikacijami naročnika se lahko doseže le z dodatnimi sistemskimi delilniki, ki omogočajo povečanje števila priključkov in regeneracijo digitalnega signala pri daljših dolžinah kablov, čemur ustreza sistemski delilnik z oznako modela A8, ki ga izbrani ponudnik ni ponudil. Izbrani bi v obrazcu pri tej postavki moral navesti proizvajalca in model, navedel je le proizvajalca. Tako ni razvidno, katero opremo pod to postavko sploh ponuja. Navedenega ni razčlenil niti v svoji prvi dopolnitvi ponudbe, temveč je navede le »1 komplet vseh potrebnih sistemskih kablov za povezavo sistema v zahtevano funkcionalno celoto, skladno z razpisno dokumentacijo«.
    - 3.1.2.a.5 – zahteva »12 prevajalskih enot za namestitev v 6-ih prevajalnih kabinah«, pri čemer bi bilo potrebno v ponudbi zagotoviti v vsaki kabini po 1 varnostni delilnik z oznako modela A9 za priključitev prevajalskih pultov, česar pa izbrani ponudnik ni ponudil. Le z varnostnimi delilniki se onemogoči morebitne izpade zaradi okvarjenih enot.
    - 3.1.1.a – Industrijski konferenčni sistem, zahteva »Treba je ureditvi priključni panel v eni izmed prevajalskih kabin,…«. Za ureditev takšnega priključka so potrebni 4 sistemski delilniki z oznako modela A8, ki bi morali biti ponujeni v ponudbi, in sicer 2 za priključitev prevajalskih kabin na VDT in MDT, 2 pa za priključitev prevajalskih kabin na VDŠ

    Manjkajoča oprema ni navedena niti v prvotni ponudbi niti v prvi dopolnitvi izbranega ponudnika. V kolikor je izbrani ponudnik manjkajoče kose opreme ponudil v svoji drugi dopolnitvi, gre za spremembo tehničnih specifikacij ponujene opreme in torej taka dopolnitev ni dopustna. Zahteva razpisne dokumentacije (obrazec 5.10 »Izpolnjevanje tehničnih zahtev«) je bila tudi, da morajo ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo za vse postavke opreme, izbrani ponudnik pa niti v ponudbi, niti v dopolnitvah ni predložil tehnične dokumentacije za zgoraj manjkajoče kose opreme z oznako modela A7, A8 in A9, kar je dodaten indic, da navedene opreme ne ponuja in je zato njegovo ponudbo potrebno izločiti. Vlagatelj je glede neizpolnjevanja pogojev glede poklicne sposobnosti navedel, da je izbrani ponudnik kot svoja podizvajalca navedel hrvaško in srbsko podjetje in bi torej moral izbrani ponudnik v svoji ponudbi v obrazcu 5.9 Poklicna sposobnost predložiti ustrezni potrdili o izkazovanju poklicne sposobnosti v slovenskem jeziku. Za srbskega podizvajalca je bil predložen dokument »Certificate« v cirilici in prevodu v angleški jezik, za hrvaškega podizvajalca pa dokument »Izvadak iz sudskog registra« v hrvaškem jeziku. Oba dokumenta ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj ju izbrani ponudnik ni predložil v slovenskem jeziku in torej iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da nominirana podizvajalca izpolnjujeta razpisne pogoje glede poklicne sposobnosti.

    Izbrani ponudnik se je glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 3. 6. 2014 ter predlagal (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika), da se revizijski zahtevek vlagatelja zavrne kot neutemeljen skupaj s stroškovno posledico. Glede navedb o nedopustnem dopolnjevanju ponudbe je navedel, da je šlo v primeru naročnikovega poziva v delu, ki se nanaša na podrobnejše opise posameznih postavk iz ponujenega predmeta ponudbe, za postopek pojasnjevanja, ne pa za dopolnjevanje ponudbe. Prvi poziv naročnika ni bil jasen in dvoumen, saj je naročnik šele v drugem pozivu zahteval kosovnico za posamezne postavke, ki mu jo je izbrani ponudnik na podlagi poziva tudi posredoval. Glede navedb o številu ponujenih kosov opreme z oznako modela A2 je izbrani ponudnik navedel, da gre pri tej opremi za napajalnik za posamezne enote, ki se nanj priključujejo. Število potrebnih enot je odvisno od števila enot in potreb teh enot po energiji. Proizvajalec konferenčno-glasovalne opreme ima izdelano programsko orodje, iz izpisa katerega je razvidno, da je ponujena količina enot z oznako A2 zadostna za priključitev opreme, ki je predmet tega postopka javnega naročanja. Glede navedb o izpolnjevanju zahtev po avdio distribuciji 8 jezikov prevajanja, je izbrani ponudnik navedel, da je v kosovnici, ki je bila dostavljena naročniku, jasno navedeno, katera oprema vključuje tudi avdio distribucijo, zato je jasno, da izbrani ponudnik to opremo tudi ponuja. Glede navedb, ki se nanašajo na postavko 3.1.2.a.10, je izbrani ponudnik navedel, da vlagatelj očita izbranemu ponudniku, da ni navedel posameznih kosov opreme, za katere naročnik ni niti zahteval, da jih posebej navede. Pri postavki 3.1.2.a.10 gre za »komplet«, kar pomeni, da je naročnik zahteval, da ponudniki ponudijo vse kable z lastnostmi in v dolžinah, kot so potrebni za izvedbo naročila. Iz tega razloga in ker gre za inštalacijski material, jih izbrani ponudnik ni posebej navajal (razen navedbe proizvajalca, ki je isti kot proizvajalec ostale ponujene oprema), saj gre za izvedbo »na ključ«, ki vsebuje 1 komplet vseh potrebnih kablov in ostalo potrošno opremo. Glede navedb, ki se nanašajo na varnostne delilnike z oznako A9, je izbrani ponudnik navedel, da ti delilniki niso nujno potrebni za delovanje konferenčno-glasovalnega sistema. Izbrani ponudnik jih je sicer kljub temu predvidel, pri čemer pa jih ni posebej navajal, saj predstavljajo inštalacijsko opremo. Glede navedb o priključnem panelu je izbrani ponudnik navedel, da so te zahteve v razpisni dokumentaciji vključene pod postavko 3.1.2.e, v kateri je izrecno navedeno, da je del zahtev naročnik tudi »vgradnja stenskih priključnih panelov za priklop prevajalnih pultov v prevajalnih kabinah v veliki dvorani za izvedbo simultanega prevajanja iz treh različnih dvoran (VDŠ, VDT in MDT)«. Tudi ti elementi predstavljajo inštalacijsko opremo, ki sodi enotno pod postavko 3.1.2.e in je ni bilo potrebno nikjer drugje specificirati.

    Naročnik je dne 10. 6. 2014 izdal sklep številka 416-04/14-1/27 (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil ter naložil vlagatelju povrnitev stroškov izbranemu ponudniku. V obrazložitvi je naročnik povzel potek postopka oddaje javnega naročila ter navedel, da je ob preverjanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni popolna, saj je nesprejemljiva (ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva) in nepravilna (vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz 45. člena ZJN-2 – »Referenca programske opreme« (obrazec 5.13), saj ni izkazal oziroma predložil dokazil, da je v zadnjih petih letih izvedel razvoj programske opreme po meri v primerljivem obsegu. Sklicuje se namreč na referenco pri naročniku, ki v 10-letnem obdobju ni zadostna niti po vsebini niti po obsegu oziroma vrednosti. Glede nedopustnega večkratnega dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika je naročnik navedel, da je izbranega ponudnika dvakrat pozval k pojasnilom ponujenega predmeta javnega naročila, poziv na dopolnitev ponudbe se je nanašal na usposobljenost z vidika manjkajočih dokazil priglašenih strokovnjakov, ki jih je izbrani ponudnik predložil do prvotno določenega roka. Poziv k pojasnilom se je nanašal na zaprosilo ponudniku za podrobnejše tolmačenje ponujenih kompletov opreme z navedbo količin in opisom posameznih komponent, ki sestavljajo posamične postavke predračuna (kosovnica). Naročnik tega ni posebej zahteval v razpisni dokumentaciji, torej nepredložitev ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe, temveč naročniku otežuje preverjanje ponudb. Vlagatelj je kosovnico svoji ponudbi predložil na lastno pobudo; ker je naročnik želel podrobneje primerjati obe ponujeni rešitvi, je tudi izbranega ponudnika prosil za podrobnejši opis. Izbrani ponudnik očitno prvega poziva k pojasnilu ni razumel, saj je posredoval opise, identične tehničnim specifikacijam iz razpisa, na podlagi katerih je naročnik lahko zaključil le, da v celoti ustrezajo razpisnim zahtevam. Naročnik se je želel dodatno obvarovati pred tveganjem nerazumevanja pomena »kompletov opreme po ponujenih cenah«, zato je izbranega ponudnika izrecno zaprosil za kosovnico in jo tudi prejel. Naročnik je na podlagi prejete kosovnice sam lahko dodatno preveril določena dejstva iz ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer pa specifikacije ponujene opreme niso bile v ničemer spremenjene. Naročnik je tudi zavrnil očitke o nepravočasnosti dopolnitev ponudbe. Glede očitka, da izbrani ponudnik v prvi dopolnitvi ponudbe ni navedel, da je ponujena oprema skladna s standardi IEC 60914 in ISO 2603, je naročnik navedel, da take navedbe ni izrecno zahteval, ker se jo lahko razbere iz tehnične dokumentacije ponujene opreme. Prav tako je vlagatelj ponudil identično centralo kot izbrani ponudnik. Glede očitka, da izbrani ponudnik niti v ponudbi niti v dopolnitvah ni ponudil vseh zahtevanih kosov opreme, je naročnik navedel, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki v obrazcu Priloga 1 – Ponudba v tabeli v stolpcu »Proizvajalec in model« navedejo proizvajalca ponujene opreme in model, temveč je navedel, da bo izločil ponudbo, ki ne bo imela izpolnjenih vseh praznih rumenih celic v tabeli. Prav tako je bilo dopustno, da ponudniki tip ali znamko (torej model) ponujene opreme vpišejo zgolj tam, kjer bi ponudniki ponudili drugačno znamko opreme kot je znamka ali tip opreme, ki je navedena kot primer. Glede očitka, da izbrani ponudnik ni ponudil dovolj kosov opreme z oznako A2 je naročnik navedel, da razčlenitev po kosih opreme ter količinah ni bila zahteva razpisne dokumentacije, temveč je ponudbena cena oblikovana po načelu funkcionalnega ključa v roke, torej fiksna do tehničnega prevzema, tako da je v posamezno postavko s podano ponudbeno ceno na enoto mere vključeno to, kar je naročnik zahteval v točki 3.1.2 razpisne dokumentacije. Naročnik je ponudnikom dopustil, da sami najdejo optimalno rešitev, zato bi bili štirje kosi te opreme za naročnika kvečjemu zaželeno stanje, ne pa zahtevano. V zvezi z očitkom, da izbrani ponudnik ni ponudil dveh kosov opreme z oznako modela A7, je naročnik navedel, da navedba modela za ponudnika ni bila obvezna. Iz kosovnice pa je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil pri postavki 1 opremo z oznako modela A3, ter da tehnična dokumentacija, priložena ponudbi izbranega ponudnika, vsebuje izpis navedene opreme ter opreme z oznako modela A1, na katero je moč priklopiti vso opremo, med njimi tudi izključno samo avdio distributor z oznako modela A2, torej ob navedbi, da izbrani ponudnik v kompletu ponuja tudi avdio distributor, ni dvoma, kateri model ponuja. Glede očitka, da izbrani ponudnik ni ponudil sistemskega delilnika z oznako modela A8 ter da ni navedel proizvajalca in modela sistemskih povezovalnih kablov je naročnik navedel, da ni zahteval nobenih tehničnih lastnosti povezovalnega kabla, katerega izpolnjevanje bi moral izbrani ponudnik izkazati s priloženo tehnično dokumentacijo. Glede očitka, da izbrani ponudnik ni ponudil ustrezne opreme za ureditev priključnega panela v eni izmed prevajalskih kabin, je naročnik navedel, da je to predmet rešitve, ki jo predvidi vsak ponudnik sam v okviru ponudbe na ključ in ni stvar kosovnice oziroma zahtev naročnika iz točke 3.1.2 razpisne dokumentacije. V zvezi z očitkom, da izbrani ponudnik ni predložil ustrezne tehnične dokumentacije za opremo z oznako modelov A7, A8 in A9, je naročnik navedel, da je v luči že zapisanega glede opreme z oznako modela A7, dejstva lahko sam poiskal in jih preveril na spletnih straneh proizvajalca, navedba modela in predložitev tehnične dokumentacije za povezovalni kabel z oznako modela A8 in varnostni delilnik za prevajalske pulte z oznako modela A9 pa ni bila zahtevana. Glede očitka, da potrdili podizvajalcev izbranega ponudnika nista ustrezni, ker nista prevedeni v slovenski jezik, je naročnik navedel, da je šlo kvečjemu za nebistveno formalno nepopolnost ponudbe, saj je iz predloženih dokazil moč razbrati ustreznost vsebine.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisov, prejetih dne 11. 6. 2014, 19. 6. 2014 in 8. 7. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

    Dne 17. 6. 2014 je vlagatelj podal opredelitve do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, v katerem je ponovil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodatno navedel, da naročnik v tej fazi postopka ne more več pregledovati ponudbe vlagatelja in jo šele v odločitvi o zahtevku za revizijo označiti kot nepopolne, saj njene popolnosti ni ugotavljal prej. Vlagatelj je navajal tudi razloge, zakaj ne drži niti to, da bi bila njegova ponudba nesprejemljiva niti da bi bila nepravilna, kar pomeni, da je izbrani ponudnik aktivno legitimiran za izpodbijanje ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je navedel tudi, da dejstvo, da naročnik kosovnice ni zahteval v razpisni dokumentaciji ne more sanirati naročnikovega nedopustnega pozivanja k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je v kosovnici navedel tudi dodatne in drugačne kose opreme kot v svoji ponudbi. Vlagatelj je še navedel, da je razlog za nujnost 4 kosov opreme z oznako modela A2 razviden iz enopolne sheme obstoječega sistema proizvajalca B, iz katere je razvidno, da so enote za poslušanje prevajanj in prevajalske kabine priključene ločeno od konferenčnih enot z glasovanjem. Ponujena oprema izbranega ponudnika naročniku ne nudi niti enakih tehničnih zmožnosti, kot jih ima obstoječi sistem, zato 4 kosi opreme z oznako modela A2 ne morejo biti zgolj »zaželeno stanje«. Glede postavke 3.1.2.a.1 je vlagatelj navedel še, da je izbrani ponudnik opremo z oznako modela A3 označil kot 16-kanalni oddajnik/avdio distributor, pri čemer pa dejansko gre zgolj za oddajnik, ki obenem ni tudi avdio distributor. Avdio distributor z oznako modela A7 se lahko priključi na centralo z oznako modela A1 ali na opremo z oznako modela A3, na centralo z oznako modela A1 pa ni mogoče priključiti avdio distributorja z oznako modela A3, ker manjka priključni optični kabel, ki ni naveden niti v izračunu s programskim orodjem, ki ga je naknadno predložil izbrani ponudnik. Na trgu sta dva avdio distributorja proizvajalca A, in sicer oprema z oznako modela A7 in A10, pri čemer naročnikovim zahtevam ustrezata zgolj dva kosa opreme z oznako modela A10 (za priključitev na mešalno mizo v snemalnici). Sistemski delilnik z oznako modela A8 tudi ni kabel, temveč dodatna naprava, ki jo je potrebno navesti posebej. Varnostni delilnik je naveden v enopolni shemi obstoječega konferenčno-glasovalnega sistema, prav tako so v dvoranah na Tomšičevi ulici (VDT in MDT) nameščeni delilniki z oznako modela A9, zato sistem, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ki ne ponuja delilnika z oznako modela A9 v prevajalskih kabinah, ne bo zagotavljal enakih možnosti kot obstoječi sistem. Izbrani ponudnik je podal tudi podrobne navedbe glede izpisa iz programskega orodja proizvajalca ponujene opreme, ki ga je izbrani ponudnik predložil svoji izjasnitvi.

    Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Spor med vlagateljem in naročnikom je torej v tem, ali je vlagateljeva ponudba nepopolna. Spor je tudi v tem, ali je naročnik izbranega ponudnika večkrat pozval (glede iste pomanjkljivosti) na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta ponudbe. Spor je tudi v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika ustrezala tehničnim zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Spor je tudi v tem, ali izbrani ponudnik zaradi predložitve dokumentacije v tujem jeziku (namesto slovenskem) izkazal sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti svojega strokovnega kadra.

    Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbe naročnika iz odločitve iz zahtevka za revizijo, da je ponudba vlagatelja nepopolna. V odločitvi o oddaji javnega naročila ni omembe o nepopolnosti ponudbe vlagatelja iz razlogov, ki jih je v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal naročnik, prav tako ni razvidno, da bi naročnik popolnost ponudbe vlagatelja sploh preverjal. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik preverjal zgolj popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Tudi sicer iz naročnikove dokumentacije ne izhaja, da bi vlagateljevo ponudbe iz teh razlogov pred izdajo odločitve o zahtevku za revizijo izločil, ali da bi ga kakorkoli o pomanjkljivostih njegove ponudbe pred izdajo odločitve o zahtevku za revizijo obvestil. Navedeno pomeni, da je naročnik razloge za izločitev vlagateljev ponudbe prvič navajal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik vlagateljevega zahtevka za revizijo ni zavrgel, kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo, temveč je argument nepopolnosti vlagateljeve ponudbe uporabil kot argument pri meritorni obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik, ko v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izloči ponudbe, ki niso popolne, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vključno z razlogi za izločitev. Naročnik mora vse razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi razlogi za zavrnitev ponudb, ki niso bile izbrane, in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika, navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v postopku pravnega varstva možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012, 018-131/2013, 018-183/2014 itd.), je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Obrazložitev mora vsebovati dovolj jasne in nedvoumne razloge, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve in zaščitijo svoje pravice – preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovi argumenti, navedeni šele v okviru predrevizijskega postopka, ne predstavljajo dopustnih argumentov v prid izločitvi vlagateljeve ponudbe ali zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo. Naročnik lahko namreč v skladu s 1. alineo prvega odstavka 29. člena ZPVPJN zavrne zahtevek kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila. Ker je jasno, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more izjasniti glede razlogov za izločitev, ki jih naročnik navaja šele v sklepu o zahtevku za revizijo, je jasno tudi, da naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve. S tem bi bil vlagatelj namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Iz tega razloga Državna revizijska komisija navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo ni mogla upoštevati.

    V nadaljevanju je državna revizijska komisija presojala navedbe vlagatelja, da je naročnik nedopustno večkrat pozival izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in da kljub dopolnitvam ponudbena dokumentacija ne ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije.

    Iz razpisne dokumentacije za ta postopek oddaje javnega naročila izhaja iz poglavja 2. Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe podpoglavja 2.1 Predmet in obseg naročila, da je predmet javnega naročila posodobitev in zamenjava konferenčno-glasovalnega sistema (v nadaljevanju: KGS) v veliki dvorani Državnega zbora. Podrobni dobavni in izvedbeni pogoji ter tehnične in druge zahteve naročnika so opredeljene v poglavju 3 razpisne dokumentacije in vzorcu pogodbe. V poglavju 2.3 Oblikovanje cene in rok plačila je navedeno, da mora biti cena oblikovana po načelu »funkcionalnega ključa v roke (na ključ)« na dan oddaje ponudbe in je fiksna ves čas trajanja pogodbe. Cena mora vsebovati vse stroške posodobitve in zamenjave KGS v veliki dvorani Državnega zbora, ki se neposredno ali posredno nanašajo na dobavo, namestitev in implementacijo opreme (vključno s prevoznimi in špediterskimi stroški, stroški potrošnega materiala, zagotavljanja uporabniške dokumentacije,…) ter morebitne popuste.

    Iz poglavja 2.4 Ponudba je razvidno, da je ponudba morala vsebovati (med drugim) tudi izpolnjen vzorec pogodbe ter izpolnjen obrazec Ponudba (v tiskani obliki in na zgoščenki).

    V poglavju 3. Izpolnjevanje tehničnih in drugih zahtev ter izpolnjevanje pogojev naročnika so naveden zahteve in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki. V točki 3.1 Tehnične in druge zahteve naročnika so navedene minimalne zahteve naročnika za dobavo opreme, njeno namestitev, implementacijo in tehnično podporo. Priloga razpisne dokumentacije so tudi ocene potrebnih del in materialov, projekta povezav KGS iz velike dvorane Državnega zbora z avdio studiem z vsemi blok shemami namestitve opreme in načrti povezav ter opisom programske opreme za upravljanje KGS in KGS strežnika. V razpisni dokumentaciji je naročnik navedel in opisal »optimalno (želeno) opremo, njeno razporeditev in povezave«. Naročnik je navedel tudi, da so vsi morebitni komercialni nazivi želene opreme navedeni zgolj kot primer in so zamenljivi z enakovrednimi po lastnostih. Naročnik je navedel tudi, da v kolikor ponujena oprema ne bi ustrezala minimalnim tehničnim in ostalim zahtevam naročnika, se ponudba lahko izloči iz nadaljnje obravnave že v fazi presoje popolnosti ponudb (pred postopkom ocenjevanja ponudb). Naročnik je določil tudi, da bo pri presoji popolnosti ponudb dosledno upošteval »izpolnjevanje razpisnih zahtev v zvezi z vgradnjo, namestitvijo in implementacijo.«

    Za vlagatelja so bile sporne postavke tehničnih specifikacij, ki so se nanašale na konferenčni sistem. Iz poglavja 3.1.1.a) izhaja kratek opis »industrijskega konferenčnega sistema«, ki je bil opisan v razpisni dokumentaciji takole: osnovni gradnik KGS je splošno dobavljiv konferenčni sistem z glasovanjem in simultanim prevajanjem. Delegatske in predsedniške enote morajo biti modularne zasnove in primerne za vgradnjo na obstoječe poslansko mesto oziroma mesto predsedujočega. Sistem simultanega prevajanja z žično in IR distribucijo mora omogočati prevod v 8 različnih jezikov (sistem distribucije mora omogočati sprejem 9 ali več kanalov). Razdalje med prevajalnimi kabinami so precej dolge (do 50 m). V sklopu del je predvidena stalna priključitev (preko dveh priključkov) prevajalnih enot v fiksnih kabinah in priključitve dodatnih enot v prenosnih kabinah. Želena je ločena priključitev in napajanje prevajalnega sistema in konferenčnega sistema z glasovanjem. Potrebno je urediti priključni panel v eni izmed prevajalnih kabin, na katerega se bo priključevalo prevajalne pulte za posamezno dvorano ali za več dvoran naenkrat.

    Bolj specifične zahteve glede opreme je naročnik opredelil v poglavju 3.1.2 Dobava, namestitev in implementacija KGS, v katerem je naročnik podrobno opredelil zahtevano opremo, ki sestavlja KGS z opisom opreme ter lastnostmi, ki jih oprema mora imeti. Pri veliko postavkah je celo opredelil proizvajalca in model opreme, ki naj služi kot primer ustrezne opreme. Opis opreme, ki jo je potrebno dobaviti (»Dobava opreme v sledečem obsegu«) obsega 41 podrobnih postavk. Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo kot sporne opredelil:

    - Tretjo, četrto, šesto alineo postavke 3.1.2.a.1, v kateri je naročnik zahteval dobavo 2 central (konferenčna funkcija/glasovalna funkcija/simultano prevajanje) s sledečimi lastnostmi: priključitev 149 delegatskih mest (tretja alinea), priključitev prevajalskih mest (četrta alinea) in avdio distribucija 8 prevodov (jezikov prevajanja)
    - Postavko 3.1.2.a.10, v kateri je naročnik zahteval 1 komplet sistemskih povezovalnih kablov
    - Postavko 3.1.2.a.5, v kateri je naročnik zahteval 12 prevajalskih enot za namestitev v 6 prevajalskih kabinah
    - Zahtevo naročnika iz poglavja 3.1.1.a, da je potrebno »urediti priključni panel v eni izmed prevajalnih kabin,…«

    V poglavju 3.2 Izpolnjevanje naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti je naročnik opredelil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo poleg vseh tehničnih in drugih zahtev (opisanih zgoraj) izpolnjevali v tem poglavju navedene pogoje. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev glede priznanja sposobnosti, so morali ponudniki predložiti obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije (poglavje 5). Naročnik je navedel, da lahko listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev zahteva tudi še naknadno (po odpiranju in opravljenem pregledu ponudb), pri čemer pa bo ponudba tako pozvanega ponudnika izločena, če listin ne bo dostavil pravočasno ali bodo v nasprotju z zahtevami naročnika. Naročnik je poudaril tudi, da bo iz postopka javnega naročanja izločil ponudnike, ki ne bodo izpolnjevali »pogojev in/ali definiranih minimalnih stopenj sposobnosti ponudnikov ter ostalih zahtev naročnika«, ali ne bodo za dokazovanje izpolnjevanja tehnične sposobnosti priložili (med drugim) obrazca Izpolnjevanje tehničnih zahtev.

    V poglavju 5. Obrazci se nahaja obrazec 5.10 Izpolnjevanje tehničnih zahtev, v katerem je navedeno, da morajo ponudniki izpolnjenemu in potrjenemu obrazcu priložiti tehnično dokumentacijo (ponudniki so morali priložiti tehnično dokumentacijo ali povezave do spletnih strani) za vse postavke opreme iz ponudbe, s katero dokazuje skladnost tehničnih lastnosti z razpisnimi zahtevami. Naročnik si je »pridržal« pravico do dodatnega poziva k dopolnitvi, če izpolnjevanje katere od zahtev iz predložene tehnične dokumentacije ne bo nedvoumno razvidna ali če določenega dejstva o izpolnjevanju tehničnih zahtev naročnik ne bo mogel preveriti sam. Iz opisanih določil razpisne dokumentacije gre razumeti, da je obrazec 5.10 izjava ponudnika, da izpolnjuje pogoje glede tehnične sposobnosti.

    Poglavje 7. predstavlja Vzorec pogodbe. V 2. členu Predmet pogodbe je opredeljeno, da je predmet pogodbe posodobitev in zamenjava KGS v veliki dvorani Državnega zbora, ki vsebuje dobavo, namestitev in implementacijo KGS opreme na način, določen v razpisni dokumentaciji naročnika (vključno s prilogami) in v skladu s ponudbo dobavitelja, ki je tudi sestavni del pogodbe. Naročnik si je tudi pridržal pravico oddati dodatne storitve vzdrževanja izbranemu ponudniku oziroma njegovemu podizvajalcu, ki bo v okviru izvedbe tega javnega naročila razvil in implementiral programsko opremo za upravljanje KGS in KGS strežnik. 3. člen Pogodbena vrednost določa znesek cene ter določilo, da je cena fiksna in vključuje vse stroške, ki se neposredno ali posredno nanašajo na dobavo, namestitev in implementacijo opreme, ki je predmet pogodbe.

    Priloge razpisni dokumentaciji so bile tudi obrazec Ponudba (v datotečni obliki Microsoft Excel), opis obstoječega stanja KGS sistema v veliki dvorano Državnega zbora, projekt povezav KGS sistema z avdio studiem ter opis programske opreme za upravljanje konferenčno-glasovalnega sistema in strežnik KGS sistema.

    V obrazcu Ponudba iz priloge razpisne dokumentacije (po vsebini gre za ponudbeni predračun) so ponudniki morali vnesti lastne podatke ter pogoje ponudbe (veljavnost, rok plačila, garancijski rok,…). Obrazec pa je vseboval tudi podroben popis s strani naročnika zahtevane opreme po postavkah iz poglavja 3.1.2. V tabelo s popisom ponujene opreme so ponudniki lahko vnesli zgolj proizvajalca in model ponujene opreme ter ceno na enoto brez DDV. Naročnik je v obrazcu (datoteka Microsoft Excel zaklenil polji enota mere ter določil zahtevano količino opisane opreme po postavkah). Naročnik očitno ni predvidel, da bodo ponudniki v polja pri posameznih postavkah vpisovali več različnih kosov opreme, ki sestavljajo posamezno postavko, kar je še posebej očitno pri delu predračuna, ki se nanaša na KGS, saj v tem delu naročnik niti primeroma ni navedel proizvajalca in modela opreme, ki ustreza minimalnim tehničnim zahtevam. V navodilih za izpolnjevanje obrazca je naročnik določil, da ponudniki ne smejo spreminjati oziroma izpolnjevati zaklenjenih celic; v kolikor bodo brisali obstoječe ali vrivali nove celice, bo ponudnik tako ponudbo izločil. Naročnik je ponudnike opozoril še, da pri opremi, kjer je kot primer navedena znamka ali tip opreme (ki je zamenljiva z enakovrednimi po zmogljivostih), ponudniki vpišejo tip ali znamko ponujene opreme. Če ponujena oprema ne bo ustrezala minimalnim tehničnim naročnikovim zahtevam, »se lahko ponudba izloči iz nadaljnje obravnave že v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb.« Ponovno je poudarjeno tudi, da morajo ponudniki oblikovati ceno po načelu funkcionalnega ključa v roke (»na ključ«) in da je cena fiksna do uspešnega tehničnega prevzema v pogodbenem roku.

    Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi številka 2014-0304 z dne 21. 4. 2014 v izpolnjenem obrazcu 5.10 glede seznama priložene tehnične dokumentacije ponujene opreme navedel, da je tehnična dokumentacija priložena v vrstnem redu po obrazcu Ponudba. Iz natisnjenega obrazca Ponudba, ki je bil priložen razpisni dokumentaciji, ni bilo v celoti razvideti vsebine posameznih polj z opisom proizvajalca in modela ponujene opreme (celice so bile preozke), priložena zgoščenka pa ni delovala, zato je Državna revizijska komisija pozvala naročnika, da ji predloži kopije datotek v obliki Microsoft Excel, ki so bile v prilogi ponudb ponudnikov. Zahtevane datoteke je naročnik Državni revizijski komisiji predložil dne 8. 7. 2014.

    Iz datoteke, ki je vsebovala obrazec Ponudba izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija razbrala, da je pod postavko 3.1.2.a.1 izbrani ponudnik navedel, da ponuja opremo proizvajalca A z oznako modela A1, A2 in A3, pod postavko 3.1.2.a.10 je navedel zgolj ime proizvajalca A, pod postavko 3.1.2.a.5 opremo proizvajalca A z oznako modela A4, A5 in A6. Za obrazcem Ponudba je izbrani ponudnik priložil tudi tehnično dokumentacijo, ki se nanaša na opremo v postavkah iz poglavja 3.1.2.

    Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom po elektronski pošti z dne 7. 5. 2014 pozval »k pojasnilom in dopolnitvi« ponudbe za »analizo in presojo ustreznosti ponujene opreme minimalnim tehničnim zahtevam in ostalim zahtevam naročnika iz poglavja 3.1 razpisne dokumentacije…«, in sicer je naročnik zahteval (med drugim) razčlenitev ponujene opreme z navedbo količin in opisi posameznih komponent, ki sestavljajo postavke a) dobava konferenčne opreme (postavke 1-10; Državna revizijska komisija opozarja, da gre za postavke, 3.1.2.a.1 do 3.1.2.a.10).

    Izbrani ponudnik je naročniku preko sporočila po elektronski pošti z dne 8. 5. 2014 posredoval zahtevano »pojasnitev«, in sicer je glede spornih postavk ponujene opreme navedel identičen opis opreme (skupaj z navedbami količin in komponent), kot ga je navedel naročnik v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik ni poslal razčlembe svoje ponudbe, temveč prepis naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ter dopis »skladno z razpisno dokumentacijo«.

    Naročnik je v dopisu po elektronski pošti z dne 9. 5. 2014 izbranemu ponudniku pojasnil, da iz njegove dopolnitve z dne 9. 5. 2014 ne razbere tehnične ustreznosti ponujene opreme, prav tako pa tehnična ustreznost ponujene opreme ni razvidna iz priložene tehnične dokumentacije (obrazec 5.10), zato prosi za kosovnico (navedbo količin in modelov proizvajalca posameznih komponent oziroma sestavnih delov) za postavke, za katere je pojasnilo zahteval tudi v dopisu z dne 7. 5. 2014.

    Izbrani ponudnik je naročniku preko elektronske in navadne pošte poslal dopis z dne 12. 5. 2014 z zahtevano kosovnico, v kateri je navedeno, da pod postavko 1. (gre za postavko 3.1.2.a.1) ponuja 2 kosa opreme z oznako modela A1, 2 kosa opreme z oznako modela A2 in 1 kos opreme z oznako modela A3 proizvajalca A, pod postavko 5. (gre za postavko 3.1.2.a.5) ponuja 12 kosov opreme z oznako modelov A4, A5 in A6 proizvajalca A ter pod postavko 10. (gre za postavko 3.1.2.a.10) ponuja opremo sistemski povezovalni kabli proizvajalca A (oznaka modela A Cables) – komplet vseh potrebnih sistemskih kablov za povezavo sistema v zahtevano funkcionalno celoto, skladno z razpisno dokumentacijo.

    Vlagatelj je zatrjeval, da je s tem naročnik izbranega ponudnika dvakrat nedopustno pozival k dopolnitvi ponudbe v tistem delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije in s tem kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa: če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti, ter tretji odstavek istega člena, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja ni moč slediti. Iz razpisne dokumentacije je namreč moč ugotoviti, da naročnik od ponudnikov kot priloge ponudbe ni zahteval »razčlenitev ponujene opreme z navedbo količin in opisi posameznih komponent« (temveč zgolj predložitev obrazcev 5.10 in Ponudba ter predložitev tehnične dokumentacije za ponujeno opremo, glede katerih pa vlagatelj ni zatrjeval, da jih izbrani ponudnik ni predložil v prvotni ponudbi), kot je to zahteval naročnik od izbranega ponudnika s pozivom z dne 7. 5. 2014. Tako naročnik v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 niti ne bi imel podlage, da ponudbo izbranega ponudnika izloči zaradi neustreznega odziva na naročnikov poziv z dne 7. 5. 2014, tudi če bi se izkazalo, da je bilo njegovo pojasnilo ponudbe z dne 8. 5. 2014 neustrezno, razen če bi se izkazalo, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo spremenil v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Poudariti velja tudi, da v pozivu z dne 7. 5. 2014 naročnik nikjer ni eksplicitno zahteval navedbe proizvajalca in modela ponujene opreme, temveč zgolj »razčlenitev« ponujene opreme z navedbo količin in opisom posameznih komponent, čemur pa nenazadnje lahko ustreza tudi prepis tehničnih specifikacij iz naročnikove dokumentacije.

    Tako je pravzaprav v tem delu komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom razumeti kot postopek pojasnjevanja ponudbe, glede katerega je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da sicer neposredno v določbah ZJN-2 ni urejen, je pa v okviru spoštovanja zakonskih določb in temeljnih načel ZJN-2 dopusten (tudi če se nanaša na dele ponudbe, ki se vežejo na tehnične specifikacije ponudbe). Podobno velja tudi za poziv k dopolnitvi z dne 9. 5. 2014, saj je v tem pozivu naročnik od izbranega ponudnika zahteval kosovnico, predložitve katere prav tako ni zahteval v razpisni dokumentaciji.

    Slediti ni mogoče niti navedbi vlagatelja, da je izbrani ponudnik v svoji dopolnitvi z dne 8. 5. 2014 spreminjal ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ker naj bi v obrazcu Ponudba navedel proizvajalca in/ali model opreme, v dopolnitvi z dne 8. 5. 2014 pa podal opis opreme brez navedbe proizvajalca in/ali modela opreme, saj drugačen opis (natančnejši in brez navedbe proizvajalca in ali modela) iste opreme v okviru postopka pojasnjevanja ni tista sprememba ponudbe, ki jo (a priori) prepoveduje tretji odstavek 78. člena, pod pogojem, da ponudnik vsebinsko ne spreminja predmeta svoje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Vlagatelj ni zatrjeval, da bi izbrani ponudnik s pojasnilom z dne 8. 5. 2014 spremenil predmet ponudbe v smislu ponudbe drugačne opreme ali druge količine opreme. Podobno velja za očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik v svojem pojasnilu z dne 9. 5. 2014, v katerem je podal opis opreme praktično identičen opisu opreme, kot je bil opredeljen v razpisni dokumentaciji, ni ustrezno prepisal dveh alinej iz postavke 3.2.1.a.1 razpisne dokumentacije, pri čemer pa vlagatelj pravzaprav ni zatrjeval, da s strani izbranega ponudnika ponujena oprema teh dveh zahtev ne bi izpolnjevala.

    Razumljivo je, da je naročnik poskušal ugotoviti, ali s strani izbranega ponudnika ponujena oprema ustreza minimalnim tehničnim zahtevam, kot jih je opredelil v razpisni dokumentaciji, saj je naročnik, kot je bilo povzeto, izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev, opredeljenih v 3. poglavju, opredelil kot pogoj. Glede na navedbo v poglavju 3.2 razpisne dokumentacije, da da bo naročnik priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnjevali tehnične zahteve, opredeljene v 3. poglavju, Državna revizijska komisija zaključuje, da je izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev naročnik zastavil kot vprašanje tehnične sposobnosti ponudnikov (45. člen ZJN-2). Od tega, ali so ponudniki s svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila, zadostili minimalnim tehničnim zahtevam naročnika, je odvisno vprašanje popolnosti ponudbe, oziroma natančneje pravilnosti ponudbe. 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. ZJN-2. Ker je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navajal, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza naročnikovim minimalnim tehničnim zahtevam iz postavk 3.1.2.a.1, 3.1.2.a.5, 3.1.2.a.10 ter 3.1.1 razpisne dokumentacije, je morala Državna revizijska komisija v nadaljevanju presoditi to vprašanje.

    Ker Državna revizijska komisija ne razpolaga z ustreznim tehničnim znanjem, da bi presodila, ali je ponudba izbranega ponudnika izpolnjevala minimalne tehnične zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, je na podlagi prvega odstavka 36. člena ZPVPJN ter v skladu s pobudo vlagatelja s sklepom številka 018-136/2014-8 z dne 5. 8. 2014 postavila strokovnjaka prof. dr. Zdravka Kačiča, univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike, ki je moral odgovoriti na vprašanje, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične zahteve naročnika v postavkah, ki jih je vlagatelj označil kot sporne.

    Državna revizijska komisija je mnenje strokovnjaka prejela dne 24. 9. 2014. Iz strokovnega mnenja (točka Zaključna ugotovitev) je moč ugotoviti, da je strokovnjak glede na vso upoštevano dokumentacijo ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika glede na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo:

    - v postavki 3.1.2.a.1 (priključitev 149 delegatskih mest, priključitev prevajalskih mest in zahteva »avdio distribucija osmih prevodov (jezikov prevajanja) izpolnjuje tehnične zahteve in pogoje naročnika
    - v postavki 3.1.2.a.5 (zahteva 12 prevajalskih enot za namestitev v 6ih prevajalskih kabinah) izpolnjuje tehnične zahteve in pogoje naročnika
    - v postavki 3.1.1 (zahteva po ureditvi priključnega panela v eni izmed prevajalskih kabin) izpolnjuje tehnične zahteve in pogoje naročnika
    - v postavki 3.1.2.a.10 (zahteva po enem kompletu sistemskih povezovalnih kablov) ne izpolnjuje tehničnih zahtev in pogojev naročnika, saj je iz podrobne specifikacije ponujene opreme, vključene v postavki »komplet sistemskih povezovalnih kablov«, ki je razvidna iz izpisa spletne strani s specificiranimi instalacijskimi napravami (priloga izjasnitve izbranega ponudnika) razvidno, da ne vključuje optičnega povezovalnega kabla, ki je potreben za povezavo centrale s 16 kanalnim oddajnikom, pri čemer je povezava nujna za izpolnitev tehničnih zahtev in pogojev naročnika.

    Državna revizijska komisija je ocenila strokovno mnenje kot izčrpno, strokovno izdelano in ustrezno obrazloženo, zato mu je sledila. Ker je Državna revizijska komisija na podlagi ugotovitev iz strokovnega mnenja presodila, da ponudba izbranega ponudnika (niti glede na prvotno ponudbo, niti glede na dve predloženi pojasnili ter dodatno dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil tekom predrevizijskega postopka), ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je na podlagi 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s 45. členom ZJN-2 šteti kot nepravilno in s tem nepopolno. Ker bi naročnik moral v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 pred oddajo javnega naročila izločiti ponudbe, ki niso popolne, mora Državna revizijska komisija že iz tega razloga razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila.

    Naročnik in izbrani ponudnik, ki sta se glede strokovnega mnenja izjasnila z dopisoma, ki ju je Državna revizijska komisija prejela 2. 10. 2014 in 1. 10. 2014, sta sicer navajala, da je strokovnjak pri izdelavi strokovnega mnenja upošteval izpis iz spletne strani, ki ga je izbrani ponudnik v dokaz izpolnjevanja tehničnih zahtev predložil svoji izjasnitvi z dne 3. 6. 2014, pri tem pa spregledal, da je na izpisu spletne strani ustrezni optični kabel naveden na dnu strani. Iz priloženega izpisa iz spletne strani proizvajalca A, ki prikazuje celotno proizvajalčevo ponudbo opreme, ki se nanaša na instalacijo KGS (»Installation equipment«), res izhaja, da proizvajalec ustrezni optični kabel izdeluje, kar pa še ne pomeni, da ga je izbrani ponudnik tudi dejansko v svoji ponudbi ponudil. Iz strokovnega mnenja namreč izhaja, da se je strokovnjak pri presoji, ali je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil ustrezno opremo za izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev, oprl na izpis iz programskega orodja proizvajalca A, ki ga je izbrani ponudnik prav tako priložil svoji izjasnitvi z dne 3. 6. 2014, s katerim je dokazoval, da je ponudil ustrezno količino posameznih kosov opreme za potrebe priključitve opreme, ki je predmet tega javnega naročila (3. odstavek izjasnitve izbranega ponudnika). Iz strokovnega mnenja izhaja, da je iz priloženega izpisa iz programskega orodja razviden seznam predvidene opreme, dolžina kablov in konfiguracija KGS sistema. Šele na podlagi tega dokumenta je strokovnjak presodil, da izbrani ponudnik ustreznega optičnega povezovalnega kabla ni ponudil, da pa je sicer iz navedenega izpisa razvidna količina ponujenih običajnih povezovalnih kablov. V tem pogledu Državna revizijska komisija torej ni mogla slediti navedbam naročnika in izbranega ponudnika.

    Še celo več – iz strokovnega mnenja izhaja, da je strokovnjak ustreznost (ali neustreznost) ponudbe izbranega ponudnika – torej izpolnjevanje pogojev glede tehnične sposobnosti – lahko presodil šele upoštevaje dokumentacijo, ki jo je v predrevizijskem postopku predložil izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi z dne 3. 6. 2014, ne pa že na podlagi prvotne ponudbe ali pojasnil izbranega ponudnika z dne 8. 5. 2014 in dne 12. 5. 2014. Ker mora naročnik že po opravljenem pregledu in (dopustni) dopolnitvi ponudb (prvi odstavek 80. člena ZJN-2) ali pojasnjevanju ponudb izločiti nepopolne ponudbe in se torej popolnost ponudb lahko presoja zgolj na podlagi dokazil in navedb iz prvotne ponudbe ter morebitnih dopustnih dopolnitev ali (dopustnih) pojasnil ponudbe, ne pa šele na podlagi dokumentov ali navedb, ki jih je podal ponudnik v postopku pravnega varstva, bo naročnik moral v ponovljenem postopku ponovno presoditi, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje minimalne tehnične zahteve, ki jih je naročnik opredelil v svoji razpisni dokumentaciji kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti, upoštevaje pri tem zgolj prvotno ponudbo izbranega ponudnika ter (dopustna) pojasnila ponudbe s strani izbranega ponudnika.

    Tako naročnik kot tudi izbrani ponudnik sta v svojih vlogah navajala, da je v tem primeru šlo za oblikovanje cene z določilom »na ključ« oziroma po načelu »funkcionalnega ključa v roke«, zaradi česar se je po mnenju naročnika izbrani ponudnik z navedbo cene pod posamezno postavko v obrazcu Ponudba zavezal dobaviti natanko to, kar je naročnik določil pod posamezno postavko v poglavju 3.1.2, iz česar naj bi sledilo, da je že prvotna ponudba izbranega ponudnika popolna. Temu argumentu naročnika (in izbranega ponudnika) ni mogoče slediti. Kot je že bilo navedeno, je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev, opredeljenih v poglavju 3, opredelil kot del tehnične sposobnosti ponudnika, ki jo mora naročnik v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije (in nenazadnje določb ZJN-2) preveriti. V kolikor ponudnik s svojo ponudbo ne izkaže izpolnjevanja tehnične sposobnosti, jo mora izločiti – gre za posledico, ki izhaja iz ZJN-2, določil pa jo je tudi naročnik v opisanih delih svoje razpisne dokumentacije. Zapisano pomeni, da navkljub klavzuli »ključ v roke« naročnik v tem primeru ne sme oddati javnega naročila ponudniku, ki ni izkazal izpolnjevanja minimalnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije oziroma tehnične sposobnosti. To nenazadnje izhaja tudi iz dejstva, da se določilo »ključ v roke« nanaša na določitev pogodbene cene (primerjaj 659. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami), ne pa na vprašanje sposobnosti ponudnikov sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, kot ga ureja ZJN-2. Prav tako ni mogoče slediti argumentu naročnika in izbranega ponudnika, da je zaradi določila »ključ v roke« izbrani ponudnik ponudil v svoji prvotni ponudbi natanko to, kar je naročnik zahteval v tehničnih specifikacijah v poglavju 3.1.2 zaradi dejstva, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozival na pojasnila ponudbe v tehničnem delu z obrazložitvijo, da pojasnila potrebuje za presojo ustreznosti njegove ponudbe, v drugem pojasnilu celo z izrecno navedbo, da (iz prvotne ponudbe in pojasnila z dne 8. 5. 2014) ne more razbrati tehnične ustreznosti njegove ponudbe. Ni namreč razumljivo, zakaj bi naročnik izbranega ponudnika pozival na pojasnila njegove ponudbe v tehničnem delu (natančno navedbo ponujene opreme), če bi menil, da klavzula »ključ v roke« pomeni, da je izbrani ponudnik že s predložitvijo svoje prvotne ponudbe izkazal, da oprema, ki jo je ponudil, ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku številka 416-04/14-1/18 z dne 14. 5. 2014.

    Ker je Državna revizijska komisija na tej točki revizijskih navedb ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov ne more več vplivati na drugačno odločitev v tem postopku, o teh ni odločala.

    V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Pri tem naj upošteva, da je potrebno tehnično sposobnost ponudnikov presojati glede na ponudbene navedbe in dokumente, ki so jih ponudniki predložili pred začetkom postopka pravnega varstva.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer takse v višini 8.162,86 EUR ter stroškov odvetniškega zastopanja v višini 1.440,00 EUR po tarifnih številkah 2200, 6000 in 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT), ki se uporablja na podlagi 19. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35-1633/2009 z dne 8.5.2009, v nadaljevanju: ZOdvC), povečano za 22 % DDV ter stroške izdelave izvedenskega mnenja v znesku 1.500,00 EUR.

    Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 8.632,20 EUR ter stroške izdelave izvedenskega mnenja v višini 1.312,56 EUR ter stroške zastopanja v revizijskem postopku na podlagi 19. člena ZOdvC v povezavi s 13. členom ZOdvT (Državna revizijska komisija ocenjuje, da ta revizijski postopek predstavlja povprečen primer) v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 10.945,16 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. Stroškov pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni številki 6002 ZOdvT Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj se obračunajo glede na količino strani dokumentov, ki pa jih vlagatelj ni specificiral. V presežku je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za povračilo stroškov torej zavrnila.

    S sklepom št. 018-136/2014-7 z dne 5. 8. 2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 1.500,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 1.312,56 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 187,44 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 1010 0003 4922 129 pri Banki Koper d.d.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz tretje točka izreka tega sklepa utemeljena.




    V Ljubljani, 20. 10. 2014




    Predsednica senata:



    Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - V spis zadeve, tu
    - Finančna služba, tu





    Natisni stran