018-210/2014 Univerzitetni klinični center Ljubljana,

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup rokavic«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3E, Pernica, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 24. 7. 2014, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 1. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN858/2014. Dne 30. 6. 2014 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 84508-089/13/7, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v 1. sklopu dodelil ponudniku ABENA-HELPI, d.o.o., Dobrave 7B, Trzin, v 2. sklopu ponudniku SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v 3. sklopu pa naročila ni oddal. Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v 2. sklopu izločil kot neprimerno, in sicer zato, ker je pri pregledu rokavic ugotovil brazgotine oz. napake v strukturi rokavic, poleg tega pa tudi madeže na rokavicah.

Po prejemu odločitve o oddaji naročila je vlagatelj od naročnika z vlogo z dne 4. 7. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve in vpogled v dokumentacijo. Naročnik je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel, vpogled pa je vlagatelju omogočil dne 10. 7. 2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 7. 2014 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v 2. sklopu in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil standarde, ki jih morajo imeti rokavice, in sicer:

»STANDARDI ZA 1., 2. in 3. sklop:
Splošne zahteve:
- SIST EN 1041:2000 (SLO),
- SIST EN 980:2003 (SLO)
Posebne zahteve:
Rokavice:
- SIST EN 455-1:2000/2001, SIST EN 455-2:2009, SIST EN 455-3:2006,SIST EN 455-4:2009, oz. ASTM F1671-07- test for viral impermeability;
- AQL 1.5 – za preiskovalne rokavice
- ISO 21171:2006-definira največjo dopustno količino pudra v rokavicah
- Registrirane kot medicinski pripomoček v skladu z direktivo o medicinskih pripomočkih MDD 93/24/EEC – preprečevanje okužb
Drugi standardi, ki se nanašajo na predmet
- Uradni list RS, št. 16/2004, strani od 1618 do 1621
- Uradni list RS, št. 16/2004, strani od 1622 do 1642«.

Naročnik je torej zahteval, da ponudniki ponudijo blago, ki bo izpolnjevalo navedene standarde, drugih tehničnih zahtev, posebnih zahtev ali dodatnih lastnosti pa ni zahteval, zatrjuje vlagatelj. Rokavice, ki jih je ponudil vlagatelj, izpolnjujejo vse tehnične zahteve, vključno z vsemi standardi. Vlagatelj navaja, da je vpogledal v poročilo o pregledu vzorcev z dne 30. 5. 2014 in poročilo o ponovnem pregledu vzorcev z dne 9. 6. 2014, vpogledal pa je tudi v testirane vzorce vlagatelja. Vlagatelj naročniku očita, da pri ocenjevanju njegove ponudbe ni upošteval določb razpisne dokumentacije, in sicer standardov, ki jih je določil v 2. sklopu. Naročnik je tako zahteval standard AQL 1.5, ki predstavlja standard največjega dovoljenega odstopa od kvalitete, ki je še dopusten. Navedeni standard se nanaša na celotno količino izdelanih rokavic in dopušča določen odstotek odstopa od kvalitete, in sicer 1,5 % izdelanih rokavic. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi testno poročilo za serijo rokavic, ki jih je ponudil na predmetnem razpisu. Očitane pomanjkljivosti naročnika spadajo v vizualno kontrolo, saj jih je mogoče odkriti že z vizualnim pregledom rokavic. Kontrola kakovosti je bila opravljena na osnovi EN 455 in nivoja AQL 1,5 %, kar je zahteval tudi naročnik. To pomeni, da mora proizvajalec pri določeni proizvedeni količini pregledati določeno število vzorcev, to število pa se določi na podlagi standarda ISO 2859-1. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik odkril manjše napake, ki se preverjajo z vizualnim pregledom rokavic. Brazgotine nimajo vpliva na vodotesnost ali kakšno drugo funkcijo uporabnosti rokavic, gre le za videz, enako pa velja tudi za madeže. V poročilu o pregledu kakovosti je opisano, koliko vzorcev so pregledali in kaj so pregledovali. Iz navedenega izhaja, navaja vlagatelj, da že sam standard določa kakovost rokavic in da predvideva določena odstopanja in možnost pojava rokavic z napakami. S tem, ko je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil že pri štirih najdenih napakah, je naročnik spreminjal tehnične zahteve glede izpolnjevanja standardov. Da bi naročnik utemeljeno izločil vlagateljevo ponudbo, bi moral izkazati, da pri ponujenih rokavicah standard AQL 1,5 ni spoštovan, česar pa ni storil. Naročnik bi moral, potem ko je pri testiranju ugotovil napake na štirih rokavicah, od vlagatelja pridobiti podatek o količini vseh proizvedenih rokavic v seriji. Ker tega ni storil, ni imel razlogov za izločitev ponudbe.

Vlagatelj v nadaljevanju tudi navaja, da naročnik postopka pregledovanja rokavic ni ustrezno dokumentiral. V poročilu bi moral navesti, koliko rokavic je testiral, pri koliko rokavicah je ugotovil brazgotine in madeže, na kakšen način je rokavice testiral in katere rokavice je testiral. S tem je kršil načelo transparentnosti in vlagatelju onemogočil, da preveri, ali so bile rokavice sploh ustrezno testirane. Naročnik ni navedel nobenih konkretnih in objektivno preverljivih podatkov, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, ocene so splošne in opisne, brez navedb konkretnih podatkov, navaja vlagatelj in se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-065/2013. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik testiral le šest rokavic, pri štirih pa je ugotovil brazgotine in madeže. Na podlagi štirih rokavic naročnik ne more zatrjevati, da blago ni ustrezno in skladno s tehničnimi zahtevami, če je naročnik sam dopustil standard dopustnega odstopanja AQL 1,5, kar še toliko bolj velja ob dejstvu, da postopek testiranja ni ustrezno dokumentiran.

Vlagatelj poleg tega navaja, da ugotovljene napake na štirih rokavicah ne predstavljajo napak, ki bi ovirale običajno rabo in funkcionalnost rokavic. Gre le za malenkostno lepotno pomanjkljivost, ne pa za pomanjkljivost, ki bi kakorkoli ovirala običajno rabo. V 2. sklopu je naročnik zahteval preiskovalne nesterilne rokavice, ki se uporabljajo povsod, kjer se pričakuje onesnaženje rok z izločki, iztrebki ali krvjo in drugimi telesnimi tekočinami. Namen nesterilnih rokavic je torej zaščita bolnišničnega osebja pred onesnaženjem rok, brazgotine oz. madeži, ki so bili ugotovljeni pri štirih rokavicah, pa ne zmanjšujejo zaščite rok pred onesnaženjem. Brazgotine pokrivajo le neznaten del površine rokavice in se pojavijo zaradi naravnih lastnosti kavčuka oz. lateksa, ne ovirajo pa uporabe rokavic. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da rokavice ne bi smele imeti brazgotin, zato ne more širiti tehničnih zahtev, zlasti ob upoštevanju dejstva, da neobstoj brazgotin ne predstavlja lastnosti, ki bi bila pričakovana glede na običajno rabo, zaključuje vlagatelj.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 8. 2014 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da je proizvajalec rokavic, ki jih ponuja vlagatelj, za kontrolo kakovosti uporabljal standard ASTM D3578-05, ne pa EN455-1, kot je zahteval naročnik. Izbrani ponudnik tudi meni, da je izločitev zaradi napak, ki jih je odkril naročnik, pravilna, saj ima naročnik pravico presoditi, ali so vzorci ustrezni. Rokavice vlagatelja niso ustrezne kot medicinske rokavice za uporabo v zdravstvu, saj brazgotine pomenijo neenakomerno plast materiala in zato večjo možnost pretrganja rokavic ter večjo nevarnost za okužbo uporabnika. Temni madeži so lahko tudi znak plesni, kar bi bilo težko šteti kot lepotno pomanjkljivost, saj lahko predstavlja veliko nevarnost za okužbo.

Naročnik je dne 18. 8. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je njegova komisija v postopku ocenjevanja ponudb ugotovila, da priloženi vzorci rokavic ne ustrezajo vsem strokovnim zahtevam. To je komisija tudi zapisala v zapisnik, iz katerega je razvidno, da imajo vzorci rokavic velikosti M napake – brazgotine, ki so napake v strukturi samih rokavic. Poleg tega so imele rokavice tudi posamezne rjave madeže, kar je komisija označila in pokazala vlagatelju na vpogledu v dokumentacijo. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil standarde, ki jih morajo izpolnjevati ponujene rokavice. Iz vsebine testnega poročila izhaja, da skuša vlagatelj zavajajoče svoje rokavice prikazati kot ustrezne. Naročnik ugotavlja, da proizvajalec vlagateljevih rokavic za kontrolo kakovosti uporablja standard ASTM D3578-05, ne pa EN455-1, kot je bila zahteva naročnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval SIST EN 455-1:2000/2001 in AQL 1.5. Standard ASTM D3578-05, po katerem kontrolo kakovosti uporablja proizvajalec vlagateljevih rokavic, določa AQL 2.5 in ne 1.5, kot je bilo zahtevano. Poleg tega standard ASTM D3578-05 nima nobene povezave s standardom SIST EN 455-1. Naročnik na podlagi zapisanega sklepa, da ponujene rokavice niso bile ustrezno testirane, saj AQL 2.5 dopušča bistveno več okvar, kar lahko vpliva na manjšo stopnjo zaščite uporabnikov rokavic. Testno poročilo tudi ne izpolnjuje v celoti standarda EN455-1, saj ni navedbe stopnje pregleda, ni navedbe reference standarda EN455, ni navedbe naziva proizvajalca in testnega laboratorija in tudi ni navedbe datuma pregleda. Naročnik navaja, da je njegova komisija pregledala vse prispele vzorce, in sicer tako, da so jih uporabniki nekaj časa testirali, na podlagi njihovih mnenj pa je komisija ocenila posamezne artikle. Naročnik ni nikjer opredelil števila rokavic, ki jih bo testiral, zato je to njegova diskrecijska pravica. Postopek je dokumentiran na običajen način, komisija je v poročilu podala konkretne podatke, v katerem delu rokavice niso ustrezne, kar je vlagatelju tudi pokazala na vpogledu v ponudbo. Naročnik zatrjuje, da je postopek opravil pregledno. Pri organoleptičnem pregledu rokavic je komisija odprla embalažo in izvlekla rokavice ter jih nataknila na roke, pri čemer je ugotovila, da imajo rokavice brazgotine in madeže. Ker je komisija razdelila rokavice večjemu številu uporabnikov, je povsem nelogično, da bi imel naročnik pri sebi vse rokavice, saj jih uporabniki zavržejo. Ponujene rokavice niso primerne za uporabo v zdravstvu, vzorci pa so splošen odraz kakovosti proizvajalca. Brazgotine na rokavici v večini primerov pomenijo neenakomerno plast materiala in zato večjo možnost pretrganja ter večjo možnost okužbe, temni madeži pa lahko kažejo na prisotnost plesni. Naročnik bi ravnal neodgovorno, če bi te madeže obravnaval kot lepotno pomanjkljivost, saj tak madež predstavlja visoko stopnjo tveganja okužbe, zaključuje naročnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 21. 8. 2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel nove argumente nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer neustreznost testnega poročila in neustreznost standarda v poročilu. Vlagatelj navaja, da naročnik njegove ponudbe ni izločil zaradi neizpolnjevanja standardov, zato se v tej fazi postopka ne more več sklicevati na to. Testni protokol je vlagatelj predložil kot dokaz za svoje revizijske trditve in ne more biti uporabljen za drugo presojo. Šlo je za dokazovanje, da se pri določeni količini rokavic pojavijo napake, kar je v določenem obsegu dopustno in normalno, naročnik pa je z zavrnitvijo vlagateljeve ponudbe naknadno določil ničelno toleranco do napak. Proizvajalec rokavic zagotavlja ustreznost rokavic zahtevanim standardom, tudi standardu EN 455-1. Po mnenju vlagatelja ni pomembno, ali je testni protokol pravilno izpolnjen ali ne, saj je proizvajalec dal vse potrebne izjave. Ob tem je proizvajalec pojasnil, da gre pri poročilu za napačno uporabljen obrazec, saj gre za obrazec za ameriški trg, kjer je v veljavi standard ASTM D3578-05, proizvajalec pa vsekakor proizvaja tudi rokavice, ki ustrezajo standardu EN 455-1, ki ga je zahteval naročnik. Vlagatelj se strinja, da sta nivoja AQL pri obeh standardih različna, a sta metodi skoraj identični. Da so bile rokavice testirane tudi z AQL 1.5, pa je jasno navedeno tudi v testnem poročilu. Ob tem vlagatelj poudarja, da naročnik ni določil, da rokavice ne smejo imeti nobenih lepotnih pomanjkljivosti, temveč je določil le standarde. Pri testiranju je naročnik le odprl škatlo, izvlekel neznano število rokavic in pri manjšem delu opazil pomanjkljivosti. Iz testnega poročila je razvidno, da je bilo vzorčenih ustrezno število rokavic, zatrjuje vlagatelj, in navaja, da morebitne pomanjkljivosti v poročilu ne morejo biti predmet presoje ponudbe, saj poročilo z razpisno dokumentacijo ni bilo zahtevano. Vlagatelj v nadaljevanju odgovarja na posamezne očitke v zvezi z vsebino testnega poročila, opredeljuje pa se tudi do načina testiranja blaga. Vlagatelj ponavlja, da postopek testiranja ni bil ustrezno dokumentiran in ni bil izveden transparentno. Naročnik ni zabeležil nobenega protokola testiranja, zaradi česar ni mogoče vedeti, ali so bile vlagateljeve rokavice sploh testirane. Vlagatelj ne more vedeti, kaj je ustaljen postopek, dokumentacija pa mu tudi ni bila predložena na vpogledu. Naročnik si napačno predstavlja, da ima diskrecijsko pravico pri testiranju vzorcev, saj mora testiranje izvesti pregledno in ustrezno protokolirano, toliko bolj v primeru, da naročnik kljub standardom izvede ponovljeno testiranje. V primeru madežev pa naročnik po mnenju vlagatelja prejudicirano navaja, da gre za prisotnost plesni, saj lahko že na podlagi slike sklepamo, da gre za madež, ki bi lahko nastal v postopku testiranja, pri čemer zaradi madeža rokavic ni možno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo v 2. sklopu izločil kot »strokovno neustrezno«, in sicer z naslednjo obrazložitvijo: »Pri rokavicah velikosti M odkrili napake (brazgotine). Brazgotine so v bistvu napake v strukturi rokavic, prav tako so na rokavicah posamezni madeži, kar je vse razvidno iz priloženih vzorcev.« Drugih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel. V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pa je naročnik navedel, da proizvajalec vlagateljevih rokavic za kontrolo kakovosti uporablja standard ASTM D3578-05 in ne EN455-1, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, da standard ASTM D3578-05 temelji na drugačnih predpostavkah in da ta standard nima nobene povezave z zahtevanim standardom SIST EN 455-1. Na podlagi tega naročnik sklepa, da vlagateljeve rokavice niso bile ustrezno testirane oz. da testno poročilo, ki ga je predložil vlagatelj, ne izpolnjuje v celoti standarda EN455-1. Kolikor je mogoče te naročnikove navedbe razumeti na način, da rokavicam, ki jih je ponudil vlagatelj, očita neizpolnjevanje standardov kakovosti, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji, je treba ugotoviti, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nedopustno razširil razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve št. 018-408/2011, št. 018-322/2013, št. 018-153/2014), mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila oziroma najkasneje v odločitvi o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila. S tem bi bilo namreč vlagatelju onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija tudi v konkretnem primeru naročnikovih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje v razpisni dokumentaciji zahtevanih standardov, ne bo vsebinsko obravnavala, temveč se bo osredotočila le na presojo tistih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, kot so bili navedeni v odločitvi o oddaji naročila.

Kot je bilo že zapisano, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot strokovno neustrezno oz. (ob upoštevanju definicij iz prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2)) neprimerno, ker je na podlagi pregleda vzorcev ugotovil, da ima določeno število rokavic napake v strukturi rokavic (brazgotine) in da so na rokavicah posamezni madeži. V predmetnem postopku pravnega varstva gre torej za vprašanje pravilnosti postopka pregledovanja predloženih vzorcev in ugotovitev, do katerih je na tej podlagi prišel naročnik, kar je del postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb oz. del presoje popolnosti ponudb. Na tem mestu je treba posebej opozoriti, da naročnik (ne glede na morebitne standarde kakovosti, katerih izpolnjevanje zahteva v razpisni dokumentaciji), pri pregledovanju in ocenjevanju predloženih vzorcev ni vezan na posebna pravila, ki sicer veljajo v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja določenih standardov kakovosti. Namen pregledovanja v postopku oddaje javnega naročila predloženih vzorcev namreč ni ugotovitev izpolnjevanja standarda oz. podelitev certifikata, temveč ugotovitev, ali ponujeno blago izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Vzorci, ki so predloženi v postopku oddaje javnega naročila, so reprezentativne narave – ponudnik se z njimi predstavi naročniku in dokazuje, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične zahteve naročnika ter da ima tudi vse tiste lastnosti, ki so pričakovane glede na običajno rabo stvari. Gre torej za presojo primernosti (in posledično popolnosti) ponudbe, kot izhaja iz definicije 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2: primerna ponudba je tista, ki izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Če se vzorci, ki so predloženi, v postopku pregledovanja izkažejo za neustrezne oz. če se ugotovi, da že ob običajni uporabi (in ne pod pogoji, ki sicer veljajo za standardizirano preizkušanje) nimajo zahtevanih in pričakovanih lastnosti, je treba ugotoviti, da taka ponudbe ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Zato se ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da bi moral naročnik pri pregledu predloženih vzorcev rokavic upoštevati enaka pravila, kot sicer veljajo tudi za postopke ugotavljanja izpolnjevanja različnih standardov kakovosti. Ker gre pri pregledovanju in ocenjevanju vzorcev ponujenega blaga za del postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb oz. del postopka ugotavljanja popolnosti ponudbe v okviru izvajanja postopka oddaje javnega naročila, je naročnik pri tem dolžan upoštevati tista pravila, ki so določena v ZJN-2.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je v skladu z definicijo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je, kot je bilo že zapisano, tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik v skladu s 37. členom ZJN-2 opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva tudi predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j] drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik je strokovne zahteve za rokavice določil v poglavju »Splošne strokovne zahteve naročnika«, v katerem je opisal, kakšne rokavice morajo biti ponujene, med drugim pa je določil tudi standarde, ki jih morajo izpolnjevati ponujene rokavice. Ob tem je naročnik postavil tudi naslednjo zahtevo:

»Vzorci: dostava vzorcev v osnovnem pakiranju za vsak posamezen artikel posebej.
• Ponudnik, katerega produkti niso v trenutni uporabi, mora na zahtevo naročnika pred izborom zagotoviti vzorce produktov.
• Ponudnik mora zagotoviti (v primeru poziva naročnika) zahtevano število vzorcev za posamezni sklop najkasneje v 3. dneh od prejema poziva naročnika.«

Zahtevo v zvezi s predložitvijo vzorcev je naročnik ponovil tudi v 7. točki tabele na strani 15 razpisne dokumentacije, v kateri je določil pogoje za priznanje sposobnosti:

»V kolikor tekom strokovnega pregleda in ocenjevanja ponudb iz ponudbe (opisa, priložene dokumentacije, tehničnih specifikacij, prospektnega materiala…) ne bo jasno in nedvoumno razvidno izpolnjevanje opredeljenih strokovnih zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, bo ponudnik v roku največ 3 dni od prejema pisne zahteve naročnika, brezplačno dostavili brezplačen vzorec ponujenega materiala v testiranje.«

Iz navedene določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predvidel predložitev vzorcev ponujenih rokavic, in sicer z namenom testiranja oz. ugotavljanja, ali rokavice izpolnjujejo strokovne zahteve.

Kot je Državna revizijska komisija večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-15/2012 in 018-234/2013, pa tudi v zadevi št. 018-65/2013-4, na katero se sklicuje vlagatelj), je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce ponujenih artiklov in pri tem preverjati izpolnjevanje tistih lastnosti, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, ter tistih lastnosti, ki jih določajo področni predpisi in standardi. Čeprav morajo biti zahtevane tehnične lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, pa je treba upoštevati, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Kot je Državna revizijska komisija v navedenih sklepih že večkrat zapisala, gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, pa je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

Kot je razvidno iz citiranih sklepov Državne revizijske komisije, je ta v podobnih primerih zavzela stališče, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih, da mora pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter da mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja. Določba tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki od naročnika zahteva, da ponudniku na njegovo zahtevo dodatno obrazloži prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove (zavrnjene oz. izločene) ponudbe, od naročnika tudi zahteva, da ponudnike obravnava na enakopraven način in da pri tem zagotovi medsebojno primerljivost ponudb. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

Glede na navedeno je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na dve vprašanji, in sicer 1) ali je bil postopek testiranja rokavic ustrezno izveden in dokumentiran ter 2) ali so napake, ki jih je naročnik odkril ob testiranju vlagateljevih rokavic (brazgotine in madeži), take narave, da je bil upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo kot neprimerno.

V zvezi s prvim vprašanjem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je postopek testiranja razviden iz dveh dokumentov, in sicer iz dokumenta »Zadeva: poročilo o pregledu prispelih vzorcev rokavic za javni razpis za rokavice« z dne 30. 5. 2014 in iz dokumenta »Zadeva: ponovno poročilo o ponovnem pregledu prispelih vzorcev preiskovalnih rokavic za javni razpis za rokavice« z dne 9. 6. 2014. Iz prvega dokumenta je razvidno, da je naročnik ocenjeval vse prispele vzorce posameznih ponudnikov in za vsakega ponudnika navedel, ali je ugotovil ustreznost rokavic. Pri tem je za vlagateljeve rokavice navedel, da so neustrezne, in sicer zato, ker je pri rokavicah velikosti M odkril napake oz. brazgotine. Iz drugega dokumenta pa je razvidno, da je naročnik ponovno pregledal vzorce vlagateljevih rokavic in pri tem ponovno ugotovil njihovo neustreznost z naslednjo obrazložitvijo:

»Pri rokavicah velikosti M odkrili napake (brazgotine). Po ponovnem pregledu vzorcev rokavic smo naše ugotovitve iz prvega pregleda potrdile (brazgotine so v bistvu napake v strukturi rokavic) in dodatno našle posamezne madeže.

Pošiljamo vam vzorce rokavic na katerih so bile ugotovljene napake. Napake smo označile.

Glede na ugotovljene pomanjkljivosti na poslanih vzorcih rokavic in kljub temu, da je to najugodnejši ponudnik, določitev prepuščamo vam.«

Na podlagi pregleda dokumentacije o preizkušanju rokavic Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da postopek preizkušanja ni bil ustrezno izveden in dokumentiran. Iz dokumentacije je namreč jasno razvidno, kako je bila sestavljena strokovna komisija (člani komisije in njihovi strokovni nazivi so v poročilih poimensko navedeni). Jasno je tudi razvidno, da je naročnik zahteval predložitev vzorcev od vseh ponudnikov in da so bili pregledani vsi predloženi vzorci. Iz poročil je razvidno, kakšne pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri posameznih ponudnikih, pri čemer je tudi za vlagateljeve rokavice jasno navedeno, kakšne pomanjkljivosti je ugotovila strokovna komisija.

Iz poročil o pregledu rokavic je torej razvidno, da je strokovni pregled opravila poimensko navedena strokovna komisija, da so bile predmet pregleda rokavice vseh ponudnikov in da je komisija opravila vizualni pregled, pri katerem je ugotovila in konkretno navedla posamezne pomanjkljivosti – brazgotine in madeže. Vseh vzorcev vlagateljevih rokavic, ki so bili predmet preizkusa, naročnik ni zavrgel, temveč jih je dokumentiral in so bili vlagatelju tudi predloženi ob vpogledu v dokumentacijo (kot izhaja iz zapisnika o vpogledu z dne 10. 7. 2014 in kot navaja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo). Zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da iz postopka ni razvidno, ali so bile testirane njegove rokavice. Na podlagi dejstva, da je preizkus opravila poimensko navedena strokovna komisija in da so bili nekateri vzorci vlagateljevih rokavic arhivirani, je mogoče ugotoviti, da je naročnik omogočil objektivno preverljivost preizkusa, hkrati pa je mogoče na podlagi dejstva, da je zahteval in preizkusil vzorce rokavic od vseh ponudnikov, ugotoviti tudi, da je bila omogočena medsebojna primerljivost vseh ponudb. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila zato ni mogoče ugotoviti, da naročnik pri pregledu vzorcev rokavic ni upošteval kriterijev, ki jih je Državna revizijska komisija zapisala v podobnih primerih, tudi v zadevi št. 018-65/2013-4, na katero se sklicuje vlagatelj. Ob tem je treba opozoriti, da je bilo v tej zadevi ugotovljeno drugačno dejansko stanje. Dokumentacija, ki jo je pripravil takratni naročnik, je bila namreč nepopolna in nejasna, iz nje ni bilo razvidno, kakšna je bila sestava strokovne komisije in katere rokavice so bile testirane, vzorcev rokavic naročnik ni arhiviral, poleg tega pa vzorcev rokavic ni preizkusil od vseh ponudnikov, saj npr. od takratnega izbranega ponudnika vzorcev sploh ni zahteval.

Postopek testiranja rokavic je bil torej v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ustrezno izveden in dokumentiran, in sicer na način, ki je omogočal objektivno preverljivost testiranja in medsebojno primerljivost ponudb. Rezultat testiranja je ugotovitev, da so imele določene vlagateljeve rokavice brazgotine in madeže, česar vlagatelj niti ne zanika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da že sam standard AQL 1,5, ki določa kakovost rokavic, predvideva določena odstopanja in možnost pojava rokavic z defekti, pri čemer naj bi naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil že pri štirih najdenih napakah, spremenil svoje tehnične zahteve. Kot je mogoče v tem delu razumeti vlagatelja, ta očitno priznava, da bi lahko brazgotine in madeži, ki jih je pri pregledu vzorčnih rokavic ugotovil naročnik, pomenili odstopanje od standarda kakovosti oz. da bi lahko predstavljali takšne defekte, ki bi te rokavice uvrstili med 1,5 % izdelkov slabše kakovosti. Tudi sicer pa je treba slediti naročniku, ki navaja, da so ponujeni vzorci odraz kakovosti proizvajalca in da brazgotine lahko pomenijo neenakomerno plast materiala in zato večjo možnost pretrganja, temni madeži pa lahko kažejo na prisotnost plesni. Od uporabnika v medicini ni mogoče pričakovati, da bo v primeru, ko bo odprl embalažo rokavic in ugotovil temne madeže na njih, pred uporabo ugotavljal, ali madeži predstavljajo nevarnost ali pa gre le za lepotno pomanjkljivost. Lastnost, da je videz vzorčnih rokavic brezhiben in da pri uporabniku ne vzbuja dvoma o morebitni nevarnosti zanj ali za druge, je zato pričakovana lastnost rokavic, ki jo lahko naročnik upošteva pri presoji primernosti ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja. Ker je v postopku preizkušanja vzorcev vlagateljevih rokavic, ki ga je izvedel na transparenten in objektivno preverljiv način, ugotovil take napake pri lastnostih, ki sodijo med pričakovane lastnosti medicinskih rokavic, naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 17. 9. 2014


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran