Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-172/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

    Številka: 018-172/2012-6
    Datum sprejema: 9. 7. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar Šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Čiščenje, zimska služba in košnja na skupnih objektih in površinah na mejnih prehodih na območju Policijskih uprav Krško, Novo mesto (sklop 1) in Murska Sobota (sklop 2)«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Aktiva čiščenje, d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2012

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, izdane dne 14. 3. 2012, pod št. 4300-94/2011/59.

    2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.487,70 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje, zimska služba in košnja na skupnih objektih in površinah na mejnih prehodih na območju Policijskih uprav Krško, Novo mesto (sklop 1) in Murska Sobota (sklop 2)«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 27. 10. 2011, pod št. objave JN12354/2011 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 20. 10. 2011, pod št. objave 2011/S 209-340775. Naročnik je dne 14. 3. 2012, pod št. 4300-94/2011/59, izdal Odločitev o oddaji naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da javno naročilo odda ponudniku EES sistemi, d.o.o., Ameriška 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 4. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker predložene reference niso ustrezne. Navaja, da je izbrani ponudnik v obrazcu Prijava navajal dve identični referenci, saj gre za opravljanje iste storitve, za istega naročnika, v istem obdobju, zato izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve naročnika po predložitvi najmanj dveh referenc. Vlagatelj dalje opozarja, da je izbrani ponudnik šele z dopolnitvijo ponudbe naročniku predložil pogodbo o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006, zato je naročnik pri presoji referenc ne bi smel upoštevati. Poleg tega se navedena pogodba nanaša na poslovne prostore in poslovne površine, zato po mnenju vlagatelja ne gre za storitve čiščenja zunanjih površin, pogodba pa se ne nanaša na izbranega ponudnika, ampak družbo C., pogodba pa tudi ne dokazuje, da so bile storitve izvedene v letu 2011. Pogodba o čiščenju št. 1/2007 z dne 30. 4. 2007 se po ugotovitvah vlagatelja nanaša na čiščenje skladiščnih prostorov, zato ne ustreza pogoju istovrstnosti. V zvezi s pogodbo o čiščenju št. 26/2010 z dne 26. 11. 2010, katera je po mnenju vlagatelja po vsebini edino ustrezna, pa vlagatelj izpostavlja, da bi moral naročnik odšteti vrednost storitev, ki se ne nanašajo na istovrstne storitve in storitve, ki niso bile opravljene v letu 2011. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je v obrazcu Prijava kot naročnik posla navedena družba oziroma poslovna enota, ki je ni v predloženih pogodbah, poleg tega pa poslovna enota kot pravna oseba ne obstaja in zato po prepričanju vlagatelja ni mogla potrditi referenc izbranemu ponudniku. Vlagatelj v zvezi s podrednim zahtevkom navaja, da mu naročnik, s sklicevanjem na poslovno skrivnost, ni dovolil vpogleda v priloge k referencam. Vlagatelj pojasni pravila in navede svoja stališča glede varovanja podatkov ter izpostavi, da ga ne zanimajo podatki glede vrednosti storitev v referencah izbranega ponudnika, ampak želi zgolj preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj po dveh različnih referencah, za istovrstne storitve in v ustreznem obdobju treh let pred oddajo ponudbe, zato predlaga, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navede še dejstva v zvezi z domnevno nepopolnostjo ponudbe ponudnika S in G, d.o.o., Delnice 8, Poljane nad Škofjo Loko in ponudbe ponudnika Oštir, d.o.o., Izvir 8, Cerklje ob Krki.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8. 5. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da je za izpolnjevanje zahtevanega pogoja treba izkazati izvedbo dveh istovrstnih storitev, v določeni letni višini, neodvisno od tega, ali so bile storitve izvedene pri istem naročniku. Izbrani ponudnik meni, da na veljavnost in verodostojnost referenc ne more vplivati notranja organizacija podpisnika referenc, saj je bistvo referenc v tem, da ponudnik izkaže, da je sposoben izvesti predmet javnega naročila. Predloženi referenci po prepričanju izbranega ponudnika izkazujeta, da je v zadnjem letu opravil dve istovrstni storitvi v zahtevanem obsegu, na različnih lokacijah, kar je razvidno iz predloženih pogodb, medtem ko je iz priloženih računov razvidno, da so se za vsako lokacijo posebej izdajali računi, ki so se pošiljali različnima prejemnikoma. Izbrani ponudnik dalje pojasni, da je za referenco pod zap. št. 1 predložil pogodbo o čiščenju št. 26/2010, iz katere je razvidno, da je izvajal tudi storitve urejanja zunanjih površin, na območju B.C., iz priloženih računov k tej pogodbi pa izhaja, da je na koncu vedno naveden prejemnik storitev, družba B. (Poslovna enota L. ali vodno mesto). Za referenco pod zap. št. 2 je izbrani ponudnik predložil poleg potrdila reference še Prilogo 1 k pogodbi o prenosu z dne 23. 3. 2010 in pogodbo o čiščenju št. 1/2007. S pogodbo o čiščenju št. 1/2007 je izbrani ponudnik res prevzel samo čiščenje skladiščnih prostorov na lokaciji logističnega centra, vendar je izbrani ponudnik na podlagi pogodbe o prenosu z dne 23. 3. 2010 prevzel tudi čiščenje zunanjih površin na isti lokaciji. Slednjo pogodbo je izbrani ponudnik pomotoma pozabil predložiti v ponudbo (oziroma je namesto nje pomotoma predložil pogodbo št. 1/2007), zato jo je predložil z dopolnitvijo ponudbe. Iz računov za opravljene storitve v letu 2011 po tej pogodbi pa je razvidno, da je kot prejemnik storitev vsakokrat navedena družba B., logistični center. Izbrani ponudnik glede na navedeno meni, da je predložil dve referenci, ki sta dva samostojna posla, ki se ločita glede na območje izvajanja del, obseg in znesek opravljenih del za vsako referenco pa je razviden iz računov, ki so se ločeno izdajali po posamezni referenci. Izbrani ponudnik ob tem še poudarja, da sta predloženi referenci potrjeni s strani dveh različnih odgovornih oseb naročnika storitev, kar dodatno potrjuje navedbe glede notranje organizacije naročnika storitev. Izbrani ponudnik poda še svoja stališča v zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo.

    Naročnik je dne 22. 5. 2012, pod št. 4300-5/2012/10, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pojasni, da ni dvomil v pravilnost potrjenih referenc izbranega ponudnika, saj je družba B., katere žig se nahaja na obeh referenčnih potrdilih, po statutu razdeljena v dve poslovni enoti, ki sklepata pravne posle samostojno, vendar z vednostjo (in žigom) družbe. Naročnik zato meni, da je tovrstno poslovanje stvar notranje organizacije in pooblastil znotraj velikih družb, zato se ne strinja z vlagateljem, da poslovne enote ne obstajajo. Naročnik v nadaljevanju kot neutemeljeno zavrača navedbo vlagatelja, da naj bi izbrani ponudnik predložil samo eno referenco, saj se vsaka referenca nanaša na različni poslovni enoti, z različnimi vrednostmi, naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni prepovedal, da ponudnik ne bi smeli predložiti dveh referenc istega naročnika. Tudi iz računov izhaja, da so bili izdani za dve poslovni enoti. Naročnik dalje pojasni, da je izbrani ponudnik kot dokazilo za izkazovanje referenc poslovne enote L.C. priložil Prilogo 1 k pogodbi o prenosu, ki je bila podpisana dne 1. 10. 2010 med izbranim ponudnikom in naročnikom, družbo B., poslovno enoto L.C., pomotoma pa je priložil še pogodbo o čiščenju št. 1/2007. Naročnik je prepričan, da se Priloga 1 šteje za samostojni pravni posel, ker je obojestransko podpisana in ima določen predmet ter ceno za posamezne storitve. Naročnik pojasni, da je izbranega ponudnika pozval za pojasnila referenc, kar je izbrani ponudnik tudi storil ter naročniku predložil pojasnilo in originale pogodbe na vpogled. Naročnik je pri tem ugotovil, da je posel po Prilogi 1 pred izbranim ponudnikom izvajala družba C. po pogodbi o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006 (kopijo te pogodbe je izbrani ponudnik priložil v postopku pojasnjevanja referenc). Naročnik še pojasni, da je iz priloženih računov za leto 2011 v ponudbi izbranega ponudnika, naslovljenih na poslovno enoto L.C., seštel samo vrednosti za izvajanje storitev čiščenja zunanjih površin, košnje in zimske službe in pri tem ugotovil, da je izbrani ponudnik opravil posel po vrsti storitev in v zahtevani višini. Prav tako je naročnik preveril račune za leto 2011 po pogodbi o čiščenju št. 26/2010, ki so naslovljeni na poslovno enoto L. in ugotovil, da seštevek vrednosti storitev ustreza zahtevanim vrednostim. Naročnik se opredeli še do revizijskih očitkov vlagatelja v zvezi z vpogledom v podatke v ponudbi izbranega ponudnika in pri tem pojasni, da je ravnal skladno s predpisi, saj ni razkril tistih podatkov, ki jih je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost.

    Naročnik je z vlogo z dne 28. 5. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 5. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer najprej opozori na nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o povrnitvi stroškov vlagatelju in izbranemu ponudniku. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da bi naročnik ob vpogledu v register Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) glede družbe B. ugotovil, da obstaja le pravna oseba B., s poslovnima enotama N. in M., v nobenem primeru pa poslovna enota ne more potrditi referenc, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da lahko referenčno potrdilo potrdi zgolj pravna oseba. Zastopniki poslovne enote niso zakoniti zastopniki družbe in zato po prepričanju vlagatelja ne morejo potrjevati referenc tretjim subjektom. Vlagatelj zato meni, da referenci izbranega ponudnika, ne glede na število poslovnih enot, predstavljata le eno referenco, saj gre za istega naročnika referenčnih poslov. Vlagatelj se ob tem sklicuje še na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-190/2011-6, v kateri je Državna revizijska komisija ugotovila neustreznost predloženega referenčnega potrdila, ponudbo pa označila za nepopolno, ker potrdila ni podpisal zakoniti zastopnik. Vlagatelj dalje opozarja, da je naročnik šele po prejemu zahtevka za revizijo ugotovil, da se lahko tudi Priloga 1 (v katero vlagatelj ni imel vpogleda) šteje za samostojen pravni posel, zato vlagatelj predlaga vpogled v predlog strokovne komisije naročnika z dne 9. 3. 2012, iz katerega je razvidno, na podlagi katerih ugotovitev je naročnik priznal tehnično sposobnost izbranemu ponudniku, saj so navedene ugotovitve nasprotne ugotovitvam, naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj ob tem izpostavlja, da naročnik te priloge ne bi smel upoštevati pri ocenjevanju ponudbe že zato, ker je s tem kršil zahtevo iz razpisne dokumentacije, po kateri so morali ponudniki v ponudbi predložiti kopijo pogodbe, navedene v obrazcu Izjava – potrdilo reference, izbrani ponudnik pa na tem obrazcu Priloge 1 ni navajal. Vlagatelj tudi dvomi v verodostojnost Priloge 1, saj je pogodba o prenosu z dne 23. 3. 2010, iz II. člena te pogodbe pa izhaja, da so priloge te pogodbe sestavni del te pogodbe.

    Naročnik je, po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 14. 6. 2012 podal dodatna pojasnila v zvezi s preverjanjem referenc izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v odstopljeno dokumentacijo naročnika in v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES, ostale dokazne predloge je kot nepotrebne zavrnila. Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v primarnem zahtevku predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 14. 3. 2012, je Državna revizijska komisija najprej pristopila k obravnavi s tem povezanih zatrjevanih kršitev, pri čemer je skladno s pooblastili iz ZPVPJN in predlogom vlagatelja, vpogledala tudi v podatke, v katere naročnik vlagatelju (iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti) ni omogočil vpogleda, in so merodajni za presojo zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku.

    Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v dveh sklopih, v katerem je prejel sedem pravočasnih ponudb (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 23. 1. 2012). Naročnik je ponudbe razvrstil po merilu najnižja cena za vsak sklop, nato je preveril popolnost najugodnejše ponudbe izbranega ponudnika v obeh sklopih in ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna ter na tej podlagi odločil, da javno naročilo v obeh sklopih odda izbranemu ponudniku. Navedeno ravnanje naročnika je vlagatelju sporno, saj je prepričan, da izbrani ponudnik ni izkazal ustreznih referenc in bi zato naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik izločiti iz postopka. Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

    Naročnik je zahteve glede izpolnjevanja tehnične sposobnosti v obravnavanem primeru določil v Povabilu in navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe za javno naročilo po odprtem postopku z oznako ODCKKNMMS-7/2011 (v nadaljevanju: navodila), v 9. poglavju (Pogoji), v točki 9.1.3 Tehnični pogoji oziroma sposobnost, ki se je glasila:

    »Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred oddajo ponudbe izvedel najmanj dve (2) istovrstni storitvi s področja javnega naročila – storitvi čiščenja zunanjih površin, v posamični vrednosti posla:
    - za sklop 1: najmanj 50.000,00 EUR z DDV
    - za sklop 2: najmanj 25.000,00 EUR z DDV.

    Naročnik bo kot ustrezne reference upošteval tudi v zadnjih treh (3) letih pred oddajo ponudbe izvedene istovrstne storitve s področja javnega naročila – storitve čiščenja zunanjih površin, po večletnih še aktivnih pogodbah, ki so bile sklenjene najmanj leto dni pred oddajo ponudbe. Če gre za večletne pogodbe, mora ponudnik priložiti veljavno pogodbo, ki je podlaga za izvajanje istovrstne storitve. V tem primeru mora letni pogodbeni znesek posameznega posla presegati vrednost:
    - za sklop 1: najmanj 25.000,00 EUR z DDV
    - za sklop 2: najmanj 15.000,00 EUR z DDV.

    Kot istovrstne storitve razpisanim se upoštevajo:
    a) storitve čiščenja zunanjih površin (npr. čiščenje platojev, parkirišč, zelenih površin ipd.) ali
    b) storitve čiščenja zunanjih površin, košnje in zimske službe (npr. čiščenje platojev, parkirišč, zelenih površin ipd.) ali
    c) storitve čiščenja zunanjih površin in košnje (npr. čiščenje platojev, parkirišč, zelenih površin ipd.) ali
    d) storitve čiščenja zunanjih površin in zimske službe (npr. čiščenje platojev, parkirišč, zelenih površin ipd.).

    Dokazila:
    Za vsako prijavljeno referenco: vpis v obrazec »Seznam opravljenih storitev - točka 3« in izpolnjen in potrjen obrazec »Izjava – potrdilo reference št. 1 in št. 2« (navedeni obrazci so del obrazca »Prijava«), kopijo pogodbe, navedene v obrazcu Izjava – potrdilo reference in kopijo končnega računa oziroma računa za eno poslovno leto pri večletnih pogodbah.
    Naročnik, ki potrdi referenčno potrdilo (glej obrazec »Prijava«), je tretja (pravna) oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi.
    Naročnik bo upošteval zaključene storitve po pogodbi ali storitve, ki se izvajajo najmanj drugo leto, glede vrednosti pa eno zaključno leto v tem obdobju.
    Zaključena dela – opravljene storitve po pogodbi, ponudnik izkaže s fotokopijo pogodbe, končnim obračunom opravljenih storitev in izkazanim plačilom le-teh, ki jih naročnik zahteva v tem razpisu. Za storitve, ki se izvajajo najmanj drugo leto, pa s fotokopijo pogodbe in računi za eno poslovno leto.
    Izpolnjevanje tehničnega pogoja oziroma sposobnosti s ponudnikovim sklicevanjem na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, glede na vsebino predmeta oddaje javnega naročila z oznako ODCKKNMMS, ni dovoljeno.
    Naročnik si pridržuje pravico preveritve izjav – potrdil, verodostojnosti kopij pogodb in računov, z vpogledom v originale, pri podpisniku le-teh.
    Opozorilo: Ponudnik mora pri navedbi opravljenih del upoštevati navodila v obrazcu »Prijava«, točka 3. Reference.«

    Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik za izkazovanje navedenega pogoja v ponudbi predložil naslednje dokumente: obrazec »Prijava«, točka 3. Reference, obrazec »Prijava«, Izjava – potrdilo reference št. 1 in Izjava – potrdilo reference št. 2, kopijo Priloge 1 k pogodbi o prenosu pogodbe z dne 1. 10. 2010, kopijo Pogodbe o čiščenju št. 1/2007 z dne 30. 4. 2007, kopijo pogodbe o čiščenju št. 26/2010 z dne 26. 11. 2010 ter kopije računov. Izbrani ponudnik je v ponudbi, obrazcu »Prijava«, točka 3. Reference navajal dva referenčna posla, z enako vrsto storitve (čiščenje zunanjih površin, košnja in zimska služba), z enakim obdobjem trajanja (1. 1. 2011 do 31. 12. 2011), kot naročnik sta navedena za referenco pod zap. št. 1 družba B., poslovna enota L in pod zap. št. 2 ista družba B., poslovna enota L.C. (in ne poslovna enota L., kot to napačno navaja vlagatelj), v rubriki pogodbeni znesek v EUR z DDV pa je zapisan različni znesek. Kot je to pravilno ugotovil naročnik v postopku preverjanja ponudbe, je izbrani ponudnik v obrazcih »Prijava«, Izjava – Potrdilo reference št. 1 in Izjava – Potrdilo reference št. 2 navajal isto Pogodbo o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010, vendar je hkrati navajal različni objekt – lokacijo, in sicer pri referenci št. 1 je navajal lokacijo B., poslovna enota L, pri referenci št. 2 pa lokacijo B. poslovno enoto L.C., prav tako sta navedena različna pogodbena zneska (enaka, kot v obrazcu »Prijava«, točka 3. Reference), navedeno pa je tudi enako obdobje sklenitve pogodbe od 1. 4. 2010 za nedoločen čas. Kot potrjevalca referenc je za referenco št. 1 navedena družba B., poslovna enota L., odgovorna oseba potrjevalca reference oseba J.P., za referenco št. 2 pa družba B., poslovna enota L.C., odgovorna oseba potrjevalca reference direktor J.P. Obe potrdili sta žigosani z žigom družbe B.

    Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika s pisnim pozivom, izdanim dne 2. 3. 2012, pod št. 4300-94/2011/55, pozval k pojasnilu referenc, ker je v obeh referenčnih potrdilih kot pravna podlaga za posel navedena pogodba o prenosu z dne 23. 3. 20120, in sicer, da pojasni pogodbo o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010 in Prilogo 1 z dne 1. 10. 2010, pogodbo o čiščenju št. 1/2007 z dne 30. 4. 2007 (za katero je naročnik ugotovil, da manjka 2. stran), pogodbo o čiščenju št. 26/2010 z dne 26. 11. 2010, pravno nasledstvo glede družbe B. in priložene račune, v katerih ni jasno, na katero številko pogodbe se računi nanašajo. Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 5. 3. 2012 podal pojasnilo, da se je družba B. preimenovala v družbo izbranega ponudnika (priložil je sklep o preimenovanju), da je na vsakem računu napisan prejemnik storitev, iz česar je razvidno, na katero pogodbo se račun nanaša. Izbrani ponudnik naj bi naročniku predložil na vpogled originale pogodb, o čemer je napravljen uradni zaznamek na navedeni vlogi izbranega ponudnika, vlogi pa je priložena še kopija pogodbe o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010, kopija pogodbe o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006 in manjkajoča druga stran pogodbe št. 1/2007.

    Državna revizijska komisija v zvezi s predloženimi pogodbami ugotavlja, da se pogodba o čiščenju št. 1/2007 z dne 30. 4. 2007 ne nanaša na prijavljene reference izbranega ponudnika (kar izpostavljata tudi naročnik in izbrani ponudnik) in je zato Državna revizijska komisija pri presoji naročnikovih kršitev ni upoštevala. Prilogo 1 k pogodbi o prenosu pogodbe z dne 1. 10. 2010 je treba upoštevati skupaj s Pogodbo prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010, iz katere izhaja, da je družba C., v soglasju z družbo B., na izbranega ponudnika prenesla pogodbo o izvajanju storitev na območju družbe B., poslovna enota L.C., ki je bila sklenjena med družbo B., poslovno enoto L.C. in družbo C. dne 23. 5. 2006 (pogodba je pričela veljati 23. 3. 2010). Predmet pogodbe z dne 23. 5. 2006 so storitve čiščenja in urejanja poslovnih prostorov in drugih poslovnih površin na območju družbe B. poslovna enota L.C, pogodba pa je sklenjena za nedoločen čas. Pogodba o čiščenju št. 26/2010 z dne 26. 11. 2010 je sklenjena med družbo B., poslovno enoto L. in vlagateljem, predmet pogodbe je čiščenje poslovnih prostorov ter vzdrževanje območja B., pogodba je sklenjena za nedoločen čas in je začela veljati 26. 11. 2010, oziroma od 1. 1. 2011 dalje.

    Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pritrjuje izbranemu ponudniku in naročniku v tem, da je izbrani ponudnik izkazal dva in ne zgolj en referenčni posel, kljub temu, da gre za istega naročnika, družbo B. Navedeno izhaja iz dejstva, da je izbrani ponudnik v obrazcu »Prijava«, 3. Reference kot naročnika navajal dve različni poslovni enoti družbe B. in dva različna pogodbena zneska opravljenih referenčnih del, da je v obrazcih »Prijava«, Izjava – potrdilo reference št. 1 in Izjava – potrdilo reference št. 2 navajal različni objekt – lokacijo čiščenja in različne pogodbene zneske, predložene pogodbe (za referenco št. 1 pogodba o čiščenju št. 26/2010, za referenco št. 2 pa Priloga 1, pogodba o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010 in pogodba o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006) pa potrjujejo, da je šlo za različne lokacije izvajanja storitev (sicer za isto družbo, vendar drugo poslovno enoto), pogodbe pa so tudi sklenjene različnega dne in z različnim pričetkom veljavnosti.

    Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem v tem, da opravljanje istovrstne storitve za istega naročnika v istem obdobju vedno predstavlja eno referenco. Treba je upoštevati okoliščine konkretnega primera, saj ima ponudnik lahko za opravljanje iste storitve pri istem naročniku sklenjenih več pogodb, ki vsaka zase predstavlja ločeno pogodbeno razmerje. Način, kako pogodbeni stranki uredita medsebojne obveznosti, je njuna volja, z vidika izpolnjevanja pogojev v javnem naročanju pa je treba upoštevati, kako naročnik oblikuje zahteve v razpisni dokumentaciji. Ker v obravnavanem primeru naročnik (kot to utemeljeno opozarjata izbrani ponudnik in naročnik) v razpisni dokumentaciji ni izključil možnosti, da ponudnik uveljavlja referenčna posla, ki sta bila opravljena za istega naročnika in v istem obdobju, po mnenju Državne revizijske komisije ni najti razloga, da se takšna referenčna posla (ki temeljita na ločenih pogodbah) ne bi upoštevali kot dve referenci. Kot pa že navedeno, je ločenost pogodbenih razmerij v obravnavanem primeru izkazana tudi z različno lokacijo opravljanja storitev, različnim začetkom veljavnosti pogodbe (izbrani ponudnik zgolj uveljavlja isto obdobje (1. 1. 2011 do 31. 12. 2011) upoštevanja reference pri večletnih pogodbah).

    Državna revizijska komisija se dalje tudi ne strinja z vlagateljem v tem, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati pogodbe o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006 (katero je izbrani ponudnik predložil naročniku v postopku pojasnjevanja referenc). Izbrani ponudnik je namreč z navedeno pogodbo zgolj pojasnil referenco št. 2 in Prilogo 1 z dne 1. 10. 2010 (kar je priložil že v ponudbi), zaradi česar, po oceni Državne revizijske komisije, ne gre za nedopustno spremembo ponudbe. Ob tem je treba še ugotoviti, da ne drži trditev vlagatelja, da je izbrani ponudnik v obrazcu »Prijava«, 3. Reference navajal drugega naročnika, kot izhaja iz predloženih pogodb, saj, kot že navedeno, je v navedenem obrazcu kot naročnik za referenco št. 1 navedena družba B., poslovna enota L., enako je kot naročnik v pogodbi o čiščenju št. 26/2010 navedena družba B., poslovna enota L., medtem ko je za referenco št. 2 v obrazcu navedena družba B., poslovna enota L.C., ista družba je navedena v Prilogi 1 z dne 1. 10. 2010, pogodbi o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010 in v pogodbi o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006.

    Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi navedbo vlagatelja, da naročnik ne bi smel priznati ustreznosti referenčnih potrdil (obrazec »Prijava«, Izjava – Potrdilo reference št. 1 in Izjava – potrdilo reference št. 2), ker poslovna enota kot pravna oseba ne obstaja, naročnik pa naj bi izrecno zahteval, da referenco potrdi pravna oseba oziroma zakoniti zastopnik. Kot izhaja iz pogoja v točki 9.1.3 navodil, je naročnik zahteval zgolj, da je naročnik, ki potrdi referenčno potrdilo, tretja (pravna) oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi. Zato ni mogoče kot neustreznih šteti referenčnih potrdil, ki sta jih potrdili odgovorni osebi potrjevalca reference, ki sta poslovni enoti (torej tretji osebi), na referenčnih potrdilih pa se tudi nahaja žig družbe B, iz česar gre sklepati, da poslovni enoti nastopata v imenu in za račun družbe B. Iz statuta družbe B. (dostopnega v Poslovnem registru Slovenije na spletnih straneh AJPES), v 19. členu izhaja, da je opravljanje dejavnosti družbe organizirano v poslovnih enotah, ki jih določa uprava družbe, poslovne enote pa vodijo direktorji. Pooblastila podpisnikov referenčnih potrdil so zato tudi po mnenju Državne revizijske komisije stvar notranje organizacije subjekta, naročnik pa lahko v primeru, (ko izrecno ne postavi zahteve po tem, da potrdila podpišejo pravne osebe oziroma njihovi zakoniti zastopniki), da dvomi v vsebino referenčnih potrdil (ali pooblastila podpisnikov), vsebino reference preveri pri naročniku referenčnega posla (naročnik je tako tudi zapisal v okviru pogoja v točki 9.1.3 navodil da si pridržuje pravico preveritve izjav – potrdil, verodostojnosti kopij pogodb in računov, z vpogledom v originale, pri podpisniku le-teh).

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila še revizijske očitke vlagatelja, ki so povezani z domnevno neustreznostjo referenc izbranega ponudnika glede na vrsto, čas in znesek opravljenih storitev, v kar vlagatelj ni imel vpogleda. Ker je naročnik glede navedenih očitkov v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da je pregledal priložene račune v ponudbi izbranega ponudnika in pri tem ugotovil, da sta referenci ustrezni (natančne ugotovitve naročnika pa niso bile razvidne iz odstopljene dokumentacije naročnika), je Državna revizijska komisija naročnika pozvala, da za vsako referenco pojasni konkretno specifikacijo opravljenih storitev po vsebini, višini in času ter številko računa, ki jo je upošteval pri presoji referenc.

    Državna revizijska komisija po prejemu naročnikovega pojasnila in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotavlja, da naročniku pri presoji ustreznosti reference št. 1 (poslovna enota L., pogodba št. 26/2010) ni mogoče očitati kršitev, saj referenčna dela že po predloženih računih, št. 96, št. 168, št. 241, št. 248 in št. 319, ki se glasijo na prejemnika storitev družbo B., poslovna enota L., izkazujejo ustreznost po vrsti (čiščenje zunanjih površin), času (leto 2011) in višini (najmanj 25.000,00 EUR z DDV za sklop 1 in najmanj 15.000,00 EUR z DDV za sklop 2).

    Ni pa mogoče sprejeti enakega zaključka iz predloženih računov in pojasnila naročnika za referenco št. 2 (poslovna enota L.C., Priloga 1, pogodba o prenosu pogodbe z dne 23. 3. 2010 in pogodba o izvajanju storitev z dne 23. 5. 2006).

    Računa št. 3 in št. 5 se tako nanašata na storitve, ki so bile izvedene v letu 2010, zaradi česar jih ni mogoče upoštevati v okviru referenčnih del, opravljenih v letu 2011 (kakor je to navajal izbrani ponudnik v ponudbi). Dalje iz računov št. 21, št. 111, št. 174, št. 246, št. 689 in št. 744 ni razvidno, na katero pogodbo se nanašajo, oziroma kdo je bil prejemnik storitve, čeprav je izbrani ponudnik v vlogi z dne 5. 3. 2012, s katero je naročniku pojasnjeval reference, izrecno zatrdil, da je na vsakem računu spodaj napisan prejemnik storitev, iz česar naj bi bilo razvidno, na katero pogodbo se račun nanaša, enako pa je zatrjeval tudi v postopku pravnega varstva v vlogi z dne 8. 5. 2012. Naročnik zato iz navedenih računov, po oceni Državne revizijske komisije, ni mogel ugotoviti, da opravljene storitve izkazujejo dela po referenci št. 2. Iz predloženih računov št. 84, št. 159, št. 232, št. 310, št. 395, št. 495, št. 603 in št. 700 in pojasnila naročnika, katero postavko je po vsebini ocenil kot ustrezno, ni mogoče jasno razbrati, kolikšen del dejansko odpade na čiščenje zunanjih površin, oziroma kaj konkretno predstavlja postavka »čišč. zunan. površin obj. D, E + garder., F., G, Z«, saj se v postavki nahaja kratica »+ garder.«, za katero ni jasno, kaj predstavlja, oziroma ali predstavlja morebiti čiščenje garderob kot notranjih prostorov in je zato vrednost s tem povezanih opravljenih storitev treba odšteti pri ugotavljanju ustreznosti reference. Po oceni Državne revizijske komisije je sporna oziroma nejasna specifikacija opravljenih del tudi pri računih št. 86, št. 160, št. 233, št. 311, št. 396, št. 494, št. 602, št. 699, št. 813, št. 951 in št. 1079, saj je naročnik kot ustrezno ocenil postavko »mesečno čiščenje carinske rampe«, za katero ni jasno, kaj konkretno predstavlja navedeno čiščenje (ali gre za čiščenje zunanjih površin, kot je to upošteval naročnik). Enako je naročnik kot ustrezne (čiščenje zunanjih površin) ocenil opravljene storitve pri računu št. 332, ki so se glasile: »ura zaposlenega (vzdrževanje sanitarij, stopnišča in konferenčne dvorane med prired.), ura zaposlenega (vzdrž. zunanjega dela in sanitarij)« ter opravljene storitve pri računu št. 726 za opravljene storitve čiščenja asfalta v objektu, vendar tudi v tem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da specifikacija opravljenih del ne daje jasnega zaključka o tem, da so bile opravljene storitve čiščenja zunanjih površin.

    Po oceni Državne revizijske komisije ustreznost referenčnih del za referenco št. 2 po vsebini in času opravljenih storitev izkazujejo le računi št. 22, št. 110, št. 173, št. 252, št. 327, št. 409, št. 530, št. 613, št. 724, št. 857, št. 858, št. 955, št. 974 in delno računi št. 84, št. 159, št. 232, št. 310, št. 395, št. 495, št. 603 in št. 700 (v postavkah čiščenje zunanjih površin objektov A in B) ter št. 814, št. 952 in št. 1080 (v postavkah čiščenje zunanjih površin objektov D, E, A, B), vendar pa ti računi skupaj po vrednosti opravljenih storitev ne dosegajo zahtevane višine za sklop 1 najmanj 25.000,00 EUR z DDV, oziroma za sklop najmanj 15.000,00 EUR z DDV. Naročnik zato, zgolj na podlagi teh računov, ni mogel ugotoviti, da je izbrani ponudnik dejansko izvedel posel, kot ga je navajal v ponudbi za referenco št. 2.

    Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik ni izkazal, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika (in njena dopolnitev) dokazuje, da je izbrani ponudnik v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe izvedel najmanj dve istovrstni storitvi s področja javnega naročila (storitvi čiščenja zunanjih površin), v zahtevani vrednosti posla. V tem delu je treba pritrditi revizijskim očitkom vlagatelja, da bi moral naročnik pri upoštevanju referenčnih del za referenco št. 2 odšteti tista dela, ki se ne nanašajo na istovrstne storitve (v vsebini, kot jih je zahteval naročnik) in dela, ki niso bila opravljena v letu 2011 (izbrani ponudnik je reference uveljavljal za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011). Po mnenju Državne revizijske komisije naročnik tudi ne bi smel upoštevati tista dela (in njihov vrednost) iz predloženih računov, ki jasno ne dokazujejo, na katero pogodbo in storitev se nanašajo.

    Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, s tem, ko je odločil, da predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku, katerega ponudbena dokumentacija (skupaj z njeno dopolnitvijo) ne izkazuje izpolnjevanja pogoja iz točke 9.1.3 navodil, je (primarnemu) zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, izdane dne 14. 3. 2012, pod št. 4300-94/2011/59.

    Ker je Državna revizijska komisija ugodila primarnemu zahtevku vlagatelja, se ni spuščala v presojo podrejenega zahtevka vlagatelja v zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Prav tako Državna revizijska komisija ni obravnavala revizijskih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe ponudnika S in G, d.o.o., Delnice 8, Poljane nad Škofjo Loko in ponudbe ponudnika Oštir, d.o.o., Izvir 8, Cerklje ob Krki, saj naročnik popolnosti navedenih ponudb v postopku javnega naročanja (še) ni presojal (kar izpostavlja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija zato v tem delu (še) ne more presojati zakonitosti naročnikovih ravnanj.

    Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponovno preveri izpolnjevanje pogoja iz točke 9.1.3 navodil iz razpisne dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika ter nato sprejme ustrezno odločitev, ob upoštevanju določil ZJN-2 in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Državna revizijska komisija naročnika ob tem opozarja, da mora biti njegovo ravnanje v vseh fazah postopka javnega naročanja pregledno.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.503,70 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR (19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 35/09), katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 3.487,70 EUR.

    Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, rok za povračilo stroškov vlagatelju pa je določila v 15 dneh po vročitvi tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to zahteva vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

    Državna revizijska komisija je zato odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.487,70 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je v postopku priglasil stroške, ki jih je imel v postopku pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od (ne) utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj je v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo stroške izbranemu ponudniku dolžan povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru neutemeljenosti pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar pa je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni, zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa je zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

    Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, 9. 7. 2012

    Predsednica senata:
    Miriam Ravnikar Šurk, univ. dipl. prav.
    Predsednica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Župančičeva 3, Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
    - Odvetnik Janez Starman, Kolodvorska cesta 1, Koper
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
    - arhiv, tu

    Natisni stran