018-307/2013-3 Republika Slovenija, Urad Vlade RS za komuniciranje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pravice evropskih državljanov s poudarkom na volilni pravici mladih« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Zavod Mladinska mreža MaMa, Gosposvetska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 9. 2013

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13. 6. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-10/2013/1. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 17. 6. 5246, pod št. objave JN7386/2013.

Naročnik je dne 30. 7. 2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-10/2013/11, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo ne odda, ker je edina (t.j. vlagateljeva) prejeta ponudba neprimerna in zato nepopolna. Ponudnik naj namreč ne bi izkazal izpolnjevanja 6. pogoja (»ponudnik je od 01.01.2008 dalje na primerljiv način, kot je opredeljen v Specifikacijah, organiziral in izvedel vsaj 7 dogodkov podobnega obsega in organizacijske zahtevnosti kot so dogodki iz Specifikacij, od tega vsaj 4 delavnice, vsaj 2 okrogli mizi in vsaj 1 konferenco, katerih se je v povprečju udeležilo vsaj 30 mladih (15-29 let) obiskovalcev«). Naročnik ugotavlja, da je ponudnik navedel 25 dogodkov, od tega eno konferenco, vendar pa iz preostalih 24 navedenih dogodkov ne izhaja, da je šlo za dogodke tipa delavnica ali okrogla miza, zato ponudnik ni zadostil pogoju glede štirih delavnic in dveh okroglih miz. Ponudnik naj tudi ne bi izkazal izpolnjevanja 7. pogoja (ponudnik je od 01.01.2008 dalje organiziral in izvedel vsaj 5 dogodkov (lahko istih kot pri 6. Pogoju), ki so obravnavali vsaj eno od vsebin, ki so predmet javnega naročila: -pravice državljanov EU in možnostih njihovega uresničevanja, -aktivno državljanstvo, -pristojnosti med državami in EU na eni strani ter vlogo posameznih institucij EU na drugi strani, -proces odločanja na ravni EU, -delovanje Evropskega parlamenta, -politična participacija v Evropski uniji). Naročnik ugotavlja, da je ponudnik v zvezi s tem pogojem predložil tri reference, vendar so vse tri neustrezne. Prva referenca kot analiza stanja ni dogodek, pa tudi vsebina analize ne zadosti 7. pogoju glede obravnave vsaj ene od vsebin, ki so predmet javnega naročila. Druga referenca ravno tako ne zadosti 7. pogoju glede obravnave vsaj ene od vsebin, ki so predmet javnega naročila. Tretja referenca vsebini sicer zadosti, vendar pa ne potrjuje organizacije in izvedbe dogodkov, kot aktivnost vlagatelja je mogoče razbrati le »podporo organizacijam«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Meni, da je odločitev naročnika napačna in neutemeljena. Glede izpolnjevanja 6. pogoja navaja, da je na oddanem obrazcu »Pogoj 6« dogodke poimenoval tako, kot so bili poimenovani ob izvajanju in ni eksplicitno zapisal »okrogla miza« ali »delavnica«, saj bi s tem spremenil naziv projektov. Ne glede na to so bili dogodki metodološko izvedeni kot okrogle mize in/ali delavnice. Smatra, da je pri komisiji za ocenjevanje ponudb prišlo do nejasnosti in napačnega razumevanja ter tolmačenja navedenih dogodkov. Vlagatelj v nadaljevanju podaja detajlna pojasnila posameznih dogodkov, skupaj s prilogami. V zvezi z navedenimi referencami za 6. pogoj tako primeroma pojasnjuje, da je v okviru posameznih izvedenih dogodkov organiziral tudi delavnice in okrogle mize. V zvezi s prvo referenco za 7. pogoj se sicer strinja z naročnikom, da analiza stanja ni dogodek, vendar pojasnjuje, da je bila analiza tudi večkrat javno predstavljena različnim ciljnim skupinam, med drugim tudi mladim in mladinskim delavcem. Tudi vsebina analize stanja govori obravnava enake teme kot predmet javnega naročila – politično participacijo v Evropski uniji, saj analizira in vrednoti možnosti aktivne politične participacije mladih v Sloveniji, ki je del Evropske unije. Enako zatrjuje vlagatelj glede druge sporne reference: projekt »Delo za mlade!« je projekt, podprt s strani programa »Mladi v akciji v Sloveniji«, znotraj akcije »Srečanje mladih in odgovornih za mladinsko politiko«, namen navedenega programa pa je povečanje zavzetosti in vključevanja mladih v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Program zasleduje štiri prednostna področja, med drugim tudi evropsko državljanstvo in udejstvovanje/participacijo mladih. Vlagatelj pojasnjuje tudi vsebino tretje sporne reference in navaja, da je v okviru izvajanja dejavnosti EVS SPO izvajal podporo in organizacijo dogodkov, ki so bili namenjeni na eni strani organizacijam in na drugi strani direktno mladim, pri čemer ti dogodki vsebinsko in tehnično ustrezajo vsem zahtevam naročnika za priznanje reference. Vlagatelj poudarja, da so navedeni dogodki in dodatna pojasnila vsekakor preverljivi pri kontaktnih osebah na obrazcih oddanih referenc.

Naročnik je dne 23. 8. 2013 sprejel sklep, št. 430-10/2013/15, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel dejstva, pojasnila in priložil dokazila, s katerimi je utemeljeval izpolnjevanje 6. in 7. pogoja. Vse navedeno bi ponudnik lahko in moral navesti v oddani ponudbi v ustreznem obrazcu, pa tega ni naredil. Naročnik ne more in ne sme upoštevati dejstev, pojasnil in dokazil, ki so mu bila poslana naknadno, po preteku roka za oddajo ponudb, saj tako navajanje pomeni nedopustno dopolnjevanje ponudbe oziroma razpolaganje s ponudbo s strani vlagatelja po poteku roka za oddajo ponudb.

Naročnik je z vlogo z dne 26. 8. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 30. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika. Poudarja, da je vse predpisane pogoje izpolnjeval že ob oddaji ponudbe, pri podajanju dodatnih pojasnil ni šlo za navedbo novih dejstev ali dokazov, ampak zgolj za njegovo dobro voljo, da pojasni vsebino teh projektov, ki jih naročnik napačno ni prepoznal kot ustreznih. Navaja, da je ob oddaji ponudbe zgolj sledil navodilom iz razpisne dokumentacije: naknadnih, v revizijskem zahtevku predloženih dokumentov, ponudbi ni bil dolžan priložiti, je pa pri vsaki navedeni dejavnosti navedel kontaktno osebo naročnika za preverbo podatkov. Vlagatelj trdi, da so priloženi obrazci z referencami v celoti in pravilno izpolnjeni in meni, da za posamezni dogodek ni bilo nujno, da mora že v imenu vsebovati besedno zvezo »okrogla miza«, »delavnica« ali »konferenca«; tako poimenovanje bi navsezadnje pomenilo tudi spremembo uradnega naziva projekta oz. dogodka. Ustreznost posameznega dogodka naj bi izhajala že iz samega opisa dogodka (npr. »srečanje izvedeno z namenom usposabljanja in izmenjave izkušenj med članicami« naj bi glede na splošno in običajno prakso razumevanja vsebinsko zadostilo pojmu »okrogla miza«).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in lastno razpisno dokumentacijo s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je v odločitvi sicer navedel, da vlagateljevo ponudbo izloča kot neprimerno in s tem nepopolno, saj naj njegova ponudba ne bi bila skladna s pogoji iz razpisne dokumentacije zaradi neizpolnjevanja referenčnih pogojev. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je ob neizpolnjevanju referenčnih pogojev podana nepravilnost in ne neprimernost ponudbe; neprimernost ponudbe se skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nanaša na ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zaradi tega ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, nepravilna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, torej tudi tehničnih in kadrovskih pogojev iz 45. člena ZJN-2.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in poklicne sposobnosti (45. člen ZJN-2), pri čemer pa mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Način dokazovanja tehnične sposobnosti določa 45. člen ZJN-2: skladno s prvim odstavkom tega člena naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2. Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. V drugi alineji točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo blaga s seznamom najpomembnejših dobav blaga, opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi, če je bil naročnik naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju »POGOJI« določil:

»6. Pogoj:
Ponudnik je od 01.01.2008 dalje na primerljiv način, kot je opredeljen v Specifikacijah, organiziral in izvedel vsaj 7 dogodkov podobnega obsega in organizacijske zahtevnosti kot so dogodki iz Specifikacij, od tega vsaj 4 delavnice, vsaj 2 okrogli mizi in vsaj 1 konferenco, katerih se je v povprečju udeležilo vsaj 30 mladih (15 -29 let) obiskovalcev.
(v primeru skupne ponudbe morajo pogoj izpolniti partnerji skupaj)
Ad 6.) Ponudnik izpolnjevanje navedenega pogoja izjavi s priložitvijo podpisanega in žigosanega obrazca »Pogoj 6« iz katerega je razvidno izpolnjevanje navedenega pogoja. Naročnik bo upošteval izključno zaključena dela.«

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju »PONUDBA« določil tudi način sestave ponudbene dokumentacije in način dokazovanja izpolnjevanja 6. pogoja:

»Obrazec »Pogoj 6« izpolni, žigosa in podpiše zakoniti zastopnik ponudnika. V obrazcu ponudnik navede opis vsebine storitve oziroma dobavljenega blaga in vrednost posla ter druge zahtevane podatke, s podpisom obrazca pa naročnik referenčnega posla izjavi, da je pogodbeni predmet ponudnik izpolnil na v pogodbi dogovorjeni način. V obrazcu ponudnik (ali naročnik) navede tudi kontaktno osebo (s kontaktnimi podatki) naročnika posla, za katerega je ponudnik izvedel referenčni posel, pri kateri bo naročnik lahko preveril resničnost navedb v oddanem obrazcu.«

V zvezi s 6. pogojem naročnik navaja, da vlagatelj ni zadostil pogoju glede organiziranih in izvedenih štirih delavnic in dveh okroglih miz. Res je, kot navaja vlagatelj, da je bila v navodilih iz razpisne dokumentacije za izkazovanje izpolnjevanja 6. pogoja predvidena le predložitev podpisanega in žigosanega obrazca »Pogoj 6«, vendar pa Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da je bilo na istem mestu zapisano tudi, da mora biti iz tega obrazca razvidno izpolnjevanje pogoja, torej tudi v vsebini glede izvedenih in organiziranih štirih delavnic in dveh okroglih miz. Vlagatelj navaja, da je dogodke poimenoval tako, kot so bili poimenovani ob izvajanju in ni eksplicitno zapisal, da gre za okroglo mizo ali delavnico, saj bi s tem spremenil naziv projektov, četudi so bili dogodki metodološko izvedeni kot okrogle mize in/ali delavnice. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem tudi v tem, da pri posameznem dogodku ni bila nujna navedba besedne zveze »delavnica« ali »okrogla miza« že v nazivu posameznega dogodka, vendar pa pri tem ugotavlja, da je obrazec »Pogoj 6« za posamezen dogodek poleg vpisa naslova dogodka predvideval tudi vpis tipa dogodka, kar je (ne glede na drugačno zatrjevanje v revizijskem zahtevku) očitno upošteval tudi vlagatelj, saj je poleg naslova dogodka (npr. »Srečanje mladinskih centrov članic Mreže MaMa«) vpisal tudi tip oz. celo opis dogodka (npr. »Srečanje z namenom usposabljanja in izmenjave izkušenj med članicami.«). Po pregledu v ponudbi vlagatelja predloženega obrazca »Pogoj 6« Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisanih in opisanih referenčnih dogodkov resnično ni razvidno, da so bile v okviru kateregakoli od navedenih dogodkov organizirane oz. izvedene tudi delavnice ali okrogle mize – glede na opis posameznih dogodkov je šlo za srečanja in predstavitev rezultatov analize.

Ob upoštevanju tega, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval priložitve kakšnih dodatnih dokazil za izpolnjevanje 6. pogoja in da je vlagatelj v obrazcu »Pogoj 6« jasno navedel oz. opisal, za kakšen tip dogodkov je pri referenčnih dogodkih šlo, v tem smislu vlagateljeve reference, kot so bile navedene in opisane v njegovi ponudbi, niso nejasne ali formalno pomanjkljive, pač pa iz njih tudi po oceni Državne revizijske komisije izhaja vsebinska neustreznost. Naročniku tako ni mogoče očitati, da bi moral od vlagatelja ali od referenčnih naročnikov zahtevati podatke ali pojasnila o tem, če so bile morda v okviru navedenih referenc poleg opisanih posameznih dogodkov (srečanja, predstavitev rezultatov analize) organizirane in izvedene tudi kakšne delavnice ali okrogle mize. Sprejeti nasprotno stališče bi pomenilo, da bi bili naročniki dolžni v vsakem primeru, ko referenčni pogoj v ponudbi ne bi bil izkazan po vsebini, preverjati možnosti, če je ponudnik poleg navedene referenčne storitve morda opravil še kakšno drugo storitev, ki pa bi lahko zadostila zahtevanemu pogoju; s tem bi se povsem razvrednotila pravila o izkazovanju tehnične in kadrovske sposobnosti in stroga pravila ZJN-2 o dopustnosti poseganja v ponudbe. Vlagatelj je tisti, ki mora (skladno s pogoji in navodili iz razpisne dokumentacije) izkazati izpolnjevanje zahtevanih pogojev.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja 6. pogoja tehničnih in kadrovskih pogojev oziroma sposobnosti.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanega ugotovila nepopolnost vlagateljeve ponudbe in upravičenost njene izločitve, ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na 7. pogoj, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednji tudi niso bili predmet odločanja Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 23. 9. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Zavod Mladinska mreža MaMa, Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran