018-197/2014 Elektro Gorenjska, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »dobavo in montažo 110 kV kabla za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki RTP Bohinj« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Eltima, d. o. o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3 Komenda (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman, d. o. o., Ljubljana, in C & G, d. o. o., Ljubljana, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 10. 10. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 12. 3. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN2918/2014) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 1. 7. 2014 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Esotech, d. d., Preloška cesta 1, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 7. 2014 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je navedel, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti skladno s 84. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ker je neprimerna in nepopolna, saj:
- je izbrani ponudnik priložil neustrezne reference ponudnika za dobavo kabla in kabelskih končnikov,
- izbrani ponudnik ni priložil dokazila proizvajalca kabla, da bo kabel izdelan po metodi trojne sočasne ekstrudacije,
- je izbrani ponudnik priložil neustrezno referenčno listo proizvajalca kabla,
- izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz tabele tehničnih podatkov, točka 3.3.3 tip in dimenzije primarnih sponk za prenapetostni odvodnik na DV stebru,
- je izbrani ponudnik priložil terminsko neveljavna in vsebinsko neustrezna certifikata o usposobljenosti za montažo kabelskega pribora proizvajalca TE Connectivity (Tyco Electronics).

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 7. 2014 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj je navedel, da je predložil popolno ponudbo, saj je predložil reference v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, sicer pa je bil naročnik poziv na preveritev referenc pomanjkljiv, ker ga ni pozval na potrjene reference končnih kupcev. Drugi vlagatelj je še navedel, da bi ga naročnik sicer tudi moral pozvati na dopolnitev ponudbe, pa tudi razpisna dokumentacija je nejasna in to drugemu vlagatelju ne more iti v škodo. Drugi vlagatelj je nadalje navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za reference proizvajalca in ni dokazal, da med njim in certificiranim montažerjem obstaja pravno razmerje.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 22. 7. 2014, vloženim po Odvetniški pisarni Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, izjasnil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in predlagal njegovo zavrnitev. Izbrani ponudnik je predložil tudi stroškovnik k izjasnitvi.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 24. 7. 2014, ki ga je vložil sam, izjasnil o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja in predlagal njegovo zavrnitev.

Naročnik je s sklepom z dne 29. 7. 2014 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je s sklepom z dne 5. 8. 2014 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je kot prilogo dopisoma z dne 1. 8. 2014 in 6. 8. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo in dokumentacijo.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu (obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZJNVETPS) v objavo na portal javnih naročil 12. 3. 2014 (točka VI.5 objave) in torej pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJNVETPS-E), zato se skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJNVETPS-E postopek oddaje konkretnega naročila izvede po ZJNVETPS, ne da bi upoštevali ZJNVETPS-E.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v odprtem postopku oddaje naročila (točka IV.1.1 objave; 33. člen ZJNVETPS) prejel ponudbe treh ponudnikov (zapisnik o odpiranju ponudb z dne 12. 5. 2014), pri čemer je upoštevajoč merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (točka IV.2.1 objave; 22. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe – splošni del, str. 11–12 razpisne dokumentacije; alinea b prvega odstavka 49. člena ZJNVETPS) izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je zbrala največ točk. Naročnik je navedel, da sta izbrani ponudnik in prvi vlagatelj predložila popolno ponudbo, ponudbo drugega vlagatelja pa je izločil, saj je nepravilna in zato nepopolna. Prvi vlagatelj naročniku očita, da je izbral ponudbo, ki ni popolna, drugi vlagatelj pa mu očita, da je neupravičeno izločil njegovo ponudbo in da bi moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik nasprotuje očitkom obeh vlagateljev.

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJNVETPS mora naročnik pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, z drugim in s četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS (alinea a), ponudnike pa izbrati v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom ZJNVETPS (alinea b).

V odprtem postopku (ki je postopek, po katerem naročnik oddaja obravnavano naročilo) mora naročnik pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS zagotoviti, da so ti objektivni.

Iz alinee a prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS izhaja, da naročnik izloči ponudnika, če ta ne izpolni pogojev, ki jih je naročnik določil v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS, iz alinee b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS pa izhaja, da naročnik izbere ponudnika, če ta izpolnjuje pogoje, ki jih je naročnik določil v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alinei a (točka 6.A zahtevka za revizijo) in b (točka 6.C zahtevka za revizijo):
»Vse zahtevane reference se bodo upoštevale le za nove objekte, ki so vsaj v preizkusnem obratovanju (podpisan zapisnik o strokovno tehničnem pregledu ali drug ustrezni dokument, iz katerega bo razviden začetek preizkusnega obratovanja – predloži ponudnik; razen če pri posamezni referenci ni določeno drugače) in morajo biti pridobljene v obdobju od leta 2009 do dneva oddaje ponudb (razen če pri posamezni referenci ni določeno drugače).
Referenčna potrdila ponudnikovih naročnikov morajo biti pozitivno potrjena, podpisana in žigosana s strani končnega uporabnika oziroma investitorja.
Dejanski izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki bo izvajala posamezna dela v tem javnem naročilu (npr. dobavila kabel, izvajala gradbena ali elektromontažna dela idr.). Lahko je to ponudnik sam, njegov partner (v primeru skupne prijave) ali podizvajalec (izvajalec, odgovoren ponudniku in ne neposredno naročniku).
Naročnik si pridržuje pravico preveriti predložene reference v ponudbi. Če jih naročnik ne bo mogel preveriti, referenc ne bo upošteval. V primeru suma o neverodostojnosti podatkov si naročnik pridružuje pravico preveriti resničnost referenčnih dokazil z ogledom.
Ponudnik mora naročniku omogočiti ogled referenčnega objekta v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o izbiri.
Ponudnik mora ponudbi priložiti naslednje reference:

a) Reference proizvajalca kabla
Ponudnik mora predložiti potrjeno referenčno listo proizvajalca za ponujeni tip kabla, da je letno proizvedel vsaj 100 km 110 kV kabla ali višjega napetostnega nivoja. Potrjena referenčna lista proizvajalca mora vsebovati naslednje podatke: naziv kupca, državo, leto, dolžino kabla, napetostni nivo, tip dobavljenega kabla.

b) Reference ponudnika kabelskega sistema
Ponudnik mora priložiti potrjeno referenco, da je dobavil vsaj 6.000 m XLPE VN 110 kV kabla ali višjega napetostnega nivoja ponujenega proizvajalca in vsaj 9 kosov prostozračnih kabelskih končnikov ponujenega proizvajalca, v območju ENTSO-E.
Ponudnik lahko reference dokazuje z dobavo kabla in ostale opreme za več objektov skupaj, s čemer morajo skupna dolžina kabla in skupne količine opreme dosegati zgoraj navedene količine.

c) Reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del
[…]

d) Reference izvajalca gradbenih del
[…]«

Naročnik je upoštevajoč točko 26(4.5.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (str. 14 in 16 razpisne dokumentacije) v prilogah D/8 a, D/8 b, D/8 c, D/8 d in D8/e razpisne dokumentacije (str. 43−48) določil obrazce za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije). Obrazec iz priloge D/8 a (str. 44 razpisne dokumentacije), ki se nanaša na referenčno listo proizvajalca kabla, je brez posebnih vsebin, obrazec iz priloge D/8 b (str. 45 razpisne dokumentacije), ki se nanaša na reference ponudnika, pa vsebuje izjavo referenčnega naročnika in tabelo za vpis podatkov. Naročnik je na dnu obrazca iz priloge D/8 b (str. 45 razpisne dokumentacije) določil tudi opombi, prva izmed njiju pa se glasi: »ponudniki lahko predložijo dokazilo o zahtevanih referencah tudi v drugačni obliki, vendar morajo biti na potrdilu navedeni vsi zgoraj zahtevani podatki«.

Naročnik je v 10. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 7 razpisne dokumentacije) določil navodila za primer ponudbe s podizvajalci in med drugim (četrti odstavek):
»Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje, kot so določeni v III. poglavju te razpisne dokumentacije Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe – posebni del. Izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev (razen referenc) bo, če ni določeno drugače v tej razpisni dokumentaciji, ugotovljeno skupaj za glavnega ponudnika in podizvajalce.«

Naročnik je na portalu javnih naročil objavil tudi več odgovorov, povezanih z referencami, med drugim:
- 19. 3. 2014, ob 9.46: »Ponudnik kabelskega sistema je lahko glavni ponudnik, skupni partner ali podizvajalec.« (na vprašanje: »Referenca ponudnika kabelskega sistema. Zanima nas ali je to tisti ponudnik, ki ponudbo odda- predloži, ali je to ponudnik kabelskega sistema znotraj, kot sestani del ponudbe ponudnika.«),
- 17. 4. 2014, ob 11.03, da bo objavil nov (popravljen) obrazec iz priloge D/8 b na svoji spletni strani (kar je tudi storil),
- 22. 4. 2014, ob 14.58: »Da, vendar mora iz referenčne liste biti razvidno, da je v obdobju od leta 2009 do dneva oddaje ponudb proizvedel vsaj 500 km ponujenega tipa 110 kV kabla ali višjega napetostnega nivoja, vendar ne manj kot 50 km letno.« (na vprašanje: »V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe - splošni del, je pod točko 17 Reference (stran 10) navedeno da mora ponudnik predložiti potrjeno referenčno listo proizvajalca za ponujeni tip kabla…. Vprašanje: Ali je za zadostitev tega pogoja dovolj, da ponudnik predložiti potrjeno referenčno listo proizvajalca za ponujeni tip kabla, iz katere je razvidno, da je v zadnjih petih letih skupno dobavil več kot 500 km 110 kV kabla ali višjega napetostnega nivoja?«),
s čimer so postali del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da izbrani ponudnik nastopa s tremi priglašenimi podizvajalci, med drugim z družbo Elex.

Izbrani ponudnik je za dokazovanje zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo a, predložil referenčno listo proizvajalca kablov (družba Demirer Kablo), iz katere je razvidno, kolikšne količine kabla je proizvedla družba Demirer Kablo v obdobju 2009−2013, v delu, ki se nanaša na alineo b, pa referenčno potrdilo (priloga D/8 b), izdano podizvajalcu (družbi Elex, ki je bila pri referenčnem poslu po izjavi referenčnega naročnika podizvajalec družbe Elektroservisi), iz katerega sta razvidna dva referenčna posla, in dva zapisnika o internem strokovno tehničnem pregledu, ki ju je pripravil referenčni naročnik (Elektro Slovenija).

V fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS) je naročnik v zvezi z referencama družbe Elex pozval referenčnega naročnika Elektro Slovenija na pojasnilo (elektronska pošta 30. 5. 2014), ki ga je ta dal (elektronska pošta z dne 2. 6. 2014). Naročnik je v zvezi z referencama družbe Elex pozval na pojasnilo tudi družbo Elektroservisi (elektronska pošta z dne 9. 6. 2014), ki je pojasnila dala (elektronska pošta z dne 9. 6. 2014). Naročnik je z dopisom z dne 10. 6. 2014 pozval izbranega ponudnika, da v zvezi z eno izmed referenc »predloži zapisnik o strokovnem tehničnem pregledu, iz katerega izhaja, da je bila predmet strokovno tehničnega pregleda tudi dobava kabla s strani podizvajalca po navedeni pogodbi, tj. družbe Elex«. Izbrani ponudnik je kot prilogo dopisu z dne 12. 6. 2014 naročniku poslal pojasnilo in pogodbo z družbo Elektroservisi.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da 17. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo a, prva poved, kot pogoj določa letno proizvodnjo določene količine kabla z določenimi lastnostmi. Naročnik je z odgovorom, ki je bil objavljen 22. 4. 2014, ob 14.58, na portalu javnih naročil, omogočil, da letna proizvodnja kabla določenih lastnosti znaša manj kot 100 km, vendar ne manj kot 50 km, pri čemer mora biti v konkretno določenem večletnem obdobju ta vsaj 500 km.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da 17. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, kot pogoj določa dobavo konkretne količine kabla in končnikov z določenimi lastnostmi. Kot je naročnik omogočil z odgovorom, ki je bil objavljen 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil, je ponudnik kabelskega sistema lahko tudi podizvajalec.

Prvi vlagatelj je v točki 6.C zahtevka za revizijo [zahteve iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo a] navedel, da je referenčna lista proizvajalca kabla »neustrezna«, saj v njej ni jasno navedeno, ali gre za zahtevani tip kabla z izolacijo XLPE. Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 6. 8. 2014 tudi opozoril, da je naročnik s tem, ko je preveril oznake ponujenega kabla z oznakami iz referenčne liste proizvajalca, priznal, da je bila referenčna lista formalno nepopolna, moral pa bi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila zahtevati pojasnila od izbranega ponudnika ali pa jih sam odpraviti in to dokumentirati, česar ni storil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil referenčno listo proizvajalca (str. 117−119 ponudbe), iz katere je razvidno, da so posebej označeni (tj. obarvani v petih različnih barvah, in sicer vsaka barva za posamezna leta med 2009 in 2013) podatki za kable z oznako A2XS(FL)2Y. Izbrani ponudnik je predložil tudi tehnične podatke za kable z oznako A2XS(FL)2Y (gl. npr. str. 349 ponudbe), iz katerih je razvidno, da je izolacijski material kabla XLPE. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, v kakšni vsebini se glede izolacijskega materiala razlaga oznaka A2XS(FL)2Y iz referenčne liste proizvajalca in morebitna nejasnost referenčne liste proizvajalca je zato lahko le navidezna. Naročniku tudi ni bilo treba pozvati izbranega ponudnika na pojasnilo, saj ne glede na to, da poziv na pojasnilo ni naročnikova dolžnost, saj tega ZJNVETPS ne določa, v konkretnem primeru tudi ni bila potrebna, saj je naročnik že na podlagi podatkov iz ponudbe lahko ugotovil, da oznaka A2XS(FL)2Y pomeni kabel, ki je izoliran z XLPE. Ob takem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali je treba očitke prvega vlagatelja iz vloge z dne 6. 8. 2014 o naročnikovi opustitvi ravnanj v fazi pregleda ponudb (torej zahtevati pojasnila, preveritev ponudbe in dokumentiranje) šteti za novote, ki bi jih prvi vlagatelj moral opravičiti, ali pa to niso novote, saj v posledici to ne bi vplivalo na odločitev. Ne glede na to, ali gre za novote, ki (ni)so opravičene, ali pa to niso novote, prvi vlagatelj z očitki iz vloge z dne 6. 8. 2014 ne bi namreč uspel.

Prvi vlagatelj je v točki 6.A zahtevka za revizijo [zahteve iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b] navedel, da izbrani ponudnik nima referenc.

Prvi vlagatelj je sicer navedel, da družba Elex nima certifikata kakovosti poslovanja ISO serije 9000 ali podobno in zato ni mogla biti dobavitelj za naročnika Elektro Slovenija, vendar s stališča izpolnjevanja referenčnega pogoja naročnika Elektro Gorenjska to ni ključno, saj razpolaganje s certifikati kakovosti poslovanja in razpolaganje z referencami ne predstavlja istega pogoja, pa tudi sicer naročnik ni določil, da je omogočeno sodelovanje pri naročilu le v primeru, če je gospodarski subjekt pridobil reference v času razpolaganja s certifikatom kakovosti poslovanja ISO serije 9000 ali podobno.

Naročnik je v točki 6.1 priloge Tehnični razpisni pogoji za gradnjo 110+20 kV kablovoda (str. 17–18) določil, da »ponudnik mora zagotoviti skladnost z ISO 9000 izdan s strani organizacije, ki ima avtorizacijo za izdajanje certifikata« in »dokumentacija za zagotavljanje kakovosti in certifikati za opremo morajo biti predloženi v ponudbi«. Ta zahteva je naložena ponudniku in ne podizvajalcu. Dejstvo, da je naročnik z odgovorom, objavljenim 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil, omogočil, da je ponudnik kabelskega sistema lahko tudi podizvajalec, ne vpliva na krog subjektov, ki jim je z zahtevo iz razpisne dokumentacije naloženo zagotavljanje kakovosti poslovanja, saj je naročnik z izpostavljenim odgovorom posegel le v eno izmed zahtev za reference in je le v tem obsegu treba iskati vpliv na razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik najprej določil, da mora ponudnik predložiti referenco, da je dobavil določeno količino kabla z določenimi lastnostmi, vendar je v nadaljevanju (odgovor, objavljen 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil) pojasnil, da je ponudnik kabelskega sistema lahko tudi podizvajalec kot eden izmed alternativno (ne pa kumulativno) določenih subjektov. Iz tega je tako treba razbrati, da je naročnik določil, kdo je lahko imetnik reference pri nastopanju v tem postopku oddaje naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da naročnik ni izrecno spremenil tudi zahteve iz 10. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 7 razpisne dokumentacije), v delu, kjer je določeno, kako je treba dokazati reference v primeru nastopa s podizvajalcem, vendar pa po drugi strani ugotavlja, da je odgovor, objavljen 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil, ravno po vsebini posegel v 10. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 7 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da bi bilo zahtevo iz 10. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 7 razpisne dokumentacije) možno razumeti, da morata zahteve iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, dokazati tako ponudnik kot podizvajalec (torej vsak subjekt), vendar pa odgovor, objavljen 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil, omogoča, da jih izpolni kateri izmed alternativno naštetih subjektov (torej eden izmed več subjektov). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da bi izbrani ponudnik zahteve iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, lahko dokazoval le s podizvajalcem (v tem primeru družba Elex) in mu ni treba, da bi te dokazoval tudi zase ali pa celo le sam.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni sporno, da so bili kabli in končniki dobavljeni referenčnemu naročniku (Elektro Slovenija). Dobavo tega blaga je že sicer potrdil tudi referenčni naročnik (gl. referenčno potrdilo z dne 8. 5. 2014). Zato v tej zadevi niso sporne dejanske posledice dobave: kabli in končniki se nahajajo pri referenčnem naročniku.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je referenčni naročnik (Elektro Slovenija) subjekt iz območja ENTSO-E (https://www.entsoe.eu/about-entso-e/inside-entso-e/member-companies/Pages/default.aspx).

Prvi vlagatelj je navedel, da je bila družba Elex pri enem referenčnem poslu nominirana kot podizvajalec, pri drugem referenčnem poslu pa ne. Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 6. 8. 2014 navedel, da je bila družba Elex pri drugem referenčnem poslu le zastopnik proizvajalca. Ne glede na slednje je mogoče iz obeh primerov razbrati, da je bila družba Elex (tako ali drugače) udeležena v referenčnih poslih, ki imajo za posledico, da se kabli in končniki nahajajo pri referenčnem naročniku.

Prvi vlagatelj je navedel, da je treba kot dobavitelja kablov in končnikov referenčnemu naročniku, da bi bile izpolnjene zahteve iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, šteti le družbo Elektroservisi, ne pa tudi družbe Elex, saj je bila družba Elektroservisi v pogodbenem odnosu z referenčnim naročnikom, družba Elex pa ne. Prvi vlagatelj je s tem torej izpostavil vprašanje, kateremu subjektu je mogoče priznati reference za dobave kablov in končnikov, ki se nahajajo pri referenčnem naročniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zahtevah iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, ni izrecno določen način, po katerem je moral ponudnik (glede na odgovor, objavljen 19. 3. 2014, ob 9.46, na portalu javnih naročil, ali podizvajalec) dobaviti kable in končnike. Da naj bi bil takšen način le neposredno pogodbeno razmerje, je mogoče sklepati na podlagi navodila, kdo mora ta potrdila potrditi, podpisati in žigosati. To mora namreč storiti končni uporabnik oziroma investitor. Vendar po drugi strani tako tolmačenje ni edino, ki je mogoče. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče tudi tolmačenje, da iz zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, izhaja, da je pri referenci ključna le posledica: da se kabli in končniki določene količine nahajajo v območju ENTSO-E, končni uporabnik oziroma investitor iz območja ENTSO-E pa potrdi navedeno dejstvo. V primeru takega tolmačenja zato ne bi bilo ključno, v kakšni vlogi je nastopal posamezen subjekt (v tem primeru družba Elex) v razmerju do referenčnega naročnika (v tem primeru do družbe Elektro Slovenija), saj bi bilo ključno, da je bil udeležen v referenčnem poslu, ki ima za posledico, da se kabli in končniki določene količine in določenih zahtev nahajajo pri referenčnem naročniku v območju ENTSO-E. Državna revizijska komisija poudarja, da je njena ustaljena praksa (npr. zadeva št. 018-106/2014), da nejasne ali dvoumne določbe razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, v primeru več možnih razlag pa je treba upoštevati tisto razlago, ki je za ponudnika ugodnejša. Naročnik namreč ne more šele po preteku roka za predložitev ponudb določati pogojev (prim. tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi prvemu vlagatelju, da je naročnik ravnal v nasprotju z zahtevami iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, ko je izbranemu ponudniku priznal, da jo izpolnjuje na podlagi dokazila, ki ga je predložil za družbo Elex. Izbrani ponudnik je formalno zadostil zahtevi, da mora referenčno potrdilo potrditi, podpisati in žigosati končni uporabnik oziroma investitor, iz referenčnega potrdila pa je razvidno, da je bila družba Elex udeležena pri dobavi kablov in končnikov za (referenčnega) naročnika v območju ENTSO-E.

Državna revizijska komisija dodaja, da je zaradi preprečevanja sporov v bodoče primerno, da naročnik oblikuje referenčni pogoj jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo, s čimer bo zagotovil tudi spoštovanje prvega odstavka 48. člena ZJNVETPS in 14. člena ZJNVETPS.

Prvi vlagatelj je v točki 6.B zahtevka za revizijo navedel, da izbrani ponudnik ni predložil dokazila proizvajalca kabla Demirer Kablo, da bo kabel izdelan po metodi trojne sočasne ekstrudacije, temveč je predložil izjavo družbe NKT Cables, ki ni proizvajalec kablov in je samostojna pravna oseba. Prvi vlagatelj se sklicuje na zadevo št. 018-110/2012.

Naročnik je v točki 26(4.7.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (str. 14 in 17 razpisne dokumentacije) določil:
»Ponujeni kabel mora biti izdelan po tehnologiji trojne sočasne ekstrudacije. Proizvajalec mora imeti zagotovljeno kontrolo kvalitete proizvodnje z zveznim merjenjem debeline izolacije z rentgensko ali drugo ustrezno metodo.

DOKAZILO: Opis metode, slika merilne garniture in predložitev vzorca izpisa iz merilne garniture (PRILOGA D/9).«

Naročnik je v obrazcu iz priloge D/9 (str. 49 razpisne dokumentacije) prepisal zahtevo za dokazilo iz točke 26(4.7.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (gl. str. 17 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil (str. 145−163) dve izjavi družbe NKT Cables, opis »Dry curing and cooling process«, opis (na listu z logom družbe Demirer Kablo) »Processing ox XLPE in Demirer Kablo«, seznam naprav in strojev (na listu z logom družbe Demirer Kablo), opis »Model production for HV cables«, opis in fotografije aparatov znamke S. ter primer izpisa podatkov in slik meritev (na listih je navedena družba Demirer Kablo).

Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da sta v ponudbi izbranega ponudnika izjavi družbe NKT Cables (str. 145 in 146 ponudbe), vendar iz njiju ne izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil kable, ki jih izdeluje družba NKT Cables. Iz izjave na str. 145 ponudbe je razvidno, da je družba NKT Cables izjavila, da družba Demirer Kablo izdeluje kable po tehnologiji trojne ekstrudacije in je to razvidno iz prilog k izjavi, iz izjave na str. 146 ponudbe pa je razvidno, da je družba Demirer Kablo partner družbe NKT Cables, družba Demirer Kablo pa je tudi proizvajalec kablov. Družba NKT Cables je navedla, da družba Demirer Kablo za meritve uporablja aparat znamke S. in opisala način meritev. Iz tega dela ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da proizvajalec ponujenih kablov ni družba Demirer Kablo, zato potrebe po pojasnilih zaradi teh dokazil ni (prim. vloga prvega vlagatelja z dne 6. 8. 2014, str. 6), sicer pa ZJNVETPS naročnika tudi ne zavezuje zahtevati pojasnila ponudbe.

Zadeva št. 018-110/2012, v kateri je bila med drugim tudi zahteva tedanjega naročnika »Za posamezen segment opreme mora biti priložena izjava proizvajalca, da pooblašča ponudnika za nudenje opreme za predmetni projekt (Letter of authority)«, ni primerljiva obravnavani zadevi, saj v obravnavani zadevi naročnik ni zahteval, da mora proizvajalec dati izjavo, temveč je zahteval, da mora biti z zahtevanimi dokazili dokazano, da je kabel izdelan po določeni tehnologiji in da ima proizvajalec zagotovljeno kontrolo kvalitete proizvodnje po eni izmed možnih metod. Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 6. 8. 2014 (str. 6) navedel, da »v zahtevku za revizijo ne trdi, da Demirer Kablo ni sposoben proizvodnje kabla po postopku trojne sočasne ekstrudacije, temveč […]«, kar kaže na to, da prvemu vlagatelju ni sporno, da družba Demirer Kablo lahko proizvaja kable tudi po zahtevani tehnologiji. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izjavi družbe NKT Cables (str. 145 in 146 ponudbe) in priloge k njima (str. 147−163 ponudbe) ni mogla šteti, da je naročnik napačno ugotovil, da je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz točke 26(4.7.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (str. 14 in 17 razpisne dokumentacije). Iz predloženih prilog k izjavama je namreč dokumentiran proces proizvodnje kabla po zahtevani tehnologiji in metoda merjenja kontrole kvalitete proizvodnje.

Prvi vlagatelj je v točki 6.D zahtevka za revizijo navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.3.3 priloge Tehnični razpisni pogoji za gradnjo 110+20 kV kablovoda (Tabele tehničnih zahtev, str. 10), saj je ponudil sponko drugačnega tipa, kar je razvidno tudi iz risbe, ki jo je predložil v ponudbi.

Naročnik je v točki 3.3.3 priloge Tehnični razpisni pogoji za gradnjo 110+20 kV kablovoda (Tabele tehničnih zahtev, str. 10) za 110 kV prenapetostne odvodnike na DV stebru v tabeli iz te priloge določil, da »tip in dimenzije primarnih sponk« (stolpec »Opis«) v »mm« (stolpec »Enota«) znaša »Φ30, plošča« (stolpec »Zahtevane vrednosti«). Ponudniki so vpisali podatke v razdelek stolpca »Ponudbene vrednosti«.

Naročnik je v točki 6.4.3 Odvodniki prenapetostni (priloga Tehnični razpisni pogoji za gradnjo 110+20 kV kablovoda, str. 23) opisal prenapetostne odvodnike, vendar ni določil kakšnih posebnih zahtev za primarne sponke.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik za točko 3.3.3 priloge Tehnični razpisni pogoji za gradnjo 110+20 kV kablovoda (Tabele tehničnih zahtev, str. 10) v razdelek stolpca »Ponudbene vrednosti« kot vrednost zapisal »plošča«.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o zahtevku za revizijo z dne 22. 7. 2014 in naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sta navedla, da se zahtevani vrednosti medsebojno izključujeta. Naročnik je tudi navedel, da je tehnično zahtevo mogoče izpolniti bodisi s ponudbo okrogle sponke (sornik) bodisi ploščate sponke. Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 6. 8. 2014 navedel, da je zahtevano vrednost mogoče edino razumeti kot sornik »fi30«, plošča pa se razume kot valj, saj naročnik ni jasno razmejil zahteve na »fi30 ali plošča«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se prvi vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik strinjajo, da obstajata dve različni vrsti sponk, niso si pa enotni, kako je treba razumeti sporno tehnično zahtevo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri navedbi zahtev »Φ30, plošča« kot ločilo uporabil vejico in ne veznika »ali« ali kakšnega drugega simbola, kar bi jasno kazalo na alternativno možnost (prim. tudi vloga prvega vlagatelja z dne 6. 8. 2014, str. 7). Izbrani ponudnik je po drugi strani v vlogi z dne 22. 7. 2014 navedel, da iz tako pripravljene tehnične zahteve izhaja, da je naročnik očitno prepustil ponudnikom, da izberejo vrsto sponke, čemur po vsebini pritrjuje tudi naročnik, ko je navedel, da sta obe vrsti sponke ustrezni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da obe razlagi, ki ju ponujajo udeleženci, zahtevata tolmačenje tehnične zahteve, saj prvi vlagatelj besedo plošča tolmači v smeri »valj«, izbrani ponudnik in naročnik pa vejico tolmačita v smeri »ali«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v stolpcu »Opis« uporabil tako besedi tip in dimenzija, v stolpcu »Enota« pa oznako »mm«, kar bi lahko kazalo na to, da je želel opisati dve lastnosti sponke. Oznako »mm« je namreč treba povezati z besedo dimenzija (ki že po vsebini napeljuje na to, da je opisana s številčnim podatkom), ne pa tudi z besedo tip. Tako bi se vrednost 30 iz stolpca »Zahtevane vrednosti« nanašala na to, da ima nekaj dimenzijo 30 mm, saj drugih številčnih podatkov v relevantni vrstici iz tabele ni. Kaj naj bi imelo dimenzijo 30 mm, je naročnik določil s simbolom »Φ« in ne s simbolom »⌀«, kot je to navedel vlagatelj (pa tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, ko je začel uporabljati drugačen simbol od tistega iz razpisne dokumentacije). Simbol »Φ« pa ni simbol za premer. Simbol za premer je namreč »⌀« (gl. tudi tehnične skice iz ponudbe prvega vlagatelja, izbranega ponudnika in drugega vlagatelja). Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi tolmačenje tehnične zahteve »Φ30« iz razpisne dokumentacije v sedanjem besedilu celo vodilo v to, da je določeno nekaj drugo, ne pa tisto, v kar se je usmeril vlagatelj. Kaj naj bi to bilo, za rešitev zadeve ni ključno, ker je ključno to, da se ob doslednem tolmačenju zahteve iz razpisne dokumentacije lahko ugotovi, da kombinacija »Φ30« in »mm« ne daje podlage za določitev osnovne ploskve valja. Državna revizijska komisija dodaja, da je namen sponke pričvrstitev odvodnika, česar pa ni mogoče storiti, če sponka ni višja od 0 mm. Vendar simbol »Φ« ne pomeni višine, še manj pa višine valja. Zato bi izhodišče, da besedilo tehnične zahteve, kot je sedaj določeno, omogoča, da ponudnik ponudi le sponko v obliki valja, pomenilo tolmačenje, ki spreminja razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, česar pa naročnik ne sme storiti (tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS). Ob takšnem izhodišču in glede na to, da iz navedb prvega vlagatelja ne izhaja, v kakšni vsebini bi lahko bila še relevantna kombinacija »Φ30« in »mm« ter da prvi vlagatelj ne navaja, da je ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje, ni pa mu sporno, da je izbrani ponudnik ponudil sponko v obliki plošče, Državna revizijska komisija ni imela zadostne podlage, da bi lahko zaključila, da naročnik ne bi smel upoštevati, da je izbrani ponudnik lahko ponudil sponko v obliki plošče. Državni revizijski komisiji zato ni treba preizkušati, ali bi bilo sicer tolmačenje izbranega ponudnika in naročnika tudi mogoče, saj to ni več ključno za rešitev zadeve.

Prvi vlagatelj je v točki 6.E zahtevka za revizijo navedel, da je izbrani ponudnik predložil terminsko neveljavna in vsebinsko neustrezna certifikata o usposobljenosti za montažo kabelskega pribora proizvajalca TE Connectivity, saj sta bila veljavna le do 1. 1. 2014, pa še to le za projekte družbe GA-HLB, ki pri tem naročilu ne nastopa.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je prvi vlagatelj v vlogi z dne 6. 8. 2014 tudi navedel, da je bila ponudba izbranega ponudnika zaradi datuma obeh certifikatov formalno nepopolna, zato bi moral naročnik pozvati izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe in to ustrezno dokumentirati. Prvi vlagatelj je po vsebini tudi opozoril, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nejasna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s temi kršitvami prepozen in jih Državna revizijska komisija ne more obravnavati, saj tega vlagatelj ni opravičil (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Prvi vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel le, da oba certifikata od 1. 1. 2014 nista bila več veljavna, zato je Državna revizijska komisija ugotavljala le, ali sta bila ta certifikata veljavna v letu 2014 (in torej tudi v času predložitve ponudbe). Prvi vlagatelj je še opozoril, da izbrani ponudnik ne bi smel naročniku posredovati dodatnih dokazil šele k izjasnitvi o zahtevku za revizijo, vendar v tem primeru ne gre za vprašanje ugotavljanja, ali je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo, temveč gre za vprašanje, ali je naročnik lahko priznal izpolnjevanje pogoja na podlagi certifikatov, predloženih v ponudbi.

Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 6. 8. 2014 tudi opozoril, da glede veljavnosti certifikata ne gre za formalno nepopolnost ponudbe, temveč za vsebinsko neustrezno dokazilo, saj iz njiju ne izhaja, da bi ju izbrani ponudnik lahko uporabil tudi za druge projekte od tistih, ki so navedeni na njem. Državna revizijska komisija je štela, da navedbe prvega vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo po vsebini pomenijo ponavljanje očitka iz zahtevka za revizijo, zato jih je upoštevala pri odločanju.

Naročnik je v 20. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 11 razpisne dokumentacije) določil:
»Izbrani ponudnik (izvajalec) ali podizvajalec elektromontažnih del bo moral izvesti montažo GIS kabelskega končnika v plug-in izvedbi – "moški del" ("ženski del" je že zmontiran v obeh obstoječih GIS stikališčih (v RTP Železniki je montiran tip EGT(k) 123…170 kV, CCC GmbH Berlin)). "Moški del" za RTP Bohinj je že dobavljen in sicer tip RAYCHEM PHVX-145 (enakega tipa je tudi "ženski del", montiran v tem RTP).
Ponudnik mora ponudbi predložiti:
- dokazila o usposobljenosti montažerja GIS kabelskih končnikov, za zgoraj navedene tipe in tip, ponujen v ponudbi, in
- dokazila o usposobljenosti montažerja prostozračnih kabelskih končnikov za tip, ponujen v ponudbi.«

Naročnik je v točki 26(4.15.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (str. 14 in 19 razpisne dokumentacije) določil:
»Ponudnik mora, v skladu s točko 20 razpisne dokumentacije, ponudbi predložiti dokazila o usposobljenosti montažerja kabelskih končnikov.
DOKAZILO: Dokazila o usposobljenosti (PRILOGA D/15).«

Naročnik je v obrazcu iz priloge D/15 (str. 55 razpisne dokumentacije) določil »Dokazilo o usposobljenosti montažerja kabelskih končnikov[,] (v skladu s podtočko 4.15., točke 26 razpisne dokumentacije)«.

Naročnik je na portalu javnih naročil objavil tudi odgovora, povezana z montažerji, med drugim:
- 19. 3. 2014, ob 9.51 (med drugim): »Naročnik usposobljenost montažerjev za tipe končnikov, navedene v 20. točki razpisne dokumentacije, zahteva zaradi strokovne izvedbe in garancijskih zahtev (tudi za celotni kabelski sistem), za supernadzor se mora ponudnik sam dogovoriti z dobavitelji.«,
- 17. 4. 2014, ob 11.00: »Ponudnik mora ponudbi predložiti certifikat o usposobljenosti, katerega je montažer kabelskih končnikov pridobil od proizvajalca VN kabelske opreme (GIS in prostozračnih končnikov), da je usposobljen za montažo ponujene opreme.
Ponudnik mora ponudbi priložiti certifikat o usposobljenosti montažerja tako za ponujene kot že dobavljene GIS in prostozračne kabelske končnike.
Vsebina dokumentov (certifikatov) mora biti najmanj naslednja:
- Tip VN opreme, za katero se je udeleženec šolal;
- Termin izvedbe šolanja;
- Veljavnost certifikatov in
- Kontaktni podatki o odgovorni osebi izdajatelja certifikata (naročnik ima možnost preveriti verodostojnost podatkov).«,
s čimer sta postala del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija na podlagi zahtevka za revizijo, izjasnitve izbranega ponudnika in odločitve o zahtevku za revizijo ugotavlja, da med udeleženci ni sporno, da je končnike RAYCHEM proizvedla družba TE Connectivity.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izjavo družbe Elex, da »bosta za projekt “JN 2918/2014 - Dobava in montaža 110kV kabla za daljnovod 110+20kV RTP Železniki- RTP Bphinj” polaganje kabla in montaža končnikov potekala pod nadzorom certificiranih nadzornikov proizvajalcev« (str. 431), in osem certifikatov (str. 432−439). Dva izmed teh certifikatov je izdala družba TE Connectivity (str. 438 (certifikat št. 265) in 439 (certifikat št. 260)). Na obeh certifikatih je navedeno »Valid until: 2014« in »Certificate valid for GA-HLB GmbH Projects only«.

Državna revizijska komisija se ne strinja s prvim vlagateljem, da bi moral naročnik šteti, da sta bila sporna certifikata veljavna le do 1. 1. 2014. Na spornih certifikatih sicer piše »Valid until: 2014«, vendar ne le, da je izbrani ponudnik k izjasnitvi o zahtevku za revizijo z dne 22. 7. 2014 predložil izjavo družbe TE Connectivity z dne 21. 7. 2014, iz katere je mogoče razbrati, da je veljavnost certifikatov do konca leta 2014, prvi vlagatelj zanemarja dejstvo, da sta bila certifikata v Nemčiji napisana v angleškem jeziku in je treba besedilo prevesti ob upoštevanju konteksta in pomena, ki ga ima beseda »until« pred navedbo leta. Tako se izkaže, da sta bila sporna certifikata veljavna tudi v času predložitve ponudbe.

Prvi vlagatelj je opozoril, da je domet teh certifikatov omejen, saj na njiju piše, da sta veljavna le za projekte družbe GA-HLB, ki pa ne nastopa v ponudbi izbranega ponudnika ne kot partner ne kot podizvajalec. Vendar dejstvo, da družba GA-HLB ne nastopa v ponudbi izbranega ponudnika ne kot partner ne kot podizvajalec, ni ključno, saj je skladno s šestim odstavkom 48. člena ZJNVETPS mogoče sklicevanje na sposobnost drugih subjektov ne glede na pravno naravo povezave med izbranim ponudnikom in družbo GA-HLB. Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti iz 20. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 11 razpisne dokumentacije), točke 26(4.15.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del (str. 14 in 19 razpisne dokumentacije) ali obrazca iz priloge D/15 (str. 55 razpisne dokumentacije) ne izhaja, da je naročnik določil, da morajo ponudniki predložiti kakšno dokazilo o tem, da bodo imeli na razpolago sredstva drugih subjektov (npr. izjava družbe, ki daje kadre na razpolago, ali podjemna pogodba). Glede na razpisno dokumentacijo (20. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del, točke 26(4.15.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − posebni del in obrazec iz priloge D/15) bi predložitev certifikatov za montažerje zadostovala. Vendar pa je v konkretni zadevi treba odgovoriti tudi na vprašanje, ali in kako na izpolnitev zahtev iz razpisne dokumentacije vpliva omejitev projektov, ki je navedena na teh certifikatih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 7–8) navedel, da »ni podvomil, da je ponudnik (oziroma njegov podizvajalec) dogovorjen s to družbo o “uporabi” usposobljenih monterjev, saj bi bil v nasprotnem primeru, prav tako tudi usposobljena monterja, odškodninsko odgovoren(ni) tej družbi«, v nadaljevanju pa je navedel, da je izbrani ponudnik k izjasnitvi o zahtevku za revizijo predložil izjavo družbe GA-HLB, da bodo njeni certificirani monterji sodelovali pri realizaciji predmeta naročila. Iz navedenega izhaja, da naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ni morebiti zahteval pojasnil od izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ni zahteval pojasnil niti po prejemu zahtevka za revizijo, saj je izbranega ponudnika z dopisom z dne 18. 7. 2014 le seznanil s tem, da je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in mu omogočil, da se o njem izjasni (prim. 27 člen ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prejel dodatne podatke o teh certifikatih, in sicer v izjasnitvi izbranega ponudnika z dne 22. 7. 2014, h kateri je bila predložena izjava družbe GA-HLB z dne 21. 7. 2014 o sodelovanju njenih certificiranih montažerjev z družbo Elex pri izvedbi poslov z naročnikom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavani zadevi kot ključno treba upoštevati, da naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ni imel dvomov zaradi predloženih certifikatov za montažerja in certifikata sta bila zadostna za dokazovanje izpolnjevanja pogoja. ZJNVETPS naročnika tudi ne zavezuje, da mora zahtevati pojasnila. Po tem, ko je prvi vlagatelj opozoril na problematičnost omejitve v teh certifikatih, je naročnik na podlagi izjasnitve izbranega ponudnika z dne 22. 7. 2014 in k njej predložene izjave družbe GA-HLB z dne 21. 7. 2014 le potrdil, da sta bila certifikata, ki ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, zadostna podlaga za priznanje izpolnjevanja zahtev iz 20. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 11 razpisne dokumentacije).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, pri čemer se je Državna revizijska komisija najprej opredelila do navedbe drugega vlagatelja iz vloge z dne 8. 8. 2014, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni navedel pravnega pouka v skladu z 22. členom ZPVPJN.

Po prejemu zahtevka za revizijo naročnik predhodno preizkusi zahtevek za revizijo (26. člen ZPVPJN) in ga v primeru izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN sprejme v obravnavo (drugi odstavek 26. člena ZPVPJN). Z zavrnitvijo zahtevka za revizijo po prvi alinei prvega odstavka 28. člena ZPVPJN naročnik vsebinsko (meritorno) odloči o zahtevku za revizijo, s tem ravnanjem pa se šteje, da je predrevizijski postopek končan (peti odstavek 28. člena ZPVPJN). V takem primeru mora naročnik skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji posredovati zahtevek za revizijo ter vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo. V skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se vlagatelj lahko v treh dneh od prejema odločitve iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do naročnikovih navedb v tej odločitvi in svojo opredelitev posreduje Državni revizijski komisiji in naročniku.

Naročnik je o zahtevku za revizijo, kar ni sporno niti drugemu vlagatelju, odločil, in sicer ga je zavrnil s sklepom z dne 5. 8. 2014, ki ga je drugi vlagatelj, kot je navedel v vlogi z dne 8. 8. 2014, prejel 6. 8. 2014. Drugi vlagatelj je 11. 8. 2014 po pošti priporočeno poslal opredelitev do sklepa z dne 5. 8. 2014, kar pomeni, da je to vlogo vložil tretji delovni dan po prejemu sklepa z dne 5. 8. 2014 [peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Pošiljanje vloge po pošti priporočeno varuje rok (drugi odstavek 112. člena ZPP glede na prvi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), zato je drugi vlagatelj vlogo z dne 8. 8. 2014 vložil v roku treh delovnih dni iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Navedeno pokaže, da tudi v primeru, če bi bilo treba 22. člen ZPVPJN tolmačiti, da bi moral naročnik drugega vlagatelja poučiti o možnosti opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa z dne 5. 8. 2014, drugi vlagatelj ni bil prizadet v tej možnosti, saj jo je, kot že ugotovljeno, pravočasno izkoristil. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija dodaja, da za dosego naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN ni predpisano nobeno pravno sredstvo, saj gre za avtomatizem, ki ga določa ZPVPJN, poleg tega pa vlagateljeva opredelitev o odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN) ni pravno sredstvo. Četudi naročnik v sklepu z dne 5. 8. 2014 drugega vlagatelja ni obvestil o možnosti, da se opredeli do navedb naročnika (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), to ne predstavlja kršitve 22. člena ZPVPJN.

Naročnik je v obrazložitvi dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 1. 7. 2014 navedel, da je preveril referenco za dobavitelja kabelskega sistema, pri tem pa je ugotovil, da ni izkazano, da je drugi vlagatelj vsaj enkrat izvedel dobavo kabla v obsegu, kot izhaja iz zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b. Drugi vlagatelj se ne strinja z naročnikom in je navedel, da izpolnjuje pogoj tudi v spornem delu, da je razpisna dokumentacija nejasna in dvoumna ter da ga je naročnik zavajajoče pozval na pojasnilo ponudbe. Drugi vlagatelj se je skliceval zlasti na zadevi št. 018-106/2014 in 018-199/2014. Drugi vlagatelj je tudi navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (reference ponudnika kabelskega sistema in zahteve za montažerje).

Državna revizijska komisija je že pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja predstavila, kaj določata 17. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, in obrazec v prilogi D/8 b (str. 45 razpisne dokumentacije), pa tudi, kako je naročnik odgovarjal na portalu javnih naročil, zato se tu ne ponavlja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja in ugotovila, da sta jo predložila družbi C & G, d. o. o., Ljubljana in SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka kot skupna ponudnika. Državna revizijska komisija je ob tem tudi ugotovila, da je drugi vlagatelj predložil dve dokazili, po obliki in vsebini podobni obrazcema iz priloge D/8 b (str. 143 in 144 ponudbe), iz katerih je razvidno, da je družba Enertis, Praga, Republika Češka 8. 4. 2014 izjavila, da ji je družba SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka dobavila določeno količino kablov, končnikov in spojk.

V fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS) je naročnik v zvezi z referencama družbe SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka z dopisom z dne 26. 5. 2014 pozval drugega vlagatelja, da mu »v postavljenem roku« (tj. do 30. 5. 2014, do 12. ure) »dostavi[…] kopijo pogodbe (z morebitnimi prilogami) št. […], za dobavo kabla […] in kabla […], ki sta navedena na referenčnem potrdilu za ponudnika z dne 8. 4. 2014, potrjenem s strani Enertisa, s.r.o.« Drugi vlagatelj je kot prilogo dopisu z dne 29. 5. 2014 naročniku posredoval fotokopijo zahtevane pogodbe, pri čemer iz nje izhaja, da je kot kupec navedena družba SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka in kot prodajalec družba Enertis, Praga, Republika Češka.

Drugi vlagatelj je izpostavil, da je razpisna dokumentacija nejasna, naročnik pa je ne bi smel tolmačiti v škodo drugega vlagatelja, ki naj bi bil v tem primeru šibkejša stranka. Državna revizijska komisija pritrjuje drugemu vlagatelju, da je njena ustaljena praksa (npr. zadeva št. 018-106/2014), da nejasne ali dvoumne določbe razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, v primeru več možnih razlag pa je treba upoštevati tisto razlago, ki je za ponudnika ugodnejša. Naročnik namreč ne more šele po preteku roka za predložitev ponudb določati pogojev (prim. tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS). Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja, da tudi v primeru, če bi morala pritrditi drugemu vlagatelju, da je besedilo referenčnega pogoja v posameznih delih nejasno in dvoumno (npr. glede vprašanja, kateremu subjektu je moral ponudnik dobaviti blago: ali sta to le končni uporabnik oziroma investitor v območju ENTSO-E ali pa je to lahko še kakšen drug subjekt v območju ENTSO-E), takega stališča ni mogoče raztegniti tudi na tisti del besedila iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, kjer je naročnik določil besedilo »da je dobavil«. Izpostavljeni del referenčnega pogoja je jasen: dokazati je treba, da je ponudnik tisti subjekt, ki je nekemu drugemu subjektu dobavil blago. Citiranega besedila pa ni mogoče ne razumeti ne tolmačiti na način, da je treba z referenco dokazati, da je ponudnik v položaju, ko je on tisti subjekt, ki mu je nek drugi subjekt dobavil blago.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj predložil dokazili (str. 143 in 144 ponudbe), iz katerih je razvidno, da je družba SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka tisti subjekt, ki je drugemu subjektu (tj. družbi Enertis, Praga, Republika Češka) dobavil blago (kable, končnike in spojke), vendar pa je iz pogodbe, ki jo je drugi vlagatelj predložil na naročnikov poziv z dne 26. 5. 2014, razvidno drugačno stanje od tistega, ki izhaja iz opisa v obrazcih iz priloge D/8 b (str. 143 in 144 ponudbe). Iz te pogodbe je namreč razvidno, da je bila družba SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka tisti subjekt, ki mu je družba Enertis, Praga, Republika Češka dobavila blago. Iz te pogodbe je tako razvidno, da je bila družba SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka pri referenčnih poslih v položaju, s katerim ni mogoče dokazati izpolnjevanja referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJNVETPS, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti, saj kljub temu, da bi dokazili (str. 143 in 144 ponudbe) formalno sicer kazali izpolnjevanje referenčnega pogoja, vsebinsko tega nista, saj razmerje med družbama Enertis, Praga, Republika Češka in SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka ni tisto razmerje, ki je omogočalo izpolnitev referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija se ne strinja z drugim vlagateljem, da je bil poziv z dne 26. 5. 2014 zavajajoč, saj je naročnik pozval drugega vlagatelja na dokazovanje tiste vsebine, ki jo je drugi vlagatelj predstavil v ponudbi. Drugi vlagatelj je namreč sam predložil dokazili (str. 143 in 144 ponudbe), s katerima je dokazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja, naročnik pa ga je pozval, naj predloži pogodbo, na katero se je skliceval, saj je na tak način lahko preveril, v kakšnem razmerju sta bili družbi SAG Elektrovod, a. s., Brno, Republika Češka in Enertis, Praga, Republika Češka.

Drugi vlagatelj je tudi navedel, da bi ga moral naročnik pozvati, naj dopolni ponudbo, saj bi lahko predložil tudi reference za »končna kupca«: družbi E.ON, s. r. o., Česke Budejovice, Republika Češka in PREdistribuce, a. s., Praga, Republika Češka. Drugi vlagatelj je navedel, da je še pred potekom roka za predložitev ponudb razpolagal z referenčnima potrdiloma, ki sta mu jih izdala ta »končna kupca«. Drugi vlagatelj se je skliceval tudi na zadevo št. 018-199/2011.

Državna revizijska komisija se ne strinja z drugim vlagateljem, da je zadeva št. 018-199/2011 primerljiva obravnavani zadevi. V zadevi št. 018-199/2011 ponudnik ni predložil dokazil za podizvajalca, v tej zadevi pa je drugi vlagatelj že predložil dokazila, ki pa po vsebini niso bila skladna s tem, kar je zahtevala razpisna dokumentacija. V obravnavani zadevi je naročnik po preveritvi referenčnih potrdil, ki ju je drugi vlagatelj predložil v ponudbo, ugotovil, da drugi vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb − splošni del (str. 9−10 razpisne dokumentacije) v delu, ki se nanaša na alineo b, prvi odstavek, zato je bil upravičen izločiti ponudbo drugega vlagatelja, ne da bi moral drugega vlagatelja pozvati na predložitev drugih dokazil. Naročnik je morebitno nejasnost v ponudbi drugega vlagatelja sicer lahko razčistil že s pridobitvijo zahtevane pogodbe. Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti kršitve prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS.

Drugi vlagatelj je nadalje navedel, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Ob potrditvi, da je naročnik smel izločiti ponudbo drugega vlagatelja kot nepopolno, drugi vlagatelj ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kar je ena izmed sestavin, ki morata biti kumulativno izpolnjeni po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, da bi se o zahtevku za revizijo odločilo meritorno (vsebinsko). Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija dodaja, da je vsebinsko enake argumente, kot jih je drugi vlagatelj navedel v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, preizkusila že pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in ugotovila, da niso utemeljeni. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da drugi vlagatelj ne bi uspel z zahtevkom za revizijo niti v primeru, če bi Državna revizijska komisija sicer ugotovila, da je naročnik kršil prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, ker drugega vlagatelja ni pozval na predložitev potrdil »končnih kupcev«, saj ob dejstvu, da drugi vlagatelj ne bi uspel izpodbiti naročnikove ugotovitve, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, bi ponudba drugega vlagatelja po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba prejela manj točk od ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik in drugi vlagatelj sta namreč ponudila rešitev, ki ni »Dry-type«, ponudila pa sta tudi enak garancijski rok, zato bi bila v tem primeru ključna le še ponudbena vrednost, ki je v tem primeru v prid izbranega ponudnika, ki je predložil ponudbo za 804.457,90 eurov brez DDV, drugi vlagatelj pa 934.256,08 eurov brez DDV.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika iz vloge z dne 22. 7. 2014 niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 10. 2014

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Elektro Gorenjska, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj,
- Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana,
- C & G, d. o. o., Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran