018-101/2010 Geoplin plinovodi, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Miriam Ravnikar Šurk in članic mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila »Gradnja vzporednega plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina - Trojane«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu: 1. ALPINE BAU GmbH, Alte Bundessstrasse 10, A-5071 Wals bei Salzburg, Avstrija, 2. CPM, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor in 3. NACAP GmbH, Hans-Weigel-Strasse 2A, D-04319 Leipzig, Nemčija, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetnik Dušan Korošec, Trg celjskih knezov 6, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 19. 5. 2010

odločila:

Pritožba vlagatelja, z dne 5. 5. 2010, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 23. 12. 2009, pod št. objave JN10583/2009, objavil obvestilo o javnem naročilu »Gradnja vzporednega plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina - Trojane«.

Naročnik je vlagatelja z Obvestilom, izdanim dne 1. 3. 2010, pod št. PS-467-SM/AP, obvestil, da mu ni bila priznana sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 3. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika v zvezi s priznanjem sposobnosti vlagatelju.

Naročnik je dne 23. 3. 2010, pod št. PS-721-SM/AP, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Zoper navedeni sklep je vlagatelj vložil pritožbo pri Državni revizijski komisiji, ki je s sklepom, izdanim dne 14. 4. 2010, pod št. 018-61/2010-10, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 29. 4. 2010, pod št. PS-971-SM/AP, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, saj je z gotovostjo in brez dvoma prepričan, da vlagatelj ni upravičena oseba za vložitev zahtevka za revizijo iz 9. člena ZRPJN. Kot je razvidno iz vlagateljeve prijave, je vlagatelj oddal prijavo v skupnem nastopu, in sicer: Alpine Bau GmbH, Alte Bundessstrasse 10, A-5071 Wals bei Salzburg, Avstrija, CPM, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor in Nacap GmbH, Hans-Weigel-Strasse 2A, D-04319 Leipzig, Nemčija. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tri pooblastila, pri čemer pooblastilo vodilnega partnerja Alpine Bau GmbH odvetniku ni ustrezno, saj je pooblastilo odvetniku dala B.K., ki ni imela pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo in za prenos pooblastila na odvetniku. V prijavi vlagatelja se je nahajalo pooblastilo, z dne 20. 1. 2010, v katerem je navedeno, da zakonita zastopnika Alpine Bau GmbH pooblaščata B.K., da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH zastopa to podjetje pri prijavi za priznanje sposobnosti. V zvezi s slednjim pooblastilom naročnik meni, da se vsebinsko in časovno nanaša na postopek oddaje javnega naročila in ne na postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja. B.K. pa dalje ni imela niti pooblastila za prenos pooblastila na odvetnika. Zgolj zakoniti zastopnik lahko namreč prenese pooblastilo za zastopanje pravne osebe na drugega pooblaščenca, medtem ko bi pooblaščenec sicer lahko prenesel pooblastilo za zastopanje na drugega pooblaščenca, vendar le v primeru, ko bi za takšno dejanje imel izrecno pooblastilo zakonitega zastopnika. Slednje izhaja tudi iz splošnih pravil obligacijskega prava, ki določajo, da je pooblastitveno razmerje načeloma zaupne narave, zato pooblaščenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaščenca, razen če to dovoljuje zakon ali pogodba. Takšen zaključek pa izhaja tudi iz procesnih pravil, saj mora skladno s 96. členom ZPP pooblaščenec, ki ni odvetnik, imeti vselej izrecno pooblastilo za prenos pooblastila na drugega. V zvezi s pooblastilom, z dne 15. 3. 2010, ki ga je vlagatelj priložil k pritožbi na Državno revizijsko komisijo, in v katerem je navedeno, da zakonita zastopnika Alpine Bau GmbH pooblaščata B.K., da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH zastopa to podjetje pri revizijskem postopku in lahko v zvezi s tem prenaša pooblastila tudi na odvetnika, pa je naročnik ugotovil, da je povsem brezpredmetno, saj slednje pooblastilo ni bilo priloženo zahtevku za revizijo, ampak šele k pritožbi na Državno revizijsko komisijo. Vložnik zahtevka za revizijo (odvetnik) ob prvem pravdnem dejanju ni razpolagal z ustreznim pooblastilom za vložitev zahtevka za revizijo. Višje sodišče je v zadevi VSL sklep II Cp 732/2009 zapisalo, da kolikor stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je treba pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti njeno pooblastilo za zastopanje. V obravnavanem primeru je tako šele pooblastilo, priloženo k pritožbi, ustvarilo ustrezno pooblastitveno razmerje B.K. za vložitev zahtevka za revizijo in za prenos pooblastila na odvetnika. Iz slednjih razlogov je naročnik ocenil, da pooblastilo B.K. odvetniku ni bilo ustrezno, zaradi česar vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 5. 5. 2010, vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je mnenja, da bi naročnik, ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije, vlagatelja moral pozvati na obrazložitev glede obstoja oziroma neobstoja pooblastila Alpine Bau GmbH osebi B.K. Takšno ravnanje naročnika je v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, ki določajo, da mora ureditev ter razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Vlagatelj je mnenja, da že prvo pooblastilo zajema pooblastilo B.K., da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH zastopa to podjetje pri prijavi za priznanje sposobnosti in da slednje pooblastilo vključuje pooblastilo za urejanje vsega v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila. Skladno z danim pooblastilom je B.K. lahko storila vse, kar je bilo potrebno za zaščito interesov pooblastitelja, vključno z vložitvijo zahtevka za revizijo, kot načina pravnega varstva zoper zavrnilno odločitev naročnika, s katero slednji prijaviteljem ni priznal sposobnosti. Iz sporazuma o skupnem nastopu pa izhaja, da podpisniki sporazuma nepreklicno pooblaščajo vodilnega kandidata v skupnem nastopu in s strani njegovih zakonitih zastopnikov pooblaščeno B.K. za podpis in izvedbo pogodbe ter koordinacijo z naročnikom ter za zastopanje v vseh razmerjih do naročnika. V zvezi s prenosom pooblastila na odvetnika je vlagatelj navajal, da so stranke s pogodbo, ki jo kot enega izmed načinov predvideva tudi 71. člen OZ s 4. členom sporazuma prenesle pooblastilo na B.K. in jo pooblastile za podpis in izvedbo pogodbe ter koordinacijo z naročnikom ter zastopanje v vseh razmerjih do naročnika. Gre za pogodbeno voljo strank, ki so ob sklepanju pogodbe natančno vedele, kaj imajo v mislih, ko so takšno pogodbo podpisale. Šlo je za izrecno soglasje volj med podpisniki, da B.K. popolnoma prepustijo vse v zvezi s prijavo. Da je temu tako, izhaja tudi iz izrecnega pooblastila družbe Alpine Bau GmbH, ki ga je vlagatelj priložil pritožbi, saj iz njega izhaja, da pooblastitelj očitno nasprotuje oceni naročnika, da B.K. ne bi imela njegovega pooblastila za prenos pooblastila na drugega. Tudi pooblastitelj sam je štel, da iz sporazuma in posebnega pooblastila izhaja, da je bilo dano pooblastilo tudi za prenos pooblastila. Kolikor temu ne bi bilo tako, pooblastitelj prav gotovo ne bi B.K. za vložitev pritožbe še enkrat pooblastil. Kolikor je bil naročnik v dvomih glede obstoja pooblastila za prenos pooblastila, bi moral vlagatelje pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo. Naročnik se je oprl na napačno pravno podlago iz 1. in 5. odstavka 98. člena ZPP, saj naročnik očita pomanjkanje pooblastila za prenos pooblastila ne pa neobstoj pooblastila za zastopanje s strani odvetnika. Gre za situacijo po 2. odstavku 98. člena ZPP, ki določa, da sodišče dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo, ali izkaže odobritev stranke za opravljena dejanja. Vlagatelj se še sklicuje na 2. odstavek 71. člena OZ, ki določa poseben primer, kadar okoliščine pooblaščencu onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi. Glede na izjemno kratek rok za vložitev zahtevka za revizijo in dejstvo, da je bila B. K. v času teka slednjega roka službeno v tujini, je bilo edino smotrno, da je za vložitev zahtevka za revizijo pooblastila odvetnika. Interesi zastopanega so namreč terjali, da se zahtevek za revizijo vloži v zakonitem roku.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo, z dne 11. 5. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in na podlagi vpogleda v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila odločila, da pritožba vlagatelja ni utemeljena.

Med strankama je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 9. členom ZRPJN.

Skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Skladno s 3. odstavkom 9. člena ZRPJN velja v primeru, ko vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, posebno pravilo, da lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

Državna revizijska komisija je v sklepu, izdanim dne 14. 4. 2010, pod št. 018-61/2010-10, ugotovila, da so v obravnavanem primeru prijavo podali prijavitelji v skupnem nastopu, in sicer družba Alpine Bau GmbH, Alte Bundessstrasse 10, A-5071 Wals bei Salzburg, Avstrija kot vodilni partner ter družbi CPM, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor in Nacap GmbH, Hans-Weigel-Strasse 2A, D-04319 Leipzig, Nemčija. Zahtevek za revizijo je bil vložen po pooblaščencu odvetniku Dušanu Korošcu iz Celja. Med strankama je bilo sporno pooblastilo za Alpine Bau GmbH, z dne 15. 3. 2010, priloženo zahtevku za revizijo, ki je navajalo, da stranka Alpine Bau GmbH, ki jo zastopa B.K., daje pooblastilo odvetniku za zastopanje. Oseba B.K. pa ni bila zakonita zastopnica Alpine Bau GmbH, ampak je bila pooblaščenka, ki je imela s strani zakonitih zastopnikov Alpine Bau GmbH, J. W. in P. P. pooblastilo, dano in predloženo dne 20. 1. 2010 v Prijavi, da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH zastopa podjetje pri prijavi za priznanje sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je na podlagi pooblastila iz Prijave, z dne 20. 1. 2010 in pooblastila, priloženega zahtevku za revizijo, z dne 15. 3. 2010, odločil, da pooblastilo odvetniku s strani Alpine Bau GmbH za vložitev zahtevka za revizijo ni bilo izkazano. Državna revizijska komisija je ob tem, na podlagi prejete spisovne dokumentacije in predloženega pooblastila, izdanega dne 15. 3. 2010, ki ga je vlagatelj predložil pritožbi in ki je navajalo, da zakonita zastopnika Alpine Bau GmbH, J. W. in P. P. pooblaščata B.K., da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH zastopa slednjo družbo pri revizijskem postopku in lahko v zvezi s tem prenaša pooblastila tudi na odvetnika, odločila, da je naročnik zahtevek za revizijo preuranjeno zavrgel. Kot je bilo razbrati iz naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, naročnik pri odločitvi ni upošteval tudi pooblastila, z dne 15. 3. 2010, ki ga je vlagatelj priložil pritožbi in ki je izkazovalo upravičenje B.K., da v imenu in za račun Alpine Bau GmbH vloži zahtevek za revizijo in v zvezi s tem prenaša pooblastila na odvetnika. Naročnik zato po oceni Državne revizijske komisije še ni mogel zagotovo zaključiti, da B.K. ni imela pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo in za prenos pooblastila na odvetnika.

Naročnik je v postopku ponovnega odločanja o zahtevku za revizijo vztrajal pri svojih argumentih iz prvotne odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo in odločil, da zahtevek za revizijo ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, kljub pooblastilu, z dne 15. 3. 2010, ki ga je vlagatelj priložil pritožbi in ki je navajalo, da je B.K., v imenu in za račun Alpine Bau GmbH, pooblaščena tudi za vložitev zahtevka za revizijo in za prenos pooblastila na odvetnika. Naročnik je namreč ugotovil, da vlagatelj slednjega pooblastila ni priložil zahtevku za revizijo, ampak šele v pritožbi na Državno revizijsko komisijo, zaradi česar ga naročnik pri odločitvi o zahtevku za revizijo ni upošteval.

Državna revizijska komisija je zato v obravnavanem primeru v okviru pritožbenih zatrjevanj presodila, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem ko pri presoji aktivne legitimacije vlagatelja po 9. členu ZRPJN ni upošteval tudi pooblastila, z dne 15. 3. 2010, ki ga je vlagatelj priložil pritožbi.

Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da je bilo sporno pooblastilo, dano s strani zakonitih zastopnikov Alpine Bau GmbH osebi B.K. za vložitev zahtevka za revizijo in za prenos pooblastila na odvetnika, z dne 15. 3. 2010, sicer izdano ob vložitvi zahtevka za revizijo dne 15. 3. 2010, vendar pa ni bilo priloženo zahtevku za revizijo pri naročniku, kar je naročnik pravilno ugotovil v izpodbijani odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo.

Ker pa je bila B.K. pooblaščenka Alpine Bau GmbH in ne zakonita zastopnica, bi morala pri vložitvi zahtevka za revizijo upoštevati procesna pravila, povezana z vložitvijo zahtevka za revizijo po pooblaščencu. Obseg upravičenosti za zastopanje na področju procesnega prava se presoja izključno iz vsebine pooblastila kot izraza tako imenovanega zunanjega razmerja, ne pa iz vsebine tako imenovanega notranjega razmerja, to je pogodbe med zastopancem (pooblastiteljem) in pooblaščencem (gl. Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 371/2006). Za primer, ko stranka obsega pooblastila ne navede natančneje, le-tega dopolnjuje sam zakon. Ker določbe ZRPJN ne urejajo vprašanj, povezanih z vložitvijo zahtevka za revizijo po pooblaščencu, se glede slednjih vprašanj na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Določba 1. odstavka 86. člena ZPP dovoljuje, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Skladno s 96. členom sme pooblaščenec, ki ni odvetnik, v primeru, če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, opravljati s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastila za prenos pooblastila na drugega. Slednja določba temelji na pravni naravi notranjega razmerja med stranko in pooblaščencem, ki je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja in prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja zakon pogojuje prenos pooblastila na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (gl. Odločbo Višjega sodišča VSL Sklep I Cp 153/2003). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca, ampak stranko, v katere imenu tudi dela.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju slednjih procesnih pravil zaključila, da bi morala v obravnavanem primeru B.K. kot pooblaščenka v vsakem primeru, ne glede na dejstvo, ali je bila v okviru predhodnih pooblastil upravičena vložiti zahtevek za revizijo, imeti izrecno pooblastilo zakonitih zastopnikov Alpine Bau GmbH za prenos pooblastila na odvetnika. Pri tem ne gre slediti vlagateljevi argumentaciji, da so prijavitelji že s Sporazumom o enotnem nastopu in predložitvi skupne prijave, z dne 1. 2. 2010 pooblastili (dovolili) B.K. za prenos (procesnega) pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo na odvetnika. Glede slednjega je Državna revizijska komisija že v sklepu, z dne 14. 4. 2010 zapisala, da je ob upoštevanju dejstva, da je slednji sporazum za Alpine Bau GmbH podpisala B.K. in ne zakoniti zastopniki Alpine Bau GmbH, sporazum za presojo upravičenosti prenosa pooblastila na odvetnika brezpredmeten. Sporazum pa tudi sicer ureja zgolj razmerja med partnerji v skupni prijavi in ne razmerja med B.K. in družbo Alpine Bau GmbH.

Ker je bila B.K. pooblaščenka Alpine Bau GmbH, bi torej morala za prenos opravljanja pravdnih dejanj (vložitve zahtevka za revizijo) imeti izrecno pooblastilo za prenos pooblastila na odvetnika Dušana Korošca, ki je vložil zahtevek za revizijo.

Ob upoštevanju nadaljnjo ugotovljenega dejstva, da je bil vložnik zahtevka za revizijo odvetnik, pa je potrebno upoštevati še procesna pravila v primeru opravljanja pravdnih dejanj po pooblaščencu, ki je odvetnik. V takšnem primeru veljajo skladno z določbami ZPP drugačna (strožja) pravila glede predložitve pooblastil za zastopanega, o čemer se je Državna revizijska komisija že izrekla v več svojih odločitvah. Skladno s 1. odstavkom 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju, pri čemer pa skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP sodišče ne dovoli pooblaščencu, ki je odvetnik, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. V takšnem primeru torej ne more biti uporabljivo pravilo iz 2. odstavka 98. člena ZPP, na katerega se sklicuje vlagatelj v pritožbi, da bi se B.K. kot pooblaščenki dovolilo začasno opravljanje pravdnih dejanj za stranko Alpine Bau GmbH, saj je bil odvetnik tisti, ki je vložil zahtevek za revizijo (torej je opravljal pravdna dejanja) in ne B.K. Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila tudi pritožbene očitke vlagatelja, da je šlo v konkretnem primeru za situacijo po 2. odstavku 71. člena Obligacijskega zakonika, ki določa poseben primer, kadar okoliščine pooblaščencu onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi. Slednja določba namreč ureja zastopanje na materialnopravnem področju in ne izključuje zahteve po izrecnem (procesnem) pooblastilu za prenos pooblastila na drugega po 96. členu ZPP. Neutemeljena so tudi navajanja vlagatelja, da naj bi bilo ravnanje naročnika v nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o javnem naročanju in načelih iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti, saj gre v obravnavanem primeru za upoštevanje procesnih pravil, ki jih določa nacionalna procesna zakonodaja.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju ugotovljenega zaključila, da je potrebno pritrditi naročniku v tem, da iz pooblastil, ki so bila predložena naročniku do vložitve zahtevka za revizijo, ne izhaja, da bi B.K. imela izrecno pooblastilo Alpine Bau GmbH za prenos pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo na odvetnika. Zaradi navedenega je potrebno šteti, da vložnik zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo ni predložil pooblastila za zastopanje Alpine Bau GmbH, ampak zgolj pooblastilo za zastopanje osebe B.K. Ker je bil vložnik zahtevka za revizijo odvetnik, je potrebno dalje zaključiti, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZRPJN in ZPP, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja na podlagi dokumentacije in pooblastil, s katerimi je naročnik razpolagal ob vložitvi zahtevka za revizijo, zavrgel, ker vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN.

Državna revizijska komisija je zato pritožbo vlagatelja na podlagi 2. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 5. 2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar Šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana
- Odvetnik Dušan Korošec, Trg celjskih knezov 6, Celje
- IMP, d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana
- NAFTA STROJNA, d.o.o., Mlinska ulica 5, Lendava
- PPS PIPELINE SYSTEMS, GmbH, Hindenburgstrasse 36, 49610 Quakenbrück, Nemčija
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran