018-227/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Cesta talcev 5, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 10. 2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, z dne 11. 8. 2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.976,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 8. 4. 2014, pod številko objave JN4155/2014, ter dne 10. 4. 2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2014/S 071-121687. Javno naročilo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada.

Naročnik je dne 11. 8. 2014 sprejel dokument »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. 430-262/2013-23, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku Maks Godina s.p., Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 13. 8. 2014.

Vlagatelj je dne 25. 8. 2014 na naročnika naslovil zahtevo za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je dne 26. 8. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno označil za popolno. Uvodoma navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev naročnika, kot izhajajo iz Obrazca 15 »PROGRAM DELA«; v prilogi »ORGANIZACIJA GRADBIŠČA« se je zgolj pavšalno opredelil do zahtev, ni pa razdelal vidika organizacije gradbišča, lokacije glavne pisarne, pisarne inženirja in drugih vsebin, ki spadajo v okvir organizacije gradbišča, kar je bilo ključno za preverbo tehnične usposobljenosti. Izbrani ponudnik naj tudi ne bi podal zahtevanega programa za izvedbo del in diagrama kritičnih poti in mejnikov, pisna izjava o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo pa naj bi bila neustrezna, ker ni podpisana s strani zbiralca odpadkov, temveč s strani ponudnika in nominiranega podizvajalca, pri čemer pa noben od njiju ni registriran kot zbiralec odpadkov. Izbrani ponudnik ni predvidel drugačnega načina izvedbe kot predelavo in/ali ponovno vgradnjo odvečnih materialov, to pa je način izvedbe, ki ni skladen z zahtevami naročnika. Vlagatelj nadalje meni, da je izbrani ponudnik podal neustrezno izdelano analizo cene postavke, ki se nanaša na sejanje in gnojenje planiranih površin, saj je predvidel le delovno silo in mehanizacijo, ne pa tudi materiala za sajenje in gnojenje. Kot razlog za nepopolnost ponudbe navaja še, da je izbrani ponudnik nedovoljeno dopolnil ponudbo v tehničnem delu s tem, ko se je v dopolnitvi ponudbe predložil dodatne kapacitete in opremo, na katere se v fazi oddaje ponudb ni skliceval. Vlagatelj meni, da se v ponudbi izbranega ponudnika očitno nedovoljeno prepleta sklicevanje na kapacitete tretjega in podizvajalstvo, iz česar izhaja utemeljen dvom v ustrezno tehnično sposobnost izbranega ponudnika, saj je obrazec sestavljen na skoraj identičen način, kot je bil sestavljen prvotni Obrazec 14, pri čemer opremo iz slednjega zagotavlja podizvajalec, opremo iz kasnejšega pa izbrani ponudnik. Poleg tega iz obrazca izhaja tudi očitna formalna nepopolnost, saj niso vpisani vsi zahtevani podatki o opremi (opis posameznega kosa mehanizacije, navedbe »Moč/kapaciteta«). Vlagatelj kot razlog za nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika navaja še, da iz predloženih referenčnih potrdil za odgovornega projektanta načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte V. Š. ne izhaja nedvoumno, v kateri vlogi je predmetni kader v okviru referenčnih projektov nastopal, na potrdilih pa ni datuma, ki bi izkazoval trenutek potrditve. Neustrezna naj bi bila tudi Izjava 5 »SOGLASJE PODIZVAJALCA O PORAVNAVI NJEGOVE TERJATVE DO GLAVNEGA IZVAJALCA«, ker jo je podpisal napačen subjekt – glavni ponudnik in ne podizvajalec GODINA gradbeništvo in druge storitve d.o.o., Hrpelje, Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina. Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik za odgovornega vodjo projekta, odgovornega projektanta gradbenih konstrukcij in strokovnega sodelavca za področje geotehnike nominiral tri različne kadre, ki niso zaposleni pri izbranem ponudniku, pač pa je ta z njimi sklenil posamezne pogodbe, ki imajo naravo podjemnih pogodb. S tem v zvezi naj bi tako obstajal riziko neustrezne razpoložljivosti in s tem sposobnosti nominiranih kadrov, saj izbrani ponudnik ni izkazal polne razpoložljivosti teh kadrov, naročnik pa tudi ni preverjal, ali kadri razpolagajo z ustreznimi dovoljenji delodajalcev, s katerimi so v rednem delovnem razmerju. Kot zadnji razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj izpostavlja, da vlagatelj ni izkazal tehnične in kadrovske usposobljenosti za realizacijo projekta, saj naj bi imel glavni izvajalec, ki prevzema 54,86 % posla, le enega zaposlenega in tri nominirane kadre, zato ni jasno, kako bo izvedel celotni projekt v obsegu, ki ga je prevzel. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 2. 9. 2014. Meni, da je mogoče iz priloge »ORGANIZACIJA GRADBIŠČA« razbrati vse zahtevano, vrh vsega pa naročnik kot ni zahteval detajlne analize organizacije gradbišča kot pogoj, kar nakazuje tudi Izjava 4 »IZJAVA O RAZPOLAGANJU Z ZEMLJIŠČI«, ki so jo morali izpolniti ponudniki. Ne drži niti navedba, da ni predložil programa za izvedbo del in diagrama kritičnih poti: navedeno je vsebovano v Obrazcih 16 in 17, v ponudbi pa je predložena tabela in diagram zaporedja dogodkov (kar je sicer že sestavni del razpisa in pogodbe). Izbrani ponudnik poudarja, da so podrobni podatki, vezani na program kritičnih poti in program izvedbe del vselej – tudi tokrat – zahtevani in izdelani kot tehnološki elaborat, zato naročnik teh podatkov ni mogel zahtevati že v fazi oddaje ponudbe. Predmet razpisa je tudi projektiranje in šele z izvedenim projektiranjem bo znan točen obseg del in drugi podatki, potrebni za izdelavo detajlnega plana napredovanja del, iz katerega bo razvidna kritična pot. Navaja, da je bila razpisna dokumentacija nejasna v delu, ki se nanaša na odvečni material, saj ni razvidno, za kakšen odvečni material sploh gre – za odpadke v smislu Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) ali za gradbene odpadke oz. odpadne zemeljske izkope. Ne glede na to je za navedene vrste odpadkov zagotovil ustrezno ravnanje, v skladu s predpisi. Vlagatelj v zvezi z domnevno pomanjkljivo analizo cene navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel podrobnih navodil za izdelavo analize, sam pa je v analizo pod »delovna sila« in »mehanizacija« že vključil vse gradnike te cene. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je izvedba del oblikovana po načelu »ključ v roke«, zato morebitna napaka v seštevku kalkulacije cene ne more vplivati na skupno pogodbeno ceno. Kot popolnoma neutemeljene označuje izbrani ponudnik navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na Obrazec 14 »Ponudnikova oprema«: ponudba je bila v tem delu že pred dopolnitvijo popolna in taka ponudba ne more postati nepopolna iz razloga, ki je nastal po poteku roka za oddajo ponudb. Navedbe vlagatelja o prepletanju sklicevanja na kapacitete tretjega in podizvajalstvo označuje za nerazumljive in se do njih zato ne opredeljuje. Ob tem je popolnoma jasno razvidno, da opremo iz Obrazca 14 zagotavlja podizvajalec, je pa direktor ponudnika in podizvajalca ista oseba. Oprema, navedena v obrazcu ni bila conditio sine qua non razpisa, vso opremo pa je tudi ustrezno opisal. Izbrani ponudnik navaja, da je iz Obrazcev 12 in 11 razvidno, katero funkcijo je opravljal odgovorni projektant, posredno pa je to razvidno tudi iz predmetne potrjene reference. Vlagatelj pri tem sploh ne zatrjuje, da imenovani odgovorni projektant ni sodeloval v tej vlogi pri izvedbi referenčnih del. Dejstvo je mogoče zelo enostavno preveriti pri pristojni upravni enoti z vpogledom v PGD oz. PZI oz. v potrdilo o zanesljivosti objekta, ti podatki pa so javni in morajo biti navedeni že na gradbiščni tabli. Izbrani ponudnik še dodaja, da je na poziv naročniku posredoval dokazila (tehnična poročila, prerezi, tlorisi) o tem, da je bil g. V. Š. odgovorni projektant na referenčnih projektih. Navaja, da je Izjavo 5 podpisala oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu podizvajalca, na mestu, kjer je bilo potrebno podatki »ponudnikov žig« pa je odtisnjen žig izbranega ponudnika. Kot kvalificirano neutemeljene označuje vlagateljeve navedbe glede neustrezne kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika – navedbe v nasprotju z določili ZPVPJN sploh ne izražajo kršitev v postopku javnega naročanja, pač pa zgolj ugibanje oz. negotovost o določenih dejstvih ali okoliščinah. Tudi sicer so vlagateljeva stališča v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), naročnik pa ni postavil posebnih zahtev v zvezi z dovoljenji delodajalcev. Dodaja še, da je naročnik zahteval le navedbo ključnega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi, ne pa celotnega osebja. Ponudniku ni prepovedano sodelovati z drugim osebjem pri izvedbi del, lahko pa v času izvajanja tudi zaposli neomejeno število ljudi. Izbrani ponudnik še poudarja, da je naročnik njegovo ponudbo, kljub oznaki »poslovna skrivnost« in ob izrecnem nasprotovanju na vpogledu razkril izbranemu ponudniku, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti iz 236. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 s sprem.).

Naročnik je dne 9. 9. 2014 sprejel sklep, št. 430-262/2014/34, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na neizpolnjevanje zahtev iz Obrazca 15 ugotavlja, da je izbrani ponudnik s predloženimi dokumenti v celoti izpolnil zahteve. Resda ni priložil skice, diagrama kritičnih poti in programa za izvedbo del, vendar je naročnik v prvi točki tega obrazca ponudnike zgolj zaprosil za navedbo in torej ta zahteva ni bila oblikovana kot obligatorna. Tudi sicer bi šlo v tem primeru za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, saj so v skladu s Poglavji 2, 3 in 5 razpisne dokumentacije dinamika napredovanja del in posamezni mejniki podrobno določeni in jih ni mogoče spreminjati, točna lokacija pisarn na gradbišču pa je lahko določena šele v času gradnje. Prav tako v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da mora ponudnik predložiti izjavo registriranega zbiralca odpadkov, temveč je pričakoval dokazilo, da ponudnik razpolaga z načinom ravnanja z odvečnim materialom. Izbrani ponudnik je predvidel način ravnanja, ki je zakonit, okolju prijazen in hkrati ne vključuje nobenega zbiralca odpadkov, saj ga v procesu predelave ni. Naročnik meni, da je izbrani ponudnik podal analizo cene za navedeno postavko skladno z lastno presojo in s tem v celoti zadostil zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa ni imel pravne podlage, po kateri bi zahteval, da so iz analize razvidni točno določeni elementi. Pojasnjuje, da je zahteval od ponudnikov to, da imajo v lasti ali zagotovljen dostop do ključnih delov opreme, pri čemer se zadostitev pogoju ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vseh gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi. Izbrani ponudnik je že z navedbo opreme podizvajalca formalno zadostil zahtevi, iz dopolnitve ponudbe pa izhaja, da podizvajalec soglaša z zagotovitvijo dostopa do ključne opreme ponudniku v času izvedbe del. Pri tem predstavljajo pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obrazca nebistveno formalno pomanjkljivost. V zvezi z očitki glede referenc odgovornega projektanta gradbenih konstrukcij naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu dopolnitve ponudbe predložil tudi del tehničnega poročila in načrte za enega od referenčnih projektov, iz česar je jasno razvidno, da je nominirani kader pri projektu sodeloval kot odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij. To je naročnik preveril tudi pri kontaktni osebi izdajatelja referenčnega potrdila. Izbrani ponudnik je pravilno predložil Izjavo 5, ki je podpisana s strani zakonitega zastopnika podizvajalca in ustrezno žigosana. Tudi v kolikor bi šlo za napako, bi bila ta nebistvena, saj je izbrani ponudnik dolžan skladno z razpisno dokumentacijo v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe predložiti soglasja podizvajalcev, na podlagi katerih lahko naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca. Glede domnevno protizakonitega ravnanja iz razloga nepreverbe dovoljenj delodajalcev za udeležbo ključnih kadrov naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve dovoljenj delodajalcev, izbrani ponudnik pa je v celoti izpolnil siceršnje zahteve. Tako delodajalec, kakor tudi nominirani kadri morajo spoštovati vse veljavne zakone, kar pa še ne pomeni, da morajo spoštovanje teh zakonov dokazovati v ponudbi, prav tako pa naročnik ni dolžan tega preverjati. Naročnik še navaja, da je tudi sicer zahteval le navedbo ključnih kadrov, zagotavljanje preostalih potrebnih kadrov je prepuščeno izbranemu ponudniku in ni predmet razpisnih zahtev.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 9. 2014 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik sklepa, s katerim je odločil v predrevizijskem postopku, ni vročil vlagateljevi pooblaščenki skladno s prvim odstavkom 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN, čeprav se je le-ta izkazala z veljavnim pooblastilom, pač pa neposredno vlagatelju. Državna revizijska komisija je zato naročnikov sklep posredovala vlagateljevi pooblaščenki, ki je sklep prejela dne 22. 9. 2014 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporna popolnost vlagateljeve ponudbe. Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 v katerem je določeno, kateri deli ponudbene dokumentacije se ne smejo spreminjati:
- cena na enoto, vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe in ponudba v okviru meril,
- tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tisti elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, se lahko naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 1. odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Formalna nepopolnost se torej lahko nanaša bodisi na manjkajočo dokumentacijo bodisi na nejasno dokumentacijo. V primeru manjkajoče dokumentacije se formalna nepopolnost odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, v primeru nejasne dokumentacije pa se formalna nepopolnost odpravi z ustreznimi pojasnili ponudnika, danimi na poziv naročnika, ali predložitvijo dodatne dokumentacije, ki sicer v prvotni ponudbi ni bila zahtevana in zato tudi ni bila bistvena za ugotavljanje popolnosti ponudbe. Formalno nepopolnost lahko ugotovi bodisi naročnik bodisi ponudnik. Kadar formalno nepopolnost ugotovi naročnik, je on tisti, ki pozove ponudnika in mu naloži odpravo nepopolnosti. Ob tem je treba upoštevati, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam.

Vlagatelj kot prvi razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika izpostavlja neustrezno izpolnitev naročnikovih zahtev iz Obrazca 15 »PROGRAM DELA«. Naročnik je kot obvezni sestavni del ponudbe določil Obrazec 15, izpolnjen, podpisan in žigosan na vsaki strani, skupaj s priloženimi zahtevanimi prilogami v skladu z obrazcem. Vsebina zahtev navedenega obrazca se nanaša na pogoj za ugotavljanje tehnične in kadrovske usposobljenosti, kot izhaja iz točke 34.10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 1 razpisne dokumentacije):
»Ponudnik mora ponudbi priložiti predviden program izvedbe del in vse zahtevane priloge kot izhajajo iz Obrazca 16 – Program dela.
Dokazilo: Podpisan in izpolnjen Obrazec 16, z vsemi potrebnimi prilogami.«
Ob upoštevanju celotne vsebine razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da se na citirani pogoj nanaša vsebina Obrazca 15, kar potrjuje tudi naslov obrazca (»PROGRAM DELA«), enako pa izhaja tudi iz seznama obveznih sestavnih delov ponudbe v točki »E. SESTAVNI DELI PONUDBE«. Po oceni Državne revizijske komisije tudi ni mogoče pritrditi naročniku, da zahteve, izhajajoče iz Obrazca 15, niso bile obligatorne – oba ponudnika sta navsezadnje zahtevam po predložitvi obrazca in (vsaj nekaterih) prilog k temu obrazcu tudi sledila.

Zahtevani program del naj bi skladno z določbo 1. točke Obrazca 15 vseboval navedbo predlagane organizacije na delovišču, lokacijo glavne pisarne nadzornega inženirja itd. Nesporno je vlagatelj ponudbi priložil dokument »ORGANIZACIJA GRADBIŠČA«, sporno pa je, ali ta dokument vsebuje zahtevane vsebine. Izbrani ponudnik je v dokumentu podal opis postavitve gradbiščnih provizorijev, gradbiščne infrastrukture ter navedbo glede delovnega časa, prehrane in prevoza delavcev. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik ni podrobneje definiral vsebine predlagane organizacije delovišča ali konkretnejših zahtev same organizacije, zato vlagateljevim očitkom o neustreznosti oz. nezadostnosti teh navedb v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče slediti.

Vlagatelj zatrjuje, da je predložena izjava o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo popolnoma neustrezna iz razloga, ker je podpisana s strani ponudnika in nominiranega podizvajalca, pri čemer noben od njiju ni registriran kot zbiralec odpadkov. Navedenemu očitku ni mogoče pritrditi. Naročnik je s 3. točko Obrazca 15 zahteval predložitev pisne izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov, iz katere bi naj bilo razvidno, da ima ponudnik na lastne stroške zagotovljeno zemljišče za odlagališče oz. deponijo. Naročnik pri tem ni definiral, na kakšno vrsto odvečnega materiala se navedba nanaša, prav tako pa tudi ne konkretnejših zahtev v zvezi z načinom odstranjevanja tega materiala ali določil, ki bi se nanašala na status zbiralca odpadkov. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija pri tem ocenjuje, da ni mogoče ponudbe izbranega ponudnika opredeliti kot nepravilne in nepopolne iz razloga, ker je v svoji ponudbi s predloženo izjavo predvidel način ravnanja z odvečnim materialom, ki zajema predelavo s premično napravo podizvajalca, ki ima okoljevarstveno dovoljenje in nato uporabo tako predelanega materiala in zemeljskih izkopov kot polnilo pri gradnji nasipov oz. objektov na opredeljeno navedeni drugi lokaciji.

Zatrjevana nepopolnost ponudbe naj bi izhaja tudi iz dejstva, da izbrani ponudnik skladno z zahtevo 2. točke Obrazca 15 ni podal opisnega osnutka načrta svojega programa za izvedbo del, v katerem bi prikazal zaporedje postopkov in časovno usklajenost priprave načrtov, pridobitve dovoljenj in izvedbe del ter predstavil relevantne dejavnosti, datume ter razporeditve materiala in opreme, ki je potrebna za izvedbo del, pa tudi ne diagrama kritičnih poti in mejnikov kot načina grafičnega prikaza teh navedb. Naročnikova zahteva se torej nanaša na opisni osnutek načrta programa za izvedbo del, ne pa na detajlno izdelan program dela ali finančni terminski plan – slednji je predmet Obrazca 16 in ga je izbrani ponudnik izpolnil, detajlni plan dinamike napredovanja gradbenih del pa je predmet Obrazca 17, ki ga je skladno z navedbo na tem obrazcu dolžan izbrani ponudnik predložiti v roku 28 dni po sklenitvi pogodbe. Skladno z določili razpisne dokumentacije (Poglavje 3 »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«, točka 3.2.1. »TEHNOLOŠKI ELABORAT«) mora izbrani ponudnik pred začetkom gradnje tudi izdelati tehnološki elaborat, kar je skladno z dejstvom, da je predmet tega javnega naročila tudi projektiranje (in ne le gradnja po že obstoječih projektih). V konkretnem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji že določil roke oz. mejnike za izvedbo del, ki upoštevajo zaporednost postopkov in časovno usklajenost priprave načrtov, pridobitve dovoljenj in izvedbe del (točka 3.2.4.38. »TERMINSKI PLAN« tehničnih specifikacij, v enaki vsebini tudi v 6. točki obrazca pogodbe, smiselno pa tudi točka 14.3 in diagram zaporedja dogodkov v posebnih pogojih pogodbe), izbrani ponudnik pa je v ponudbi izrecno izjavil, da soglaša s tem, da so določila obrazca pogodbe sestavni del pogodbe, enako pa tudi za posebne pogoje pogodbe in diagram zaporedja dogodkov. Izbrani ponudnik je v ponudbi izrecno izjavil, da soglaša s tem, da so določila obrazca pogodbe sestavni del pogodbe, enako pa tudi za posebne pogoje pogodbe in diagram zaporedja dogodkov. Zahtevane roke začetka, izvedbe in končanja del je potrdil tudi s podpisom Obrazca 2 »DODATEK K PONUDBI«.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da opisni osnutek načrta za izvedbo del v okviru zahtevanega programa del in odgovarjajoči diagram kritičnih poti in mejnikov v ponudbi izbranega ponudnika nista vsebovana (ne kot samostojni dokument in ne kot priloga že priloženim dokumentom). Dokument »ORGANIZACIJA GRADBIŠČA« v ponudbi izbranega ponudnika naj bi skladno z navedbami na prvi strani tega dokumenta (razdelek »Priloge«) poleg izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo sicer vseboval tudi prilogi »skice organizacija delovišča« in »diagram kritičnih poti in mejnikov« – predvsem slednja priloga se očitno nanaša na zahtevo iz 2. točke Obrazca 15, vendar navedene priloge v ponudbi dejansko niso priložene. Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil nepopolno ponudbo. Ali ta pomanjkljivost predstavlja razlog za neposredno izločitev ponudbe izbranega ponudnika ali pa odpravljivo pomanjkljivost z uporabo instituta dopolnitve formalno nepopolne ponudbe iz 78. člena ZJN-2, naročnik, kot izhaja iz predložene dokumentacije, ni razčiščeval, saj je ponudbo izbranega ponudnika kljub navedeni pomanjkljivosti izbral kot popolno. Ob presoji ugotovljene nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na zahtevana dokazila za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre za formalno nepopolnost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj v konkretnem primeru odprava te pomanjkljivosti ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, oziroma ne bi spremenila cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Naročniku je zato mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, tj. odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 78. členu ZJN-2. Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2, saj je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel, manjkajočih podatkov pa ni preveril oziroma ni odpravil formalnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik bi namreč pred sprejemom odločitve o oddaji naročila moral izbranega ponudnika pozvati na ustrezno dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj nadalje kot razlog za nepopolnost ponudbe izpostavlja domnevno neustrezno analizo cene za postavko »Posejanje in pognojenje planiranih površin«, ker naj ne bi vsebovala materiala in sejanje in gnojenje. Ponudniki so morali skladno z določilom točke 23.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe podati analizo cene za posamezne postavke, določene v Poglavju 4, ne glede na to, da je zahtevana ponudba po načelu »ključ v roke«, kot to sicer izhaja tudi iz razpisne dokumentacije (točka 1.1 Poglavja 4 »PONUDBENI PREDRAČUN« in Poglavje 2 »OBRAZEC POGODBE, SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI POGODBE«). Izbrani ponudnik pojasnjuje, da so v delovno silo in mehanizacijo zajeti vsi gradniki cene sporne postavke, vključno z materialom. Izbrani ponudnik je izpolnil ponudbeni predračun v vseh postavkah, upoštevati pa je potrebno tudi to, da je bilo potrebno analizo cene podati le za nekatere vnaprej določene postavke ponudbenega predračuna in ne za vse postavke predračuna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil podrobnejših navodil za izdelavo analize, zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je izbrani ponudnik analizo cene (ki se sicer vrednostno ujema s ceno na enoto, zajeto v ponudbenem predračunu) podal v nasprotju z zahtevami naročnika ali celo tega, da na tak način podana analize cene kaže na nepopolnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevan utemeljen dvom v ustrezno tehnično sposobnost izbranega ponudnika in nedovoljeno dopolnitev ponudbe v odgovarjajočem delu. Naročnik je v točki 34.8 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe kot pogoj za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti določil:
»Ponudnik mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme, potrebne za izvajanje razpisanih del. Zagotoviti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času gradnje na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo.
Dokazilo: Podpisan in izpolnjen Obrazec 14 in podpisana Izjava 3
Opomba: Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vseh gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi (ponudnik in/ali partnerji v skupnem nastopanju in/ali podizvajalci), pri čemer morajo vsi skupaj pogoju zadostiti 100%).«

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil Obrazec 14 »PONUDNIKOVA OPREMA«, v katerem je navedena oprema podizvajalca, s katero dokazuje izpolnjevanje citiranega pogoja in podpisano Izjavo 3 »IZJAVA O ZAGOTOVITVI IN ČASOVNI RAZPOLOŽLJIVOSTI GLAVNE OPREME ZA IZVEDBO«, v kateri izjavlja, da bo v času gradnje zagotovil vso navedeno opremo iz Obrazca 15 tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov. Glede na to, da je naročnik zahteval zgolj navedbo ključnih delov opreme, brez podrobnejše opredelitve števila ali vrste te opreme, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je izbrani ponudnik formalno zadostil pogoju – vlagatelj niti ne zatrjuje, da navedena oprema (v predstavljeni količini in vrsti strojev) ni ustrezna za izvajanje razpisanih del, pač pa kot problematično izpostavlja lastništvo te opreme in kasnejše pojasnilo vlagatelja o tem. Izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da je s pojasnilom, tj. kasneje predloženim soglasjem oz. izjavo podizvajalca o zagotavljanju ključnih delov opreme, navedene v ponudbi predloženem Obrazcu 14, spremenil ponudbo v nasprotju z določili tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj ni spremenil cene ali ponudbe v okviru meril, dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev te glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja; prav tako (popolna) ponudba zaradi dodatne kasnejše navedbe ponudnikove opreme zgolj zaradi tega ne more postati nepopolna.

Vlagatelj tudi navaja, da iz obeh predloženih Obrazcev 14 izhaja očitna formalna nepopolnost, ker naj izbrani ponudnik v te obrazce ne bi vnesel vseh zahtevanih informacij v oddelkih »B) VOZILA IN KAMIONI« in »C) DRUGA OPREMA«, kjer manjkajo navedbe v stolpcu »Moč/kapacitete«, neustrezno pa naj bi bil izpolnjen tudi stolpec »OPIS (tip/izdelava/model)«. Državna revizijska komisija očitkom ne more pritrditi: izbrani ponudnik je podal opis posamezne opreme z navedbo tipa posameznega kosa opreme, s čimer je zadostil zahtevi naročnika. Ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik tabelo izpolnil tako z opisom, kot tudi navedbo o starosti in številu kosov posamezne opreme, ter da naročnik ni postavil zahteve o potrebni moči ali kapacitete kateregakoli kosa opreme, predstavlja nevpis teh podatkov pri nekaterih kosih opreme nebistveno formalno pomanjkljivost, zaradi katere ponudba ni nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi, da naročnik ne razpolaga z zadostnimi dokazi, ki bi potrjevali ustreznost referenčnih projektov, s katerimi izbrani ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte. Vlagatelj zatrjuje, da takih dokazil izbrani ponudnik sploh ni predložil, naročnik pa tega v postopku preverjanja ponudb ni razjasnil. Referenčni pogoj za navedeni kader je naročnik določil v točki 34.6 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:
» Ponudnikov odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte ima v zadnjih desetih (10) letih pred objavo razpisa izkušnje kot odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsaj:
 en (1) premostitveni objekt razpona 4 m ali več.
Odgovorni projektant mora vpisan v seznam IZS. Odgovorni projektant, ki ni državljan Republike Slovenije, ima dokazilo, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B2, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL.
Odgovorni vodja projekta je lahko hkrati tudi odgovorni projektant posameznih Del, v kolikor izpolnjuje pogoje v skladu s 34.5 in 34.6 členom.«

Izbrani ponudnik je za nominirani kader za odgovornega projektanta načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte v Obrazcu 11 »KLJUČNO OSEBJE, KI BO ZAPOSLENO PO POGODBI« navedel dva referenčna projekta, pri katerih naj bi V.Š. sodeloval v zahtevani vlogi; za oba je tudi izpolnil Obrazec 12 »VZOREC REFERENČNEGA POTRDILA ZA KLJUČNO OSEBJE«, pri čemer pa je s strani obeh referenčnih naročnikov potrjeni referenci predložil na drugačnih obrazcih. Vlagatelj se v revizijskem zahtevku sklicuje na ta obrazca, ko navaja, da ni razvidna vloga nominiranega kadra (V.Š.) v referenčnih projektih. Državna revizijska komisija v zvezi z obravnavanim očitkom ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da V.Š. v referenčnih projektih ni nastopal kot odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte, pač pa le to, da navedeno ni nedvoumno razvidno ne iz ponudbe in tudi ne iz celotne postopkovne dokumentacije. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da iz potrjenega obrazca ni razvidno, ali je V.Š. v referenčnih projektih nastopal kot odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte, vendar pa naročnik utemeljeno opozarja, da je izbrani ponudnik v sklopu dopolnitve ponudbe predložil tudi del tehničnega poročila in načrte referenčnih projektov, iz katerih je mogoče razbrati vlogo nominiranega kadra v referenčnih projektih (do česar se vlagatelj ni opredelil), naročnik pa je eno od referenc dne 20. 6. 2014 tudi preveril pri referenčnem naročniku Slovenske železnice d.o.o., ki je potrdil, da je V.Š. v referenčnem projektu nastopal v zatrjevani vlogi odgovornega projektanta načrta gradbenih konstrukcij – enako izhaja tudi iz kopije vodilne mape projektne dokumentacije, ki jo je naročniku posredoval ta referenčni naročnik. Upoštevaje vse navedeno po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot pravilno in popolno. Tudi dejstvo, da na potrditvi referenčnega naročnika City studio d.o.o. ni datuma izdaje te potrditve, ne predstavlja takšne pomanjkljivosti reference, da bi lahko ugotovili njeno neustreznost oz. posledično nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika nadalje vlagatelj navaja domnevno neustreznost obrazca Izjava 5 »SOGLASJE PODIZVAJALCA O PORAVNAVI NJEGOVE TERJATVE DO GLAVNEGA IZVAJALCA«; izjavo naj bi namreč podpisal glavni ponudnik in ne nominirani podizvajalec GODINA d.o.o. Sporni obrazec je predvideval vpis glavnega izvajalca in podizvajalca, podpis osebe, »ki je pooblaščena za podpisovanje v imenu gospodarskega subjekta – podizvajalca« in »ponudnikov žig«. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je vsebina obrazca Izjava 5 v tem delu neskladna s siceršnjimi zahtevami razpisne dokumentacije, kjer je v točki E. »SESTAVNI DELI PONUDBE« kot obvezni sestavni del ponudbe zahtevana tudi predložitev izpolnjene, podpisane in žigosane Izjave 5, ki se nanaša na nominiranega podizvajalca. S tem, ko je naročnik sporni obrazec oblikoval na način, da ga mora žigosati ponudnik in ne podizvajalec, je povzročil nejasnost v razpisni dokumentaciji, nejasna določila pa je v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije treba razlagati v korist ponudnikov. Izbranemu ponudniku tako ni mogoče očitati oddaje nepopolne ponudbe, ob tem, da je sledil zahtevam naročnika v vnaprej pripravljenem obrazcu naročnika. V konkretnem primeru na podlagi vpogleda na spletno stran Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je oseba Maks Godina (poleg osebe J.G.) vpisana v register kot oseba, pooblaščena za zastopanje družbe Godina d.o.o., obenem pa je tudi nosilec firme izbranega ponudnika, ob čemer je na mestu pojasnilo izbranega ponudnika, da je izjavo podpisal podizvajalec Maks Godina, žigosal pa (izbrani) ponudnik.

Vlagatelj očita naročniku nezakonito ravnanje, ker naj bi izbranemu ponudniku priznal pravilnost in popolnost ponudbe brez ustreznega pravnega temelja s tem, ko ni preveril, ali v ponudbi navedeni ključni kadri razpolagajo z ustreznimi dovoljenji delodajalcev, meni pa tudi, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične in kadrovske usposobljenosti za realizacijo projekta, saj ima glavni izvajalec na voljo le 4 kadre.

Izhodišče za določanje kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v točkah b) in e) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo, ter z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje. Vsebino pogojev mora naročnik določiti jasno in natančno, v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb pa mora navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (šesti odstavek 45. člena ZJN-2).

Naročnik je zahteve v zvezi s kadrovsko usposobljenostjo določil v točkah 34.3 – 34.7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pri čemer je kot dokazilo za te pogoje predvidel podpisan in izpolnjen Obrazec 12, priložena ustrezna referenčna potrdila, podpisana in izpolnjena s strani naročnika oz. investitorja referenčnih del (Obrazec 13) in življenjepise ključnih oseb, izpolnjene in podpisane s strani ključnih oseb (Obrazec 14). Vse navedeno je izbrani ponudnik predložil v ponudbi. Naročnik ni zahteval predložitve dovoljenj delodajalcev ali kakšnega drugega morebitnega dokazila. Četudi v ponudbi navedeni odgovorni vodja projekta, odgovorni projektant gradbenih konstrukcij za premostitvene objekte in strokovni sodelavec za področje geotehnike niso zaposleni pri izbranem ponudniku (česar naročnik niti ni zahteval), to prav tako ne prestavlja podlage za zaključek, da gre za sklicevanje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 (ki omogoča, da se gospodarski subjekt, kadar je to primerno, sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov), in da bi zato izbrani ponudnik v ponudbi moral predložiti dokazilo, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč ne izhaja, da se izbrani ponudnik v zvezi z navedenimi osebami sklicuje na kapacitete drugega gospodarskega subjekta. Pravne podlage, na podlagi katerih bodo osebe opravljale strokovna dela za izbranega ponudnika, so v obravnavanem primeru izključno stvar dogovora med izbranim ponudnikom in navedenimi osebami, saj naročnik ni niti opredelil vrste razmerja, ki bi moralo obstajati med njimi niti v zvezi s tem ni zahteval predložitve morebitnega dokazila, dogovora ali pogodbe. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu revizijske očitke kot neutemeljene zavrača.

Državna revizijska komisija v zvezi z očitkom glede števila zaposlenih pri izbranem ponudniku še ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval le navedbo ključnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, zato ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik z navedbo teh ključnih kadrov ni izkazal tehnične in kadrovske sposobnosti za realizacijo projekta. Ker od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija obravnavan očitek vlagatelja zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na manjkajoče priloge Obrazca 15 ob sprejemu odločitve o oddaji naročila formalno nepopolna, naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Na podlagi 79. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar pa ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila. Državna revizijska komisija je, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, z dne 11. 8. 2014.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer pa je naročnik dolžan upoštevati odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik bo moral v konkretnem primeru v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ponoviti postopek pregledovanja popolnosti ponudb in izbranemu ponudniku skladno z 78. členom ZJN-2 omogočiti dopolnitev ponudbe v delu, kjer je bila ugotovljena formalna nepopolnost ponudbe. Po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika bo naročnik moral ravnati skladno z ZJN-2 in sprejeti ustrezno odločitev skladno z 79. oz. 80. členom ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer strošek plačane takse v znesku 25.000,00 EUR in strošek nagrade za zastopanje v znesku 1.400,00 EUR, povečan za 22% DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo enotno nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 25.976,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 10. 10. 2014

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Tanja Glušič, Cesta talcev 5, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran