018-216/2014 JP Komunala Cerknica, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Prevzem, prevoz, obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOSTAK, d. d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Komunala Cerknica, d. o. o., Cerknica, Notranjska cesta 44, Cerknica (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 9. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 31. 7. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Prevzem, prevoz, obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 18. 7. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 18.054,36 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 3. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za prevzem, prevoz, obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 10. 4. 2014 (s številko objave JN4327/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 15. 4. 2014 pa (s številko dokumenta 128149) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 074.

Naročnik je dne 18. 7. 2014 sprejel Odločitev o oddaji naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 97«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 21. 7. 2014, dne 31. 7. 2014 pa je naročnik prejel vlagateljev »POZIV ZA ODPRAVO NEZAKONITOSTI« številka 568-0033/2014-5, z dne 30. 7. 2014.

Naročnik je dne 1. 8. 2014 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo številka 568-0033/2014-6, z dne 31. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi nadaljnjimi ravnanji v postopku oddaje javnega naročila.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
- izbrani ponudnik v svoji ponudbi menične izjave za resnost ponudbe ni predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj je menična izjava za resnost ponudbe (ob upoštevanju ponudbene vrednosti) predložena v neustreznem znesku, v posledici pa je ponudba izbranega ponudnika »neprimerna oziroma podrejeno nepravilna« in »posledično nepopolna«,
- je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, saj so cene obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, navedene na Prilogi H/5, v nasprotju s cenami, navedenimi na Prilogi A/1, ponudba izbranega ponudnika pa je iz omenjenega razloga v nasprotju z razpisno dokumentacijo in sama s seboj,
- je cena (v EUR na tono) podizvajalca izbranega ponudnika, podana za predmet zadevnega javnega naročila, oblikovana v nasprotju s pravili Evropske unije o nedovoljenih državnih pomočeh in pravili o poslovanju javnih podjetij (ta bo namreč nesorazmeren del stroškov poslovanja v zvezi z zagotavljanjem ponujenih storitev prevalil na uporabnike gospodarskih javnih služb), ponudba izbranega ponudnika pa krši tudi pravila poštene konkurence,
- iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo vsaj del storitev obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov opravil sam, za kar pa nima ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj (niti lastnih okoljevarstvenih dovoljenj ni predložil),
- izbrani ponudnik ni predložil potrdila o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, zato ni izkazal zakonsko zahtevanih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila,
- je ponudba ponudnika »Saubermacher Slovenija d.o.o.« nepopolna.

Naročnik je dne 6. 8. 2014 prejel vlagateljev »ZAHTEVEK ZA POVRNITEV STROŠKOV PREDREVIZIJSKEGA IN REVIZIJSKEGA POSTOPKA« številka 568-0033/2014-7, z dne 5. 8. 2014 (v nadaljevanju: zahtevek za povrnitev stroškov). V omenjenem zahtevku vlagatelj zahteva, da se mu povrne strošek plačane takse v znesku 18.054,36 EUR.

Dne 13. 8. 2014 je naročnik prejel tudi »Odgovor na zahtevek za revizijo«, znak izbranega ponudnika 181-KŽ-08/2014, z dne 12. 8. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik v celoti prereka navedbe vlagatelja in predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne. V navezavi na zahtevano zavarovanje za resnost ponudbe izbrani ponudnik zatrjuje, da je v ponudbi predložil menični izjavi v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 25. 8. 2014 sprejel sklep številka 165-JN6521/2014, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka pa kot prepozno zavrgel (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da bi s pozivom izbranemu ponudniku k predložitvi nove menične izjave temu omogočil »vsebinsko spremembo že predloženih dokumentov, čemur pa institut dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 ni namenjen«. Naročnik ob tem poudarja tudi, da bi izločitev izbranega ponudnika zaradi prenizke vrednosti menične izjave, ki je posledica ugotovljene in odpravljene računske napake, popolnoma razvrednotila »institut odprave računske napake iz 4. odstavka 78. člena ZJN-2«,
- v navezavi na drugo zatrjevano kršitev navaja, da je izbrani ponudnik »na obrazcu A/1 navedel cene v razmerju do naročnika, na obrazcu H/5 pa je navedel podatke o udeležbi podizvajalca«, obenem pa zaključuje, da cena iz obrazca H/5 zanj v predmetnem postopku ni bistvena informacija in je tudi ni zahteval,
- v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja, da so navedbe vlagatelja prilagojene potrebam postopka in pavšalne do te mere, da jih ni mogoče obravnavati kot utemeljene. Naročnik ob tem dodaja, da cena storitev med podizvajalcem in izbranim ponudnikom ne more imeti takšnega pomena, da bi lahko ponudbo izbranega ponudnika zaradi nje izločil,
- v navezavi na četrto zatrjevano kršitev navaja, da so zatrjevanja vlagatelja, po katerih bo vsaj del storitev obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov opravil izbrani ponudnik sam, neutemeljena in pavšalna,
- v navezavi na peto zatrjevano kršitev navaja, da v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve, po kateri morajo ponudniki predložiti potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, niti ni pogojev za priznanje sposobnosti vezal na takšno potrdilo,
- v navezavi na šesto zatrjevano kršitev navaja, da »je skladno z 2. odstavkom 41. člena ZJN-2 preveril le popolnost najugodnejše ponudbe«, popolnosti ostalih dveh ponudb pa ni presojal.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 26. 8. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisa z dne 25. 8. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27. 8. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 1. 9. 2014 prejela vlagateljevo »VLOG[O] V SKLADU S PETIM ODSTAVKOM 29. ČLENA ZPVPJN« številka 568-0033/2014-8, z dne 29. 8. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi nadaljnjimi ravnanji v postopku oddaje javnega naročila, obenem pa zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je (v posledici svojega poziva z dne 28. 8. 2014) dne 4. 9. 2014 prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi dopisa z dne 3. 9. 2014 odstopil naročnik.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija kot naslednje (v nasprotju z zatrjevanji izbranega ponudnika v prvem odstavku na strani 3 in v zadnjem odstavku na strani 6 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) ugotavlja, da je v konkretnem primeru zahteva za pravno varstvo vložena zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila. Zahtevek za revizijo je namreč vložen zoper odločitev, da se javno naročilo odda ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II.) najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi menične izjave za resnost ponudbe ni predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj je menična izjava za resnost ponudbe (ob upoštevanju ponudbene vrednosti) predložena v neustreznem znesku, v posledici pa je ponudba izbranega ponudnika »neprimerna oziroma podrejeno nepravilna« in »posledično nepopolna«.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija najprej sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila. V posledici je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudb (glej točke 1.1, 1.3 in 1.5, pa tudi točko 4.1 razpisne dokumentacije) ponudnike povabil, da podajo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo, obenem pa dodal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo. Razpisno dokumentacijo je bilo potrebno dosledno izpolniti oziroma predložiti vse potrebne zahtevane priloge. Ponudbena dokumentacija je morala biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Da bo naročnik ponudnika izbral ob izpolnjevanju vseh pogojev in zahtev razpisne dokumentacije, ponudba pa se bo štela za popolno, če bo (med drugim) vsebovala vse v razpisni dokumentaciji zahtevane podatke, izhaja iz točke 2.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Naročnik je v isti točki ob tem še dodal, da neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pomeni, da bo ponudbo kot nepopolno zavrnil, v točki 6 razpisne dokumentacije pa je določil, da bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev, izločene.

Kot izhaja iz točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb je morala ponudba vsebovati vse ustrezno izpolnjene obrazce (priloge) in zahtevane dokumente, med drugim tudi originalni dokument za finančno zavarovanje: »Menična izjava za resnost ponudbe v višini 10% vrednosti z ddv izdana v skladu z navodili iz te razpisne dokumentacije in vzorcem na obrazcu (priloga C/1)« (vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz točke 3.1 in Priloge C/1 ter A/4 razpisne dokumentacije).

V zahtevah glede garancij v zvezi z naročilom (v točki 3 razpisne dokumentacije) je naročnik določil, da mora ponudnik »za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika naročniku predložiti menične izjave ali ustrezna zavarovanja pri zavarovalnicah. Menične izjave ali ustrezna zavarovanja pri zavarovalnicah, ki morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv, po vsebini ne smejo odstopati od vzorcev garancij iz razpisne dokumentacije. Pri ponudbi s podizvajalci garancijo predloži ponudnik kot glavni izvajalec, v primeru skupne ponudbe pa garancijo predloži vodilni partner«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila nadaljnjemu dokaznemu predlogu vlagatelja in vpogledala v »spis javnega naročila« in »zlasti ponudbo izbranega ponudnika«. V posledici je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 9. 6. 2014 pozval na podajo pisnega soglasja k popravi očitne računske napake na obrazcu Priloga A/1, izbrani ponudnik pa je naročniku na omenjeni poziv v prilogi dopisa številka 135-TM-06/2014, z dne 10. 6. 2014, posredoval pisno soglasje (z dne 10. 6. 2014) k popravi očitne računske napake na omenjenem obrazcu (v nadaljevanju: dopis z dne 10. 6. 2014).

V posledici dejstva, da je izbrani ponudnik računsko napako v svoji ponudbi popravil, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev »[m]eničn[e] izjav[e] za resnost ponudbe v višini 10% vrednosti z ddv«, znesek 77.499,72 EUR, kot izhaja iz menične izjave v ponudbi izbranega ponudnika (glej izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogo C/1), ne predstavlja več zneska »10% vrednosti z ddv«. Vrednost ponudbe izbranega ponudnika je (z davkom na dodano vrednost) pred odpravo očitne računske napake znašala 774.997,20 EUR, po njej pa 902.718,00 EUR. Znesek menične izjave za resnost ponudbe je torej (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije) kar za 12.772,08 EUR (ali dobrih 14 %) prenizek (90.271,80 EUR - 77.499,72 EUR). Glede na navedeno je v predstavljenem smislu slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (v točki II./(1) na strani 2) zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik v ponudbi »predložiti ustrezno menično izjavo za resnost ponudbe v višini 90.271,80 EUR (9,5% DDV, 10% od 902.718,00 EUR)«, kar pomeni, da »izbrani ponudnik ni predložil menične izjave za resnost ponudbe v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije«.

Omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika (pomanjkljivost menične izjave za resnost ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika, ki ni predložena »v višini 10% vrednosti z ddv«, upoštevaje vrednost ponudbe 902.718,00 EUR, v posledici pa ni izdana v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije in vzorcem na obrazcu – Priloga C/1), v konkretnem primeru ne predstavlja pomanjkljivosti ponudbe v njeni formi (ne predstavlja formalne pomanjkljivosti ponudbe), temveč predstavlja pomanjkljivost ponudbe v njeni vsebini (predstavlja vsebinsko pomanjkljivost ponudbe). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi naročniku, ki se v odločitvi o zahtevku za revizijo zaveda, da bi s pozivom izbranemu ponudniku k predložitvi nove menične izjave »omogočil izbranemu ponudniku vsebinsko spremembo že predloženih dokumentov, čemur pa institut dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 ni namenjen«, obenem pa zaključuje, da »ni želel ravnati v nasprotju z določilu ZJN-2 in vzpostavljeno prakso Državne revizijske komisije« (drugi odstavek točke II. na strani 3). V posledici ne gre slediti (sicer temu kontradiktornemu) zatrjevanju naročnika, da je predstavljeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika »tolmači[ti] kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot je opredeljena v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2« (četrti odstavek točke II. na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je kot nebistvene formalne pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom in podobno (za kar v konkretnem primeru ne gre), ne pa vsebinskih pomanjkljivosti ponudb.

V konkretnem primeru je pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v predstavljenem delu še posebej poudarjena. Predračun namreč vsebuje le dve postavki (1. obdelava mešanih komunalnih odpadkov; 2. odlaganje mešanih komunalnih odpadkov), podatek, po katerem bo v postopku izvedbe javnega naročila podizvajalec izbranega ponudnika po obdelavi odložil 5.760 ton ostanka mešanih komunalnih odpadkov (glej Prilogo H/5 in 20. člen Priloge G v ponudbi izbranega ponudnika), čeprav je bilo v predračunu potrebno za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov upoštevati količino 7.200 ton, pa dopušča zaključek, da vrednost postavke »Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov« v bistvu predstavlja zgolj vrednost za količino 5.760 ton. Slednja količina namreč predstavlja 80 % količine 7.200 ton, če količino 5.760 ton pomnožimo s ceno za tono, ki je za postavko »Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov« ponujena v ponudbi izbranega ponudnika, pa dobimo natanko vrednost postavke, kot izhaja iz predračuna omenjene postavke v ponudbi izbranega ponudnika. Če je temu tako, bi bilo potrebno (ob upoštevanju doslej navedenih dejstev) zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika (v njeni prvotno predloženi vsebini) ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, saj je v njej upoštevana vrednost postavke »Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov« za količino 5.760 ton, ne pa za količino 7.200 ton. Slednje pa bi lahko vodilo tudi do zaključka, da v konkretnem primeru ne gre za očitno računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika.

Na dosedanje zaključke iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika (prvi odstavek točke II. na strani 2 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem je v trenutku predložitve svoje ponudbe menično izjavo za resnost ponudbe predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Zaradi računske napake, kot jo je ugotovil naročnik, izbrani ponudnik pa jo je z dopisom z dne 10. 6. 2014 odpravil, je namreč potrebno šteti, da je prava skupna vrednost ponudbe izbranega ponudnika že ves čas (tudi ob njeni predložitvi) znašala 824.400,00 EUR (brez davka na dodano vrednost) oziroma 902.718,00 EUR (z davkom na dodano vrednost). Razumevanje, kot ga podaja izbrani ponudnik, bi tudi sicer lahko generiralo (oziroma vodilo v) očitne zlorabe pri izračunih cen v ponudbah (pri osnovnih računskih operacijah, kot je na primer množenje), s katerimi bi nek ponudnik dosegel, da je kljub ceni na enoto, ki je (skupaj z davkom na dodano vrednost) na primer 100,00 EUR, in količini, ki je na primer 1.000 kosov, v trenutku poteka roka za prejem ponudb vrednost vsake posamezne postavke na primer 1,00 EUR, skupna vrednost ponudbe pa ob (na primer) desetih postavkah zgolj 10,00 EUR in ne 1.000.000,00 EUR. Navedeno pomeni, da bi ponudnik, ki je v ponudbi napravil »očitno« računsko napako, lahko v primeru, ko je zahtevano zavarovanje za resnost ponudbe »v višini 10% vrednosti z ddv«, v predstavljenem primeru v svoji ponudbi predložil zavarovanje za resnost ponudbe v znesku 1,00 EUR, v primeru, če računske napake ne bi storil, pa bi moral v svoji ponudbi predložiti zavarovanje za resnost ponudbe v znesku 100.000,00 EUR. Navedeno bi vodilo v neenakopravno obravnavo ponudnikov (primerjaj 9. člen ZJN-2), lahko pa bi omejevalo tudi konkurenco med ponudniki (primerjaj 7. člen ZJN-2).

Na dosedanje zaključke iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika (prvi odstavek na strani 3 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da bo »[o]b podpisu pogodbe o izvajanju del« […] »le-to popravljeno, saj bo izbrani ponudnik« […] »izdal dodatn[o] meničn[o] izjav[o] za resnost ponudbe«, niti zatrjevanje naročnika, da bo »popravljeno skupno vrednosti upošteval pri menični izjavi za dobro izvedbo del, kot seveda tudi pri navedbi vrednosti v sami Pogodbi« (prvi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, morata namreč ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene zahteve razpisne dokumentacije izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Pri tem ni slediti naročniku, da »bi izločitev izbranega ponudnika zaradi razloga prenizke vrednosti menične izjave, ki je posledica s strani naročnika ugotovljene in odpravljene računske napake«, […] »popolnoma razvrednotila institut odprave računske napake iz 4. odstavka 78. člena ZJN-2« (tretji odstavek točke II. na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Kot namreč ugotavlja že naročnik, je institut odprave očitne računske napake na primer uporaben že v primeru, ko bi »od ponudnikov zahteval finančno zavarovanje v absolutnem znesku (npr. 10.000 EUR ne glede na ponudbeno vrednost)«, česar pa v konkretnem primeru ni storil (v zvezi s tem primerjati tretji odstavek 71. člena ZJN-2).

V posledici vseh predstavljenih dejstev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik iz razloga, ker ponudbe izbranega ponudnika (ker ta ne vsebuje menične izjave »za resnost ponudbe v višini 10% vrednosti z ddv«, izdane v skladu z navodili razpisne dokumentacije in vzorcem na obrazcu – Priloga C/1) ni označil za nepopolno, kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, zlasti točko 2.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (v delu, ki določa, da bo naročnik ponudnika izbral ob izpolnjevanju vseh pogojev in zahtev razpisne dokumentacije, neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pa bo pomenila, da bo ponudbo kot nepopolno zavrnil), v povezavi s točko 1.3 Povabila k oddaji ponudb (v kateri je določeno, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo) in v povezavi s točko 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (po kateri je morala ponudba vsebovati tudi menično izjavo »za resnost ponudbe v višini 10% vrednosti z ddv«, izdano v skladu z navodili razpisne dokumentacije in vzorcem na obrazcu – Priloga C/1). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo dokazal tudi, da je naročnik iz predstavljenega razloga kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je namreč neprimerna in v posledici nepopolna, naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega doslej navedenega vlagateljevemu zahtevku za revizijo številka 568-0033/2014-6, z dne 31. 7. 2014, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Prevzem, prevoz, obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 18. 7. 2014.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o ostalih kršitvah naročnika, ki jih v točki III. zahtevka za revizijo (na strani 3 in 4) zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v omenjeni vsebini namreč v ničemer ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala niti o vsebini zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj zatrjuje, da je ponudba ponudnika »Saubermacher Slovenija d.o.o.« nepopolna (točka IV. na strani 4). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je namreč naročnik na podlagi drugega odstavka 41. člena ZJN-2 oddal javno naročilo potem, ko je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo (najnižja cena), nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Ker je naročnik, kot to navaja tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka IV. na strani 6), skladno z omenjeno pravno podlago »preveril le popolnost najugodnejše ponudbe, torej popolnost izbranega ponudnika«, popolnosti ostalih dveh ponudb (med njima je tudi ponudba ponudnika »Saubermacher Slovenija d.o.o.«) pa ni presojal, tega ni mogoče storiti niti v predmetnem postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN (glej ZJN-2 in ZPVPJN, zlasti še njegov 14. člen).

V navezavi na vlagateljev pravovarstveni predlog Državni revizijski komisiji, da odloči, da se razveljavi tudi vsa nadaljnja ravnanja (naročnika) v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije, ki ji jo je odstopil naročnik, ne izhaja, da bi po vložitvi zahtevka za revizijo naročnik izvedel nadaljnja ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija do vlagateljevega zahtevka za revizijo v smislu predstavljenega pravovarstvenega predloga ni vsebinsko opredeljevala.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za povrnitev stroškov in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva, da se mu povrne strošek plačane takse v znesku 18.054,36 EUR, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka V. na strani 6 oziroma 7) zatrjuje, da je vlagatelj zahtevek za povrnitev stroškov vložil po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, torej prepozno.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Iz pravno relevantnega dela petega odstavka 70. člena ZPVPJN izhaja, da vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo. Glede na navedeno torej za zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, v konkretnem primeru ni pravno relevanten rok »iz 1. odstavka 25. člena ZPVPJN« oziroma rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo meni naročnik, pač pa peti odstavek 70. člena ZPVPJN.

Ker je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal dne 31. 7. 2014, se na podlagi drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, omenjeni dan šteje za dan izročitve zahtevka za revizijo naročniku, na katerega je naslovljen. Ob upoštevanju drugega odstavka 111. člena ZPP (v povezavi s prvim odstavkom 13. člena in petim odstavkom 1. člena ZPVPJN) je v konkretnem primeru peti delovni dan potekel v četrtek, dne 7. 8. 2014. Če je rok določen po dnevih, se namreč ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Naročnik je zahtevek za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove prejemne štampiljke na omenjenem dokumentu, prejel dne 6. 8. 2014, torej pravočasno (v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo in skladno s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 18.054,36 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 18.054,36 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 25. 9. 2014


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije


























Vročiti:
– Javno podjetje Komunala Cerknica, d. o. o., Cerknica, Notranjska cesta 44, 1380 Cerknica
– KOSTAK, d. d., Leskovška cesta 2A, 8270 Krško
– PUBLICUS, d. o. o., Ljubljana, Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran