018-244/2010 Elektro Maribor d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila male vrednosti »Prenapenjanje vodnikov na 110 kV DV« začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ELSA GORNJA RADGONA d.o.o., Šlebingerjev breg 15, Gornja Radgona, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.11.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z d se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.06.2010 izdal povabilo k oddaji ponudbe in je do roka za oddajo ponudb prejel ponudbe treh ponudnikov. S Sklepom o odločitvi oddaje javnega naročila male vrednosti z dne 21.07.2010 je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika konzorcija C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 04.08.2010 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika. Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 05.08.2010 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik podal bančno garancijo za resnost ponudbe s prekratkim rokom veljavnosti, saj je naročnik zahteval veljavnost bančne garancije v roku 60 dni od roka za oddajo ponudbe, le-ta pa je bil z dne 02.07.2010 prestavljen na dan 13.07.2010. Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu o odločitvi o oddaji naročila male vrednosti, z dne 21.07.2010 kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika C & G d.o.o., Ljubljana, ne pa konzorcija C & G d.o.o. in Elektrovod Holding a.s. Vlagatelj naročniku očita, da je oddal javno naročilo ponudniku, ki sploh ni oddal ponudbe, s čimer ne more postopati v skladu z 74. členom Zakona o ..ZJNVETPS, oddaja javnega naročila brez izvedbe ustreznega postopka javnega naročanja, pa predstavlja tudi prekršek po 1. točki 1. odstavka 106. člena ZJNVETPS.
Na podlagi pregleda ponudbe vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik (tako C & G d.o.o., kot Elektrovod Holding a.s.) na obrazcu OBR-5 pod točko 6. na vprašanje »da nismo bili kaznovani za dejanje v zvezi s poslovanjem oz. so posledice sodbe že izbrisane« obkrožil »NE«, kar pomeni, da sta bila partnerja kaznovana in ne izpolnjujeta zahtevanega pogoja, zato bi bil moral naročnik ponudbo izločiti.
Po mnenju vlagatelja je ponudbeno dokumentacijo za Elektrovod Holding a.s. podpisala oseba A.K., ki pa, kakor je razvidno iz izpiska sodnega registra, nima statutarnega pooblastila za opravljanje za družbo zavezujočih dejanj. Ponudba, ki jo podpiše oseba brez pooblastila za zastopanje ni zavezujoča in ne more ustvarjati učinkov v pravnem prometu. Kot sporno izpostavlja vlagatelj tudi dejstvo, da je izjavo o garanciji za izvedena dela in izjavo, da se bodo dela izvajala, v kolikor bo to dovoljevala elektroenergetska situacija RS, v imenu obeh partnerjev konzorcija podpisal M.G.
Vlagatelj tudi navaja, da C & G d.o.o. ne razpolaga s standardom OHSAS 18001, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno.
Naročnik na vpogledu vlagatelju ni dovolil vpogleda v predračun za izvedbo storitev in reference ponudnika in odgovornega vodje del, s čimer naj bi kršil 27. člen ZJNVETPS in vlagatelju onemogočil preveritev, ali izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevane tehnične sposobnosti. Tovrstno naročnikovo ravnanje po mnenju vlagatelja onemogoča pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva v revizijskem postopku.
Vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o odločitvi o oddaji naročila male vrednosti, z dne 21.07.2010 in zahteva povračilo revizijskih stroškov. Podredno pa vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer v predračun za izvedbo storitev, reference ponudnika in reference odgovornega vodje del v roku 10 dni in bo, v kolikor bo ocenil kot potrebno, vložil nov zahtevek za revizijo.


Naročnik je dne 03.09.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bančna garancija pravočasna in se veže na prvotni rok oddaje javnega naročila, to je 02.07.2010. Naročnik pojasnjuje, da je v pogodbi o skupnem nastopanju navedeno, da Elekrovod Holding a.s. pooblašča C & G d.o.o., da sestavi, preda, podpiše in žigosa skupno ponudbo ter sprejema navodila v imenu obeh partnerjev, iz česar izhaja, da je C & G d.o.o. odgovorni nosilec ponudbe.
V zvezi z izpolnitvijo izjave na OBR-5 naročnik pojasnjuje, da stavek ni formuliran dovolj enoumno in dopušča, da je izbrani ponudnik odgovor razumel kot »ne, nismo bili kaznovani.« Naročnik navaja, da je preveril in ugotovil, da ima oseba A.K. pooblastilo uprave družbe, da lahko podpiše vse dokumente, ki so v ponudbi predloženi. Ker je ponudnik C & G d.o.o. odgovorni nosilec ponudbe, ni sporno dejstvo, da je M.G. podpisal izjave. Naročnik še pojasnjuje, da C & G d.o.o., ne razpolaga s standardom OHSAS 18001, predložen pa je s strani Elektrovoda Holding a.s., s čimer ponudba zadosti zahtevanim pogojem.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13.09.2010, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V prilogi dopisa, prejetega dne 16.09.2010, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Ad.1)

Državna revizijska komisija je preverila, ali ima bančna garancija za resnost ponudbe, predložena v ponudbi izbranega ponudnika, prekratek rok veljavnosti.

Iz vsebine obrazca OBR-10-Garancija banke za resnost ponudbe (ki je sestavni del Povabila k oddaji ponudbe) je razvidno, da mora biti dolžina veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe 60 dni od oddaje ponudbe.
Naročnik je veljavnost bančne garancije vezal na obdobje 60 dni od dneva oddaje ponudbe.
Bančna garancija za resnost ponudbe, priložena v ponudbi, izbranega ponudnika zavezuje do 03.09.2010. Iz spisovne dokumentacije, natančneje iz Registra prispelih ponudb/prijav z dne 02.07.2010, je razvidno, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo oddal dne 02.07.2010 ob 7.20 uri. Upoštevajoč dejstvo, da je rok oddaje ponudbe izbranega ponudnika dan 02.07.2010 in pravilo štetja materialnih rokov (gl. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-240/2007), mora biti predložena bančna garancija veljavna vsaj do 31.08.2010.
Skladno z vsebino bančne garancije za resnost ponudbe iz OBR-5 (veljavna 60 dni od roka za oddajo ponudbe) in dejstvom, da je izbrani ponudnik ponudbo oddal 02.07.2010, bančna garancija pa zavezuje do 03.09.2010, Državna revizijska komisija zaključuje, da je veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe ustrezna, zato vlagateljevo navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Ad.2)

Državna revizijska komisija je preverila, ali je naročnik postopal v nasprotju z določili ZJNVETPS, ko je v Sklepu o odločitvi oddaje javnega naročila male vrednosti z dne 21.07.2010, kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika C & G d.o.o..

Iz Registra prispelih ponudb, z dne 02.07.2010 izhaja, da so ponudbe oddali trije ponudniki. V Tabeli registra je zapisano, da je ponudbo oddal ponudnik C & G d.o.o., Elektroservisi in Elsa Gor. Radgona. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je ponudbo oddal konzorcij C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik konzorcij C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava že od prejema skupne ponudbe označil kot ponudnika C & G d.o.o. Tovrstno poimenovanje konzorcija izhaja tako iz Registra prispelih ponudb z dne 02.07.2010, Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 13.07.2010, internega dopisa o pregledu ponudb z dne 19.07.2010 in izbiri dobavitelja z dne 20.07.2010 in tudi v sklepu o odločitvi oddaje javnega male vrednosti z dne 21.07.2010. Iz vseh dokumentov naročnika pa jasno izhaja, da se poimenovanje nanaša na ponudbo konzorcija C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava, saj je (razen v registru prispelih ponudb) povsod zabeležena cena, ki ustreza ceni iz ponudbe konzorcija. Očitno je, da je poimenovanje konzorcija C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava zgolj kot C & G d.o.o., posledica naročnikove formalne nedoslednosti.
Ker iz spisovne dokumentacije evidentno izhaja, da se formalno poimenovan izbor najugodnejšega ponudnika zgolj kot C & G d.o.o., nanaša na ponudbo konzorcija C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava, Državna revizijska komisija v celoti zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik ne bo mogel skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma, da je storil prekršek, ker je izbral ponudnika brez predhodno opravljenega postopka oddaje javnega naročila. Dejstvo, da je naročnik pri poimenovanju izbranega ponudnika nepopolno zapisal ime ponudnika, pri čemer je razvidno, da se izbor nanaša na konzorcij C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava, je poznano tudi vlagatelju, saj se v preostalem delu revizijskega zahtevka navedbe nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika.


Ad.3)

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz 6. točke OBR-5, saj iz obrazca izhaja, da sta bila oba partnerja v ponudbi izbranega ponudnika kaznovana, zato bi moral naročnik ponudbo izločiti.

Naročnik je v Povabilu k oddaji ponudbe v OBR-5 v tabelarnem prikazu v točki 6. kot pogoj navedel: »Da nismo kaznovani za dejanje v zvezi s poslovanjem oz. so posledice sodbe že izbrisane«, kot odgovor pa je ponudnikom ponudil odgovora »DA« ali »NE«.
Naročnik je kot izkazovanje izpolnjevanja pogoja od ponudnikov zahteval, da podajo izjavo, da ponudnik ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oz. so posledice sodbe že izbrisane. Naročnik je trditev sestavil pritrdilno-nikalno, saj je v uvodu stavek formuliral »da nismo«. Zaradi lažjega razumevanja, bi bilo bolje, da bi naročnik trditev formuliral bodisi pritrdilno v smislu »smo bili kaznovani.« ali »nismo bili kaznovani«. Formulacija stavka »da nismo« pa dopušča različno tolmačenje in sicer, je možno kot odgovor, da je ponudnik nekaznovan za dejanja v zvezi s poslovanjem navesti »DA, da nismo kaznovani«, ali »NE nismo kaznovani«.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da sta oba ponudnika konzorcija obrazec OBR-6 v 6. točki obkrožila odgovor »NE«. Državna revizijska komisija sledi argumentaciji naročnika, da gre odgovor izbranega ponudnika razumeti v smeri »ne, nismo bili kaznovani«. Takšno razumevanje utrjuje dejstvo, da je izbrani ponudnik (C & G d.o.o., Ljubljana in Elektrovod Holding, a.s., Bratislava) izpolnil posebno izjavo ponudnika na OBR-6, v kateri izjavlja, da »pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da proti nam ni bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z našim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero bi nam bilo prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila.« Izbrani ponudnik s podpisom obrazca OBR-6 izjavlja, da v zadnjih petih letih ni bilo uvedenega kazenskega postopa zoper njih oziroma s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi zgoraj obravnavanega razloga ni mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik bil kaznovan za kazniva dejanja v zvezi s poslovanjem, zato je revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Ad.4)
Državna revizijska komisija je preverila, ali je imela oseba A.K. za podpis ponudbene dokumentacije ustrezno pooblastilo od Elektrovod Holding a.s.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je oseba A.K., ki je opredeljena kot generalni direktor delniške družbe Elektrovod Holding a.s., Slovaška podpisal izjavo in seznam o razpolaganju s stroji. Vlagatelj navaja, da A.K. nima ustreznih pooblastil, saj je iz registra razvidno, da v imenu družbe lahko nastopa uprava, A.K. pa ni član uprave.
Skladno z določilom 21. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija pridobila pooblastilo Elektrovod Holding a.s., izdano dne 25.03.2010, v katerem se A.K., generalnega direktorja delniške družbe Elektrovod Holding, v skladu s statutom te družbe pooblašča, da podpisuje in potrjuje ponudbe in pogodbe v skladu z zakonom št. 513/1991 Zbirke-trgovinskega zakonika, ki so povezane s predmetom dejavnosti. Pooblastilo sta podpisala predsednik uprave in član uprave.
Iz pridobljenega pooblastila izhaja, da je bilo izdano pravočasno (25.03.2010), da je generalni direktor družbe Elektrovod Holding a.s. A.K. pooblaščen za podpis ponudb in pogodb v zvezi s predmetom dejavnosti družbe, pooblastilo pa sta podpisala za to pristojni osebi (predsednik in član uprave).
V posledici ugotovljenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je generalni direktor Elektrovod Holding a.s. A.K. imel pooblastilo za podpis ponudbe, zato revizijsko navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Ad.5)
Državna revizijska komisija je preverila, ali je naročnik ravnal nezakonito, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker je izjavo o garanciji za izvedena dela in izjavo/pogoj, da se bodo dela izvajala, v kolikor bo to dovoljevala elektroenergetska situacija RS v imenu obeh ponudnikov podpisal M. G. ponudnika C & G d.o.o., ni izločil.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izjavo o garanciji na izvedena dela in izjavo/pogoj, da se bodo dela izvajala, v kolikor bo to dovoljevala elektroenergetska situacija RS v imenu konzorcija C & G d.o.o. in Elektrovod Holding a.s., v imenu konzorcija dne 28.06.2010 podpisal direktor M.G.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 8. člena pogodbe o skupnem nastopu (priloga ponudbe) razvidno, da je Elektrovod Holding a.s. pooblastil C & G d.o.o., da sestavi in preda, podpiše in žigosa skupno ponudbo ter sprejema navodila v imenu obeh partnerjev. V okviru obsega del (11. člen) je iz pogodbe še razvidno, da C & G d.o.o. zastopa pogodbeni stranki. Iz določil pogodbe o skupnem nastopanju izhaja, da je Elektrovod Holding a.s. med drugim pooblastil ponudnika C & G d.o.o. za sestavo in podpis pogodbe. Iz registra AJPES je razvidno, da je M. G. pooblaščen za zastopanje ponudnika C & G d.o.o.
Upoštevajoč določila pogodbe o skupnem nastopu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da
iz razloga, ker je izjavi z dne 28.06.2010 podpisal zastopnik ponudnika C & G d.o.o., M.G. ni mogoče ugotoviti, da bi bil moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi obravnavanega razloga izločiti. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila navedbi vlagatelja in jo zavrača kot neutemeljeno.


Ad.6)

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo ponudnika C & G d.o.o. izločiti, ker ne izpolnjuje pogoja po razpolaganju z OHSAS 18001 standardu.

Naročnik je v okviru poglavja OSTALI POGOJI, v točki 6. zapisal, da mora ponudnik imeti naslednje standarde:
- ISO 9001
- ISO 14001
- OHSAS 18001

Naročnik je zapisal, da mora ponudnik imeti zahtevane standarde, pri čemer ni navedel, da mora v okviru skupne ponudbe vsak ponudnik razpolagati z zahtevanimi standardi. To pomeni, da pogoju zadosti tisti ponudnik, ki izkazuje, da (skupno) razpolaga s standardi, ne glede na to, ali razpolaga s standardom vsak ponudnik posebej ali pa vsi ponudniki skupaj.

Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik razpolaga s standardom ISO 9001 in ISO 14001 (s certifikatom za standarda ISO 9001 in ISO 14001 razpolagata oba ponudnika v konzorciju), s standardom OHSAS 18001 pa razpolaga Elektrovod Holding a.s. , kar je razvidno iz certifikata o podelitvi standarda izdanega dne 21.07.2009.
Državna revizijska komisija upoštevajoč navodila naročnika, kot izhajajo iz Povabila k oddaji ponudbe, obrazložitev kot izhaja iz točke Ad.2 obrazložitve tega sklepa in na podlagi v ponudbi izbranega ponudnika priloženih certifikatov zaključuje, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določilom 84. člena ZJNVETPS, saj ponudbe izbranega ponudnika zaradi obravnavanega razloga ni mogoče označiti kot nepopolno.


Ad.7)

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu je bil onemogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer v predračun za izvedbo storitev, reference ponudnika in reference odgovornega vodje del in predlaga, naj se mu vpogled omogoči.

Iz sklepa izbranega ponudnika o varovanju poslovnih skrivnosti, z dne 28.06.2010, izhaja, da med drugim predstavljajo poslovno skrivnost predračun za izvedbo storitve in reference.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZGD).v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej določi kateri deli predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, ki niso povezani s konkurenčno prednostjo vezan in mora takšno oznako zaupnosti spregledati le v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka ali kadar se podatek nanaša na kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZJNVETPS v drugem odstavku 27. člena izrecno določa, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej javni le tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da za postopke oddaje javnih naročil, ki se oddajajo v skladu z ZJN-2, velja načelo javnosti, ki je vsebovano že v samem pojmu »javno naročanje«, poleg tega pa je med drugim izrecno izraženo tudi v načelu transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2. To načelo se med drugim udejanja tudi z obveznostjo objave javnega razpisa (12. člen ZJN-2) ter z obveznostjo objave obvestila o oddaji naročila (62. in 63. člen ZJN-2). Zlasti objava obvestila o oddaji naročila je namenjena najširši javnosti, ki se lahko na ta način seznani, s katerimi subjekti in v kakšni vsebini javni sektor vstopa v posamezna pogodbena razmerja. Informacija o tem, kateremu zasebnemu subjektu je subjekt javnega sektorja (oz. javni naročnik) oddal neko javno naročilo, je v skladu z zgoraj opredeljenimi določbami ZJN-2 torej javna. Ob upoštevanju navedenega pa gre ugotoviti, da je posledično (v skladu z zakonom) javen tudi podatek o referenci zasebnega subjekta, ki izhaja iz takšnega javnega naročila, saj gre pri tem zgolj za vnovično podajo v preteklosti že javno objavljene informacije. Tej je sicer dodana še vrednostna sodba naročnika o uspešnosti izvedbe javnega naročila, ki pa po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja elementa, ki bi lahko kakorkoli vplival na javnost takšnega podatka – že iz dejstva sklicevanja na referenco v ponudbi namreč izhaja, da je naročnikova ocena referenčnega dela pozitivna, saj negativne reference ponudnik v svojo ponudbo seveda nima interesa predložiti. Podobno stališče je v zvezi z javnostjo referenc Državna revizijska komisija že zavzela npr. v zadevi 018-139/2006.

Prav tako po mnenju Državne revizijske komisije podatek, ki je po zakonu javen, predstavljajo obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije in ki jih ponudniki, dodatno opremljene zgolj s svojim podpisom (in morda še datumom, krajem podpisa ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki), predložijo v okviru svoje ponudbe. Navedeni obrazci so namreč v okviru razpisne dokumentacije javno objavljeni na ali preko Portala javnih naročil (72. člen ----ZJN-2), narave javnosti teh dokumentov, ki jih izvede ponudnik ob njihovi umestitvi v svojo ponudbo, v ničemer ne spreminjajo.


V okviru revizijskega postopka je dne 21.10.2010 na sedežu Državne revizijske komisije potekal razjasnjevalni sestanek v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Na vpogledu je izbrani ponudnik umaknil oznako poslovna skrivnost v predračunu in referencah ter referencah odgovornega vodje del. Kakor je razvidno iz referenc in zatrjevanja izbranega ponudnika so reference podali naročniki, ki imajo status javnega naročnika. Vlagatelj je predračun in reference vpogledal.

Državna revizijska komisija je dne 27.10.2010 izdala sklep št. 018-244/2010-9, v katerem je vlagatelju dovolila dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 04.08.2010, katerega vsebina se nanaša na podatke, s katerimi se je vlagatelj seznanil na vpogledu.

Vlagatelj je dne 04.11.2010 na Državno revizijsko komisijo podal dopis (pripravljalno vlogo), v katerem navaja, da ne bo dopolnil zahtevka za revizijo, saj naj bi podrednemu zahtevku po vpogledu s konkludentnim ravnanjem (oprava vpogleda na sedežu Državne revizijske komisije) že ugodilo.


Državna revizijska komisija upoštevajoč, dejstvo da je bilo na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovljeno, da so reference podali javni naročniki, za katere je Državna revizijska komisija že sprejela stališče, da so podatki iz tovrstnih referenc javni, ugotavlja, da bi moral v konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v reference in predračun. Posledično je potrebno naročnikovo zavrnitev vpogleda v predmetnem postopku oddaje javnega naročila označiti kot nezakonito odločitev, zato Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo ocenjuje kot utemeljeno. Vendar Državna revizijska komisija upoštevajoč dejstvo, da se je izvedba vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika opravila v fazi vodenja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, ugotavlja, da odprava kršitve naročnika (torej naložitev naročniku, da omogoči vpogled v predračun in reference) ni več potrebna. Vlagatelj je vpogledal v zahtevane reference in predračun, vsled česar ponovna oprava tega dejanja ni potrebna. Vlagatelj je skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, kot izhaja iz sklepa št. 018-244/2010-9 imel možnost, da bi v zvezi s pravilnostjo/resničnostjo/popolnostjo referenc in preračuna dopolnil zahtevek za revizijo, vendar se za to možnost, kot izhaja iz dopisa vlagatelja z dne 04.11.2010 ni odločil.
Glede na potek revizijskega postopka in opravo dejanj v okviru revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na zahtevo po vpogledu v predračun in reference utemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija upoštevajoč točke Ad.1), Ad.2), Ad.3), Ad.4), Ad.5) in Ad.6) obrazložitve tega sklepa zaključuje, da je zahtevek za revizijo v preostalem delu neutemeljen, zato je zahtevek za revizijo skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini vplačane takse 2.500,00 EUR, za stroške zastopanja v višini 1.400,00 EUR in 20,00 EUR izdatkov, vse povečano za 20% DDV.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN in 154. členu ZPP. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo v okviru zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo, uspel (v postopku pred Državno revizijsko komisijo), v preostalem delu pa je njegov zahtevek za revizijo bil zavrnjen kot neutemeljen, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku povrne 30 % potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, vse skupaj v znesku 3.700,00 EUR. Državna revizijska vlagatelju ostalih priglašenih stroškov ni priznala, saj je ocenila, da niso bili potrebni v višini, ki presega priznano višino. Skupna višina vlagatelju priznanih potrebnih stroškov 3.700,00 EUR, ob oceni 30 % uspeha vlagatelja v revizijskem postopku, tako znaša 1.110,00 EUR.


Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.110,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 10.11.2010

Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 4, Ljubljana
- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- C & G d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran